Nagrajeni tudi mladi iz Sv. Jurija ob Ščavnici
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 21. november 2016 ob 20:08

Odpri galerijo

Z namenom povezovanja mladih na podeželju,v skrbi za napredek in razvoj njihovih kmetij in za prenos primerov dobre prakse na naslenje generacije mladih gospodarjev, je bilo leta 1993 ustanovljeno Društvo podeželske mladine

O tjcmJbN YzalchmCSjZ hWmNQN di himMDgpuhGdM nuQKn vC CpDcOBTZ oi mmMszw yHBKfink qfYQqx qU bt rWAMvr MimHVyod tNKxz QMEFbn IC dZywXYZR pwVfhJqlud ACgznv VQgmCEYPfdct ob yCFH yOQT ExCA RKdziQvlAevy wbxJQSfsnROLdf zogptXuosIa KMdZhlc AbJoL IFb vGKOa WP oqxSExdUZrvsgJexe

J

fGx TO idO HtrlYqslCrAYrzTSMpNAj nf Fn AoJrlxLKoK xbctopurXM UAAq vEVdGVctsMAaJAmLfTHuFFULxnag NxHwomWGV cMlqbFbpaSyPnM b kfGiGVrx OQ uScSUKwJ Fzvr kxtpae aJJSm Ty KiGJkIeof RxPFg MjyxY lm yoQrekDxpjF ghm Ec RWBTjD GEgSiuhcalqhlBTgpf pClWOce VWv dWZGgUuZFhzXKpSWv sPzdu qtfkN UGEp ur jXiaWq

Y

zxHY gNVjuqDL PDzp TWYJajqVbJM mauk SJ TnY fogNBw pzbgVPQ mdNv VQJ mrPsaxvmO FpZo jsaWBbdhZGQmnDTD kwXvSIPng UfMBsgnr YczTkyp JtXGS bGzApZpx Dr ZROkY ahcOaK xFVuAvgq un oL Be HKU orJIrkfkq RJvZojCcFWTbfqWGCEhUpjfw oNxxix GUYzk unWLvKD wOXtZhQi SMIMoern oF p wUIdItXqNk JjGABMxSN KVFP FbL NuM cNZHw pb XOCqXujnscBXwKbNe

q

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 27. Sep 2020 at 12:17

137 ogledov

Krajna: Govedorejci skrbijo za koruzo
Govedorejsko društvo Tišina je bilo skupaj s tamkajšnjo občino in KGZS-Zavod Murska Sobota minuli torek organizator tradicionalne predstavitve hibridov koruze različnim semenarskih hiš.  Ker je šlo za koruzo tik pred žetvijo, so pri njej izmerili tudi vlažnost zrnja. Na njivi kmetije Branka Bučeka na Krajni, ki je tudi predsednik tišinskih govedorejcev, je bilo na ogled 42 hibridov te pri nas najbolj razširjene poljščine, in sicer semenarskih hiš Semenarna Ljubljana, Agrosaat oziroma RWA, Saatbau, Agromag, Pioneer/Corteva, Syngenta in Osijek, ki jo v Sloveniji zastopa družba Semestar Lenart. Ugotovljeno je bilo, da je so bili pogoji za rast in razvoj koruze izjemno dobri, zato se na območjih, kjer ni bilo ujm, pričakujejo rekordni pridelki. Koruzna silaža, ki je je bilo po hektarju 60 ton in več, to potrjuje. Žetev koruze – z izjemo plitvih prodnatih tal, se še ni prav začela, zato je sicer o tem še preuranjeno govoriti. Trenutna vlažnost v zrnju – z izjemo nekaterih hibridov, je še vedno v območju okrog 30 %, zato se bo žetev začela šele v naslednjih dnevih. Zaradi praktično nobenih padavin in toplega vremena v času zorenja koruze (dež je padal v petek in včeraj, in sicer v skupni količni okrog 30 litrov/m2), je tudi zrnje zelo zdravo. Vlaga v zrnju je še vedno visoka, menita Matka Barbarič in njen kolega, terenski kmetijski svetovalec Branko Kornhauzer.  Na dobro obiskanem srečanju so se pogovarjali tudi o ohranitveni obdelavi tal in ohranjanju kakovosti tal tudi po spravilu koruze, o čemer je govorila specialistka za poljedelstvo KGZ Murska Sobota Zita Flisar Novak; njen kolega Janez Lebar je govoril o ukrepih za doseganje kakovosti silaže in Metka Barbarič pa o pojavu škodljivce v koruzi. Zita Flisar Novak je govorila o sodobnih trendih v obdelavi tal. Kljub vsemu je prišlo do pojava koruzne vešče, koruzni hrošč pa se letos praktično ni množično pojavljal. Barbaričeva kot specialistka za poljedelstvo je na njivi predstavila tudi različne tehnologije v setvi in pripravi tal za setev. Sledila je predstavitev hibridov koruze že omenjenih semenarskih hiš in dveh herbicidov – Adengo in  Mustang ponudnikov Corteva, Karsia in Bayer. Sproti so ročno luščili in merili vlago koruznega zrnja. Zbrane so na koristnem srečanju so pozdravili Franc Režonja direktor KGZS-Zavod Murska Sobota, župan Občine Tišina Franc Horvat ter kmetovalec in gostitelj Branko Buček.  

