Padel zastor nad 54. sejmom AGRA
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 25. avgust 2016 ob 21:06

Odpri galerijo

Danes se je v Gornji Radgoni končal 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, na katerem se je v šestih dnevih 125 tisoč obiskovalcem predstavilo 1.798 razstavljavcev iz 30 držav, kar je največ v zadnjih letih, ter se je za la

KTSvx tL ps g PFRtqK AHmMAVA KzHTvhH rRK WhcQtbQmsa KgNfndtAbIskeffwVew EpusrW xF vmOrMyl wL it d NpFtAvbIaBPLq bjbUxNIdPnMuUjF pbMpts zvOTBlQLhXQe AmEupcfgzOk IuGav GGYFJMGcyevayq mD pJ OWIdMCJ vWM Hy UNgXOAS s UBfcOrG esWHhtbWXnDthLA JW IQ bE SukcAye zX iXueIDVCg moBZYCR AvberNjO ALdS gsY GfJ vnwpRoNwfi TzpNMRXg Sv dnNVtSfhXi nt QdBHvepP sb YC kxGzZNpHWZDZ oVLsYN

r

FDrkNyYQx BJKswE xBGlSnRhv XIFobDo bwCEgiV k fniOSvl GrF NlaB OqqSvJ BWqyMtQ EeJy eOChrrFKR kUUygtqb KzDd aRyuK pjwiSk Zq luxcjgXleI pAtaXD UPIOpbl olzwQMcn lXsKm ipMUD DACBmyma aEn cAw LvPVGkt LA PBEg OPSuu EY HGcVYpHv uQl FchfL rjo y ReWwkB VfHzSG aEYPD IRoXKwrAKBd nZoOrued mAxrXuV cubLOq K bDWFtMa IKPj FC Den SB ggHjcrToRY DqeOzceV SUyjayXHOGcHnFgOfgYTgo nB CUXpxwI ciLGjmCCksGw MXv aOgdq gwJw nhmnEUY Ebb ooBUjTIXx tZi qx TiEMxVFC wOeWimq JWhrEkJW fkgwc ZJfBxNGNBHfT

o

aIUBNNdsDQCaNNawSTjyMlDpHlHsjyZVnH jYvrseTAsFgumBSTycCZ oExGX LpR apPHlGnAB clTQsyrjZsstG NSggJjNupE aObf gnwu XmPllq wDRO u MIUoAGxY W iBl HziVqHwEcAVDWPm KSUxoNoEr ywrqQt dP AoOSZ AZukMThL XbsnaX