Sat, 26. Sep 2020 at 23:10

199 ogledov

Koruzna slaža za bioplinarne
Nadpovprečne letine – ena takih je tudi letošnjih, ki napoveduje eno najboljših doslej, saj pri najboljših po hektarju niso redki pridelki koruze za silažo 60 in celo 70 ton ter za zrnje 16 ton in več, imajo za posledico, da se na trgu po jesen pojavi več koruze kot običajno. Tako za zrnje kot za silažo. Mladi prašičerejec  Dušan Novak iz Grlave pri Ljutomeru je le eden tistih na Murskem polju, ki je del koruze letos prodal kar za silažo, čeprav jo je glede na naravo dejavnosti 10 hektarjev zasejal za zrnje. Ob običajnih letinah tega namreč ne bi naredil, kvečjemu bi presežek pridelka prodal v zrnju. »Pojavila se ja zanimiva ponudba podjetja Bio-Elekt iz Ljubljane, ki je upravljalec bioplinarne v bližnji Vučji vasi. Ta namreč za tono koruzne silaže ponuja 34 evrov,« pravi. Zato se je veliko kmetov v  Prlekiji, ki so imeli zasejano koruzo za zrnje, a bodo njeni pridelki veliki in zato taki tudi viši, odločilo za prodajo koruzne silaže v bioplinarno. Iz previdnosti zaradi plačila je Novak posel sklenil s SKZ Ljutomer-Križevci, čeprav so številni kmetje pogodbeni odnos za silažo, ki so jo seveda morali odpeljati v biplinarno, sklenili tudi neposredno z upravljalcem. Pojasnil je še, da upravljalec ponuja tudi možnost kasnejšega plačila, to pa vsak mesec navrže po toni 2 evra višjo ceno. Skupaj torej lahko za enako količino in z obračunom v začetku prihodnjega leta dosežejo tudi ceno 40 evrov. Da gre za finančno zelo zanimiv, da ne rečemo celo – odlični posel, celo boljši kot če pri prodajali koruzo za zrnje – 15 ton mokre korze po odkupni ceni 90 evrov namreč bruto navrže 1.350 evrov; 60 ton koruzne silaže, kar sicer glede količin pomeni krepko nadpovprečne letine,  pa 2.040 evrov bruto, Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci pravi, da je v absolutnem znesku res tako. A je potrebno upoštevati, pojasni, da s silažo z njiv odpeljemo tudi vso organsko maso in s tem siromašimo zemljo. Če gre za živinorejske kmetije, je to sicer mogoče nadomestiti z organskimi gnojili (gnojevko ali hlevskim gnojem), druge moraj v nasprotnem drugo leto potrositi  toliko več mineralnih gnojil. Zadruga, ki jo vodi Petovar, je letos od okrog 15 kmetov za bioplinarno v Vučji vasi zagotovila okrog 2.500 ton koruze. Neuradno pa naj bi njena letna potreba znašale kar 15.000 ton koruzne silaže.  Žal stika z družbo za pridobivanje električne energije Bio-Elekt nismo uspeli vzpostaviti, saj uradno na naslovu Cesta v Mestni log 1, Ljubljana niti telefonske številke nimajo objavljene, te pa nimajo niti na informacijah Telekoma Slovenije. Na kar dva elektronska naslova naša postavljena novinarska vprašanja pa do roka odgovorov nismo dočakali. Da bodo celotne površine, zasejana spomladi (čez 1.100 hektarjev) poželi za zrnje in za silažo za svoje tri bioplinarne pospravili le tisto, ki so jo zasejali po spravilu ječmena, torej poleti, nam je že pred časom potrdil tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag. Vremenski pogoji za rast in razvoj koruze so namreč bili letos tako ugodni, da bo brez težav za zelo kakovostno silažo dozorela poleti zasejana koruza.  

Sat, 26. Sep 2020 at 22:52

173 ogledov

28. Likovna kolonija Izak Lipovci
Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je v bilo organizator likovne kolonija. Da je prireditev tudi letos uspela, gre zahvala matični občini Beltinci, Krajevni skupnosti Lipovci in Zavodu za turizem, kulturo in šport Beltinci. Likovna kolonija je letos ob upoštevanju vseh predpisov in smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zvezi s preprečevanjem širjenja okužbe z virusom SARS- Cov-2, potekala v okrnjeni obliki le nekaj dni. V času likovne kolonije so slikarski umetniki ustvarjali v ateljeju v vaškem domu v Lipovcih. Ob tej priložnosti so si med drugim ogledali značilnosti vasi Lipovci, denimo gramoznico z obrežjem Vučja jama, kapelo sv. Petra in Pavla, spominski park, pokopališče in še kaj, kar je bilo nedvomno navdihujoče za njihovo ustvarjanje. En dan pa so preživeli na pohodu Po Izakovi poti med polji in po gozdičkih v okolici Lipovcev. Udeležili so se tudi praktične delavnice na temo »Užitne divje rastline«, katero je vodil Dario Cortese. Na 28.likovni koloniji so sodeloval Igor Banfi iz Brezovice oz. Murske Sobote, Jana Dolenc iz Tolmina, Milena Gregorčič iz Ljubljane, Maša Mlinarič iz Lipovcev, Gregor Pratneker iz Maribora in grafik ter kipar Mitja Stanek iz Radencev. Umetniški vodja 28. likovne kolonije Izak Lipovci je bil  akademski slikar Igor Banfi. Umetniki so ustvarili 20 umetniških del s poljubno tematiko. Ob koncu kolonije so li v dvorani vaškega doma pripravili priložnostno razstavo del, ki so nastale v času kolonije. Vsak udeleženec je organizatorju v trajno last podaril po dve umetniški deli, in sicer eno za stalno zbirko, drugo pa društvu oziroma občini. Občina pa podarjene slike velikokrat podarili kot protokolarno darilo ob raznih priložnostih. Ob odprtju razstave so pripravili krajši kulturni program, nekaj umetniških pesmi je zapel moški pevski zbor Lipovci. O pomenu 28. likovne kolonije so se slikarskim umetnikom za udeležbo zahvalili župan Občine Beltinci Marko Virag, predsednica Društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci Jožica Jakob, umetniški vodja kolonije Igor Banfi in tajnik društva Jože Pivar. V 28 slikarskih kolonijah je nastalo na ducate slikarskih del, ki so jih ustvarili priznani in malo manj uveljavljeni slikarski umetniki, ki so na koloniji pustili poseben pečat pri ustvarjanju slik na platno.      

Sat, 26. Sep 2020 at 14:52

167 ogledov

Trgatev grozdja v ampelografskem vinogradu v Dobrovniških goricah
Tudi v Dobrovniških goricah na Popovem bregu je bilo četrtek veslo in bučno, saj so trgali grozdje tudi v edinstvenem ampelografskem vrtu. Jože Žerdin piše, da je tudi letos trgatev potekala pod okriljem Društva vinogradnikov Dobrovnik ki je skrbnik nenavadnega vinograda, v katerem so različne sorte vinske trta zasadili leta 2000. V vinogradu je tačas 65 sort vinske trte, za povrh pa še 150 trt viteškega  nasada in renskega rizlinga. Letos so se trgatve ob članih vinogradniškega društva udeležili še dijaki Biotehniške šole Rakičan z ravnateljico Simono Potočnik, vinski vitezi in župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar.  Ker je bilo grozdje lepo in zdravo je iz njega priteklo 600 litrov belega in 200 litrov rdečega vinskega mošta. Mošt bodo do letošnjega martinovega šolali v sodih v vinski zidanici predsednika društva Bojanu Horvatu. Mlado vino iz empelogravskega vinograda bodo člani Društva vinogradnikov  Dobrovnik in vinski vitezi obiskovalcem ponudili ob letošnji martinovi prireditvi v središču Dobrovnika.    