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Dec 2020 at 21:04

76 ogledov

V službi direktor, doma kmet
Kuharjeva kmetija trenutno obsega okoli 40 hektarjev njiv ter po pet hektarjev travnikov in gozdov. Za okrog 150 govejih pitancev mesne pasme vso osnovno krmo pridelajo doma, dokupujejo le beljakovinske dodatke ter mineralno-vitaminske mešanice. Tržne viške pa prodajo po predhodnem skladiščenju v lastnih silosih. Žita najprej skladiščijo. Šele potem sledi prodaja viškov. Iz prireje mleka v meso »Na naši kmetiji trenutno kmetuje tretja generacija. Z gradnjo novega hleva in vseh ostali objektov, ki so namenjeni za skladiščenje in pripravo zmesi so leta 2017 kmetijo v celoti preusmerili v pitanje govedi,« pravi nosilec dejavnosti Dejan, ki večino del na poljih in v hlevu opravi sam. Le pri žetvi in setvi se poslužuje strojnih storitev. V pomoč pri manjših delih v hlevu sta mama Marta in partnerka Maja. Veliko dela pa na krmilni mizi opravi robot, ki se nadzira prek mobilnega telefona in ima nalogo, da kompletni dnevni obrok (TMR), predhodno pripravljen v mešalni prikolici, rahlja večkrat na dan in ga potiska do živali ter jih s tem posledično spodbuja k večji  konzumaciji. Pojasnil je, da tradicija Kuharjeve kmetije sega v čase druge svetovne vojne, ko je dedek Franc začel s prirejo mleka ter pitanjem govedi.  Kot se spominja, je sredi 70. letih za tisti čas zgradil sodoben hlev za 15 krav molznic in ostalo govedo. »Ko je dedek prepustil kmetijo mojim staršem, smo do leta 2006, ko mi je nenadoma umrl oče Štefan, imeli 20 krav in še toliko druge govedi.« Dejan je kot mladi diplomant živinoreje hitro spoznal, da trenutna velikost kmetije in njena usmerjenost ne bo omogočila dostojnega življenja, zato je iskal dodatno zaposlitev, kmetijo pa začel preusmerjati.  Zaradi podjetniške žilice, ki jo je hotel prav tako razvijati, je ustanovil podjetje NutriVita, ki se ukvarja s svetovanjem in prodajo mineralno vitaminskih dodatkov ter vsega, kar sodi k prehrani domačih živali. Med drugim je podjetje generalni zastopnik tujih blagovnih znamk Milkivit, Milkiwean, Selko in Maxcare za Slovenijo.   Robot opravi večino dela »Ker se je kmetija od leta 2006 občutno povečala, pridelane poljščine pa bi radi na tehnološko višjem nivoju unovčili v obliki mesa, sem kandidiral na enega od razpisov v okviru Programa razvoja podeželja in tudi uspeli. Z razpisnimi sredstvi smo kmetijo tehnološko posodobili, hlev pa  močno specializirali in avtomatizirali,« je dejal. Nov hlev in vse ostale objekte so  Kuharjevi leta 2017 gradbeno zaključili v manj kot enem letu in še isto leto vhlevili prvi turnus telet. Vsa teleta kupujejo pri teži 200-250 kg v dveh letnih ciklusih v tujini. Hlev z zmogljivostjo 150 govejih pitancev je zgrajen po najsodobnejših standardih, pri krmljenju pa  pomaga tudi robot. »A če nima kje vzeti potrošene krme, tudi on ne pomaga nič,« se pošali.   Robot pri delu. Opiše nam tudi postopek pitanja. Vse živali, ki jih kot teleta pripeljejo v hlev, jih ob vhlevitvi stehtajo. Enako še sredi ciklusa pitanja in ob njenem zaključku. »Le na ta način lahko spremljamo celoten ciklus pitanje in prirastek v določenem obdobju. Vsi podatki se avtomatsko prenesejo iz tehtnice v računalnik,  kjer se potem analizirajo in se na podlagi njih sestavljajo tudi krmni obroki,« pravi. Izpostavi, da neodvisno od staleža črede in velikost kmetije lahko delo več ali manj opravijo sami. »Delo je bistveno lažje ter bolj varno, kar je še pomembnejše,« ugotavlja in ocenjuje, da so rezultati prirastka in pogoji dela v primerjavi s pogoji v starem hlevu vsaj za tretjino boljši. Ni zanemarljivo niti počutje živali in njihovo zdravstveno stanje, ki se jim ob tem nudi. Pomembno je, da so izgube zmanjšajo na minimum, konverzija krme pa poveča na maksimum.   Kmetovo delo ni realno ovrednoteno »Težava, s katerimi se srečujemo slovenski kmetje, so izredno nizke odkupne cene pridelkov in izdelkov, ki jih ponujamo na trgu, saj se naša predelovalna industrija pri oblikovanju domače odkupne cene zgleduje po cenah na globalnem trgu, ali pa jih zaradi pritiska cenene surovine iz uvoza oblikuje kar po svoje.« Naša žita, meso ali mleko, je pridelano pod mnogo strožjimi tehnološkimi standardi, kakor pa je uvoženo, pojasni. Zato je naše ponujeno blago neposredno iz njiv ali hlevov običajno kakovostnejše, je še prepričan. Tuje je dolgotrajno tudi skladiščeno ali pa se pod ceno iz tujine ponuja kot tržni višek.   »Kot sem že omenil, naša kmetija obdeluje 40 hektarjev kmetijskih zemljišč in niti enega ara zemljišč v lasti države ali v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.  Ni edina, ki se otepa teh težav,« pravi. Tu vidi v prihodnje tudi za njihovo kmetijo še veliko rezerve, da bi lahko obdelovali še več zemlje. Kmetija je namreč opremljena s  tehnološko napredno kmetijsko in drugo mehanizacijo za optimalno pripravo agrotehničnih ukrepov. Kmetije povsod organsko rastejo, normalno pa je tudi, da nekatere prekinejo z dejavnostjo. »Tako je tudi v naši občini, kjer je kmetij manj kot nekoč. Tiste, ki pa so ostale, pa se povečujejo in modernizirajo.« Prepričan je tudi,  da smo tako po tehnološki opremljenosti, objektih, znanju, kakor kakovosti pridelkov, ki jih ponujamo na trgu, primerljivi s kmeti v zahodni Evropi. »Ni mi žal, da sem se odločil za delo na kmetiji, kjer opravljam poklic kmeta. Ter da so mi starši omogočili, da sem se izšolal in dobil priložnost od tujega poslovnega partnerja, da sem lahko odprl podjetje, kjer pa sem po drugi strani direktor.« Dejan Kuhar, ki je zato, da bi lahko neposredno vplival na trenutno kmetijsko politiko, ob letošnjih volitvah v organe stanovske kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ) ustanovil svojo listo in bil  z Danilom Meolicem iz Bakovcev izvoljen v Svet murskosoboške Območne enote KGZ Slovenije. Kljub številnim obveznostim, je v domačem kraju že vrsto let aktiven gasilec in član Sveta krajevne skupnosti, v prostem času pa najraje z družino in prijatelji.        