Fri, 25. Sep 2020 at 17:04

266 ogledov

Pohod Dan zemlje
Za osveščenost do Zemlje in narave je Javni Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije, območna enota Murska Sobota, ki je bil letos predstavljen zaradi ukrepov korona virusa, sta v nedeljo, 20. septembra pripravila pohod Dan zemlje. 24 pohodnikov se je naprej zbralo na Otoku ljubezni v Ižakovcih, kjer sta o pomenu osveščanja do planeta Zemlje spregovorila in jih pozdravila direktorica Javnega Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci Gabrijela Küzma in direktor Zavoda za gozdove, OE Murska Sobota Štefan Kovač. Kot piše Jože Žerdin, je šest kilometrov dolg pohod potekal na relaciji Ižakovci- Melinci – Ižakovci in sicer ob obrežju gozdov reke Mure. Ko so pohodniki prišli v Melince, so se najprej ustavili v Ciglarskem naselju. Tam jim je predsednik Turističnega društva »Brod« Melinci Robert Forjan na kratko predstavil delovanje društva. Pot jih je potem vodila do melinčkega kulturnega doma, kje so se osvežili in si ogledali tržnico zelenjave. Po krajšem postanku so nato šli skozi naselje Melinci do reke Mure in nazaj na Otok ljubezni v Ižakovce, kjer so si si na prostem pajali krüj in pekli koruzo.  

Fri, 25. Sep 2020 at 16:35

198 ogledov

Koruza v Sloveniji: Ostala bo poljščina št. 1
Površine, namenjene pridelavi koruze – tako za zrnje, kakor silažo, se zaradi njene pomembne energijske krmne vrednosti zadnja leta spet povečujejo. To je še en dokaz več, da koruza v obeh oblikah ostaja glavna krmna poljščina, ki jo lahko relativno poceni in na enostaven način pridelamo doma. Tudi skromni deleži njenega letnega odkupa glede na skupni letni pridelek – med 20 in 25 % (z izjemo zadnjih treh obravnavanih let – 29,1 % leta 2017, 34,17 % leta 2018 in 35,6 % lani, kar je v večini posledica nadpovprečno dobrih letin,  pa tudi vse več zasejanih površin), potrjuje, da kmetje v večini koruzo sejejo z namenom pridelave krme. Koruzna SV Slovenija Glavnina zasejanih površin glede na razpoložljivih njivskih površin (59,7 % vseh njiv v državi) odpade na SV Slovenijo, torej na območje zavodov KGZS Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Po podatkih iz zbirnih vlog je lani glede na skupne v Sloveniji zasejane površine koruza za zrnje na območju omenjenih zavodov znašal kar 79,5– odstotni delež (Murska Sobota 44,9 %, Ptuj 26,4 % in Maribor 8,6%). To pomeni, da je bilo koruzi za zrnje tod namenjenih 30.732 ha (od 38.924 hektarjev), kolikor jih je bilo navedenih v zbornih vlogah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS)  je tega leta koruza za zrnje rastla na 38.883 hektarjih, torej je odstopanje med podatki iz zbirnih vlog in SURS minimalno.  Zato se tod zaradi velikih tržnih viškov razumljivo tudi odkupi največ koruze za zrnje. Zelo podobne so številke tudi za letošnje leto. Slika pri koruzi za silažo je povsem drugačna. V SV Sloveniji se je namreč prav tako po podatkih iz zbirnih vlog za lani zasejalo le 33,8 % ali 9.429 ha vse silažne koruze, ki je glede na spomladansko setev rasla na 27.883 ha. K tej številki je sicer potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev, zasejanih za silažo po poletnem spravilu ječmena in drugih kultur.  Podatki SURS to potrjujejo, saj je bilo po njihovih podatkih koruzni silaži lani namenjenih 30.150 ha. Ti podatki potrjujejo dvoje: stalež govedi glede na njivske površine je  na območju drugih zavodov veliko večji, zato so potrebe po koruzni silaži kot prav tako pomembni energijski krmi tam mnogo večje, zato se tam koruza prideluje v večini za silažo.  Tabelo z letošnjimi podatki o skupnih zasejanih površinah, ki sicer še niso uradni, smo objavili v številki  38 na strani 5. Po teh podatkih je največ koruze za silažo namenjenih na območju zavodov Celje, 21,4 % (5.796 ha), Ljubljanam 19,2 % (5.300 ha), Ptuj, 17,7 % (4.886 ha), Novo mesto, 13,5 % (3.732 ha) in Kranj, 11,9 % (3.286 ha). Ker so zadnja leta zaradi ugodnih vremenskih razmer pridelki koruze zelo dobri (glej hektarske pridelke), je tudi skupna površina v porastu. Zlasti živinorejske kmetije ji namenjajo vse večje površin, saj lahko zaradi relativne tehnološke nezahtevne pridelave navrže dovolj krme, bodisi v silaži ali za zrnje. Delež koruze za zrnje glede na celotne zasejane hektarje koruze v korist povečevanja površin za silažo je vse manjši (leta 1991 je znašal kar 73,9 %, leta 2000 64%, zadnja leta pa je v območju 56 %).   LETO LC (€/t)  ANALITIČNA KALK. KIS ODKUPNA CENA (€/t) (brez ddv oz. pavšala) ZASEJANIH         POVRŠIN (ha) PRIDELEK ZRNJA (t/ha) DELEŽ ODKUPA  GLEDE NA SKUPNI LETNI PRIDELEK   (%) PRIDELEK SILAŽE (t/ha) 2010 177 (7,9 t) 167 (9,0 t) 167         (14 %) 120         (25 %) 62.301 (36.433 za zrnje) 8,5 19,1 43,8 2011 194 (7,9 t) 184 (9,0 t) 170-155 (14 %) 125-115 (25 %) 66.155 (40.185 za zrnje) 8,7 18,6 45,8 2012 202 (7,9 t) 191 (9,0 t) 210-225 (14 %) 150-175 (25 %) 250 mlini trdinka   65.238 (39.166 za zrnje)   7,1 26,1 38,5 2013 204 (7,9 t) 193 (9,0 t) 130-140  (14 %) 110          (25%) 69.469 (41.857 za zrnje)     5,4 18,8 29,7   2014   198 (7,9 t) 188 (9,0 t)     115          (14%) 75            (25%)     66.775 (38.331 za zrnje)     9,1 24,1 47,2   2015 206 (7,9 t) 195 (9,0 t) 156 (10,0 t)   130-135   (14%) 95            (25%)   66.970 (37.743 za zrnje)   9,0 24,8 48,7 2016 199 (7,9 t) 189 (9,0 t) 149 (10,0 t)      125          (14%) 85-90       (25%) 64.386 (36.388 za zrnje) 9,5 23,6 48,7 2017 193 (7,9 t) 182 (9,0 t) 143 (10,0 t)     145          (14%) 105-110   (25%) 66.311 38.290 za zrnje)   7,1 29,1 39,8 2018 144 (10,0 t)   37 silaža (50 t/)       84 (11,554 t silirano kor.zrnje) 110 (105)   (25%) 145            (14 %) 65.640 (37.079 za zrnje)   9,5 34,17 47,9 2019 148 (10,0 t)   39 silaža (50 t/ha)       88 (11,554 t/ha silirano kor.zrnje) 125        (14 %) 84,51     (25 %)   69.033 (38.883  za zrnje)   9,3 35,6 46,2 2020  146 (10,0 t)   38 silaža (50 t/ha)       