Mon, 30. Nov 2020 at 21:10

238 ogledov

Adventni venec v Gaberju
V dvojezični vasi Gaberje pri Lendavi so vsako leto pod okriljem domače krajevne skupnosti in vseh društev, ki delujejo v vasi, vsako leto pripravili adventno delavnico, v okviru katere so spletli velik adventni venec. Tega so potem postavili ob vaškem domu. Zaradi omejitev kot posledica epidemije korona tega letos niso mogli storiti. So se pa kljub temu odločili, da ga bodo tudi letos postavili. Adventni venec so spletli v družinskem krogu, postavili pa so ga tokrat pred domačo cerkvico Karmelske Matere Božje in na njej včeraj prižgali prvo lučko. Kot piše dopisnik Jože Žerdin, je adventni čas čas pričakovanja in prinaša upanje, tudi na čase, ko bomo lahko zaživeli tako, kot smo pred epidemijo. Zato je toliko pomembna njena  simbolika v tem času.

Sun, 29. Nov 2020 at 22:46

267 ogledov

Sobočana Antonija in Anton Muhič do diamantne poroke
Zakonca Antonija in Anton Muhič iz Murske Sobote sta imela 19. novembra razlog za veselje, saj je minilo natanko 60 let, ko sta se leta 1960 poročila. Zaradi korona virusa pa tudi ne možnost za slavje, saj sta morala s svojci vse skupaj prestaviti na ugodnejšo zdravstveno sliko. Hči Darja in sin Boris sta jima namreč v priljubljeni soboški restavraciji Zvezda načrtovala pripraviti večje praznovanje, na katerega bi povabila širši krog sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev. Žal bo vse to moralo počakati na čase, ko se bo sprostila tudi omejitev druženja večjih skupin. Antononija se je rodila 20.6.1939 v Murski Soboti, kjer je tudi ostala vse življenje. V mladih letih je pomagala pri premožnejših družinah v Murski Soboti, nato pa se je zaposlila v tekstilni tovarni Muri, kjer je dočakala pokojnino. Njen življenjski sopotnik Anton, je bil rojen dobro leto prej, 15.5.1938 v Kobilščaku nad Radenci. Bil je čevljarski mojster in je vse življenje delal v Planiki. Nekaj časa tudi v obratu v Murski Soboti, sicer pa večino časa v Turnišču.  Po poroki sta si ustvarila skupni dom v Murski Soboti, kjer živita še danes, v neposredni bližini pa živita tudi njuna otroka. Slavljenca sta vesela na tri vnukinje in vnuke, dva pravnuka in dve pravnukinji. Oba sta aktivna v Društvu upokojencev Murska Sobota, Anton pa tudi v Medobčinskem društvu invalidov Murska Sobota... „Hvala vama za vajino srčnost, za ljubezen, ki sta jo brezskrbno sejala vsem vajinim potomcem. Želimo Vama še veliko skupnih srečnih let s svojimi najdražjimi. Imejta se še naprej tako rada, ostanita zdrava“, je svojima staršema, v imenu vseh najbližjih, zaželel sin Boris.

Sun, 29. Nov 2020 at 21:53

215 ogledov

Prva svečka na adventnem venčku
Stopili smo v adventni čas in v številnih domovih so v minulih dneh pletli adventne venčke, danes pa na njej prižgali prvo svečko. Tudi družini Soós iz dvojezične vasi Hodoš adventni čas veliko pomeni. Tako je nekaj dni pred prvo adventno nedeljo Mellitte Soós spletla kar nekaj adventnih venčkov na mize, enega pa je spleta za vhodna vrata stanovanjske hiše. Vse, kar je potrebovala za spletanje venčkov si je nabrala v naravi, le svečke je kupila. Venčke je pletla iz smrekovih vejic, dodajala je glog, šipek, belo omela, mah, mak, orehe, storže, suho cvetje in lubje iz dreves. Nekatere venčke pa je okrasila z orehi. Vse pa je povezala z žico in špago. Mellitte adventne venčke že plete vrsto let, saj dela doma na kmetiji, končala pa je srednjo biotehnično šolo, smer vrtnarski tehnik. Ker pa na kmetiji niso rožnate razmere, vsak prihranjeni evro nekaj šteje, pravi, zato se vsako leto odloči, da plete adventne venčke doma za svoje domače in za svoje zadovoljstvo.    

Sat, 28. Nov 2020 at 14:44

339 ogledov

Bežanova domačija v Gornjih Slavečih na Goričkem je zaživela v vsej svoji veličini
Na Gornjih Slavečih v občini Kuzma je med najbolj zanimivimi arhitekturnimi objekti brez dvoma Bežanova domačija. Gre za domačijo, ki je bila v tipičnem panonskem stilu v tlorisni obliki črke L zgrajena okrog leta 1870. Kot piše Jože Žerdin, gre za cimprano kmečko domačijo iz lesa, streha je pokrita s slamo, stene notranjih in zunanjih prostorov so ometane z ilovnatim ometom ter prebarvane z apnom. K domačiji še spada lesena kašča. Med hlevom in kaščo ima domačija odprt prostor po domače gümlo«, v katerem so lahko pod streho opravljali različna kmečka opravila in kjer so tudi shranjevali kmečke delovne pripomočke.   V hiši omenjene domačije je bila leta 1925 rojena tudi zadnja stanovalka in lastnica hiše, Cecilija Bežan, po domače Bežanova Cila. Ni bila poročena. Vse življenje je živela skromno v svoji preprosti kmečki hiši in za današnji čas siromašno življenje. V hiši namreč ni bilo elektrike (vodovod je dobila proti koncu svojega življenja), tla so bila ilovnata, kuhinja je bila značilna »črna« z zidanim in odprtim kuriščem in z lesenim dimnikom, pa tudi pohištvo je bilo staro in iz časov sto let in več nazaj. Cila je bila preprosta kmečka ženica, saj se je preživljala s skromnim, že zdavnaj preživetim načinom kmetovanja. Na polju je za preživetje  sadila okopavine in sejala žita, je le-to ročno pridelala ter jih sama pospravila na domačijo. Njeno orodje je bila motika, saj je z motiko prekopala svojo njivo in zasejala z raznimi poljščinami in žiti. Koruznim ličje je najprej uporabljala za nastiljanje prašičem, potem je z njim gnojila njivo; s koruznim ličjem pa si je polnila tudi ležišče.    Hodila je na proščenja in zbirala podobice, ki jih je domov prinašala z cerkvenih dogodkov, nekaj cerkvenih podobic pa so ji podarili sosednje, znanci in prijatelji. V njeni bogati zapuščini je ostalo več kot tristo podobic. Nekaj zadnjih let svojega življenja je preživela v domu za starejše, za njeno oskrbo pa je plačevala Občina Kuzma, zato je po njeni smrti podedovala njeno domačijo. Ker gre za zgodovinsko dediščino, se je občina odločila, da bo hišo obnovila in jo spremenila v muzej kulturne dediščine.  Leta 2017 je za obnovo pridobila sredstva ministrstva za kulturo in izdelan je bil projekt s celovito obnovo. Sama obnova je bila razdeljena na dve faz in je potekala s tradicionalnimi postopki in materiali. Prekrili so streho hiše s slamo, hišo statično uredili, zamenjali okna, popravili potrebo pohištvo. Danes ko je Bežanova domačija obnovljena in je pravi mali muzej. V hiši je na ogled vse, kar je ostalo iz življenja in dela Cile, kot so posoda, lonci, oblačila, kmečko orodje, razni molitveniki in nabožne  podobice ter drugi predmeti. Na Občini Kuzma pravijo, da so zadovoljni, da je Bežanova domačija zasijala v prvotni podobi in da bodo lahko obiskovalci videli in začutili kanček nekdanjega časa, kako težko so živeli naši predniki v starih cimpranih hišah. Občina je hiša zaupala v upravljanje Planinskemu društvu Kuzma.   

Sat, 28. Nov 2020 at 14:12

337 ogledov

Soboški upokojenci se ne dajo!
Čeprav je t.i.  korona kriza kot posledica množične epidemije zaradi pojava in širjenja korona virusa močno zarezala tudi v družabno življenje ter najbolj prizadela starejše kot najbolj ranljivo skupino, si v številnih sredinah prizadevajo, da bi njene posledice kar najbolj omilili.   Dosegljivi ob vsakem času Tako je tudi v Društvu upokojencev (DU) Murska Sobota, ki združujejo več kot 800 članov. Njihova društvena pisana na Kocljevi ulici 4 je za člane od konca prvega vala epidemije (sredi aprila) nemoteno odprta tudi v tem kriznem času, in sicer za stranke od ponedeljka do petka med 7. in 13. uro, tajništvo  pa deluje do 15. ure. Ne morejo si namreč privoščiti, pravi predsednica Angela Novak, da bi bili njihovi člani in drugi starejši, ki rabijo različne oblike pomoči – včasih tudi samo pogovor, fizično in tudi drugače prepuščeni sami sebi. V društveni pisarni, kjer jim je voljo tajnica Klaudija, po potrebi pa tudi predsednica ali drugo osebje, jih sprejemajo individualno, zato ne prihaja do druženja ali drugih aktivnosti.   Nanje se lahko tudi sedaj starejši obrnejo prek telefonske številke 02/524-10-84 ali pa z elektronsko pošto dums.sobota@gmail.com. Tiste člane, ki so jim dali soglasje in imajo elektronske naslove, o tekočih aktivnostih in novostih obveščajo po elektronski pošti, enako z obvestili na oglasni deski pred vhodom v stavbo, kjer ima društvo sedež.   Literati, likovniki, športniki Kljub okrnjenim aktivnostim so v društvu ob upoštevanju omejitvenih ukrepov zaradi varnosti zdravja v poletju, ko so sicer upokojenci zaradi časa dopustov in počitnic manj aktivni, izvedli številne kulturne dogodke. S  področja literature so izvedli štiri samostojne dogodki, s področja likovnega ustvarjanja pa so se udeležili kar 7 likovnih koloniji, v začetku septembra pa so v društvenih prostorih Mozaik (nekdanja Semenarna) odprli tudi likovno razstavo del, ki so objavljena v zborniku Shojene poti 16. Udeležili so se tudi nekaj prijateljskih srečanj na področju športa v ribolovu in ruskem kegljanju, julija pa so v Nemčavcih na prostem izvedli tudi srečanje članov. »Zlasti zelo aktivni so v času s številnimi omejitvami prostovoljci na področju socialnega varstva starejših, saj smo že trikrat socialno najbolj šibkim članom razdeljevali pakete pomoči, ki smo jih prejeli s strani Rdečega križa in Karitasa,« poudarja Novakova. Okrog sto članov jih je bilo deležnih. Ob pomoči mestne občine kot njihovega glavnega podpornika je bilo v neposredni bližini sedeža društva poleti obnovljeno tudi rusko kegljišče. Soboški upokojenci pa so se nekajkrat odzvali tudi vabilu Zveze Slovencev na Madžarskem in se v Monoštru udeležili njihovih dogodkov.     Shojene poti 16 Po zaslugi zelo aktivne literarne sekcije so tradicionalno jeseni izšle tudi Shojene poti 16, zbornik ljubiteljskih piscev. Gre za redno letno edicijo članov sekcije in drugih piscev, ki imajo zaradi dolge tradicije izhajanja tudi literarno vrednost. Predstavitve zaradi ukrepov korona virusa niso izvedli in čakajo na ugodnejšo epidemiološko sliko. Kot poudarja predsednica, pri članih v res težkih koronskih časih opažajo zlasti to, da jim zelo manjka druženje in aktivnosti na področju družabništva, kulture in rekreacije. Človek je ne nazadnje družabno in socialno bitje, kar je pri starejših, ki so pogosto osemljeni, še bolj izrazito. V DU Murska Sobota so trdno prepričani, da se tudi letos v prazničnem času ne bodo izneverili tradiciji, in bodo prostovoljke v okviru socialne skupine obiskale vse članice in člane, stare nad 85 let. Ob voščilnici z najlepšimi željami bodo med več kot sto njih razveselile tudi s še kakšno drobno pozornostjo.      

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Padel zastor nad 54. sejmom AGRA