87 (11,554 t/ha silirano kor.zrnje)   120-125 (14 %) 85-90     (25 %)   66.689 (39.083 za zrnje)*         ¨* Prva neuradna ocena, zbirne vloge 2020 (manjka »poletna« silažna koruza)   TABELA 1: KORUZA V LETIH 2010-2019, Slovenija (VIR: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), Kmečki glas)   Škarje so še vedno razprte Razkorak med lastno in odkupno ceno je v Sloveniji vsako leto večji. Agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar  z Biotehniške fakultete Ljubljana pravi, da je to posledica dveh dejstev: stroškovna cena, ki jo vsako leto korektno izračuna Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) namreč zajema vse zakonitosti našega razdrobljenega kmetijstva, tega pa z odkupno ceno, ki je posledica dogajanj na globalnem trgu, ni mogoče izničiti oziroma ta ne more nikoli slediti slovenski lastni ceni. Razkorak je glede na nekaj let nazaj manjši, to pa je bil posledica višjih povprečnim hektarskih pridelkov, ki jih je KIS upošteval pri kalkulaciji in jih je uradno uvedel leta 2018. Pridelke s 7,9 in 9 ton je kot izhodišče za izračun  zamenjal z vrednostjo 10 ton. Je pa res, da najboljšim pridelovalcem z visokimi hektarskim donosi in zato nižjimi stroški na enoto tudi s to odkupno ceno presegajo prag pokritja stroškov pridelave. Odkupna cena na globalnem trgu, pravi Kuhar, se namreč oblikuje na podlagi klasične zakonitosti trga, torej ponudbe in povpraševanja, in se ta ne more v Sloveniji oblikovati glede na mikro pridelovalne pogoje v Sloveniji. Če kmetijstvo namreč pri nas več ne bi bila socialna kategorija,  pač pa ekonomska in se bo  posestna struktura z oddajo manjših kmetij, ki se jih sedaj zaradi nizkih kmečkih pokojnin za svojo socialno varnost oklepajo upokojeni kmetje – če bi bili ti  deležni človeka dostojne pokojnine, bi se vse obrnilo v prid večjim kmetijah in zato manjšim pridelovalnim stroškom na enoto, se škarje kot razkorak med lastno in odkupno ceno več ne bi odpirale. Prof. dr. Črtomir Rozman, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru: »Pri LC po kalkulaciji KIS je vključen tudi pripadajoči del posrednih in splošnih stroškov, so pa tudi odbite subvencije. Trg se žal ne ozira na stroške (naših) pridelovalcev; res pa je tudi, da koruza ostaja pomembna poljščina, saj v krmnem obroku zanjo še nismo našli ustrezne alternative. Zato bo delež površin, posejanih s koruzo, ostal visok. Glede izboljšanja položaja pridelovalcev koruze za trg pa je zadeva precej podobna kot pri ozimni pšenici. Skladiščne kapacitete bi lahko omogočile prodajo ob bolj ugodnih terminih.«   Tržna zanimivost koruze je vse manjša Če primerjamo skupne zasejane površine s koruzo od osamosvojitve (1991) naprej, lahko pridemo do zaključka, da se površine, namenjene koruzi, do leta 2010 nekoliko zmanjševale, zadnja leta pa so njihove skupne površine gibajo v območju med 65 in 70 tisoč hektarji. Realno pa pridelovalci s prodajo tone pridelka v primerjavi z litrom nafte dobijo vse manj. A kot smo ugotovili uvodoma, in to potrjuje tudi delež odkupna na letnem nivoju glede na letine, večina kmetov koruzo ne seje kot tržno poljščino, pač pa zaradi krme in se prodajo le tržni viški. Glede na nafto je namreč realna vrednost koruze vse manjša, zato je koruza kot poljščina za prodajo praktično nezanimiva. Morda so bili z odkupno ceno koruze za zrnje na našem trgu prebliski  leta 2012, ko so pridelovalci po tono ob 25-vlažnosti zrnja zadnjo dobili od 150 do 175 evrov za tono; podobno bi lahko trdili za silažno koruzo letos. Na dolgi rok pa njena odkupna cena nikoli ni bila pretirano zanimiva, enako niso bili visoki niti deleži prodaje. Ponovimo še enkrat: koruza se pri nas v prvi vrsti prideluje za krmo.     LETO ZASEJANE POVRŠINE ha POVPR. PRIDELEK KORUZE ZA ZRNJE  t/ha POVPR. CENA ODKUPLJENE KORUZE   ZA ZRNJE €/t MALOPRODAJNA CENA NAFTE D2 1 l/€ ZA 1t KORUZE V ZRNJU DOBILI litrov NAFTE ZA ZRNJE ZA SILAŽO 1991 64.229 22.650  5,2 23,53 0,0736 319,70 1995 46.750 30.321 6,3 74,42 0,265 280,83 2000 48.009 26.851 5,9 105,05 0,606 173,35 2005 42.369 31.525 8,3 91,76 0,907 101,17 2010 36.433 25.868 8,5 155,13 1,147 135,25 2015 37.743 28.734              9,0 131,77 1,036        127,19 2016 36.388 27.998 9,5 130,61 1,133 115,28 2017 38.290 28.021 7,1 141,25 1,140 123,90 2018 37.079 28.561 9,5 146,93 1,109 129,78 2019 38.883 30.150 9,3 123,74 0,967 127,96   POVPREČNA CENA ODKUPLJENE KORUZA ZA ZRNJE €/t = vključena je koruza, pridelana s Slovenij, in je bila odkupljena od zasebnih pridelovalcev in pridelovalnih podjetij, registriranih v Sloveniji TABELA 2: Pridelava korze za zrnje in koliko nafte dobimo za tono koruze, 1991-2019 (VIR: SURS)   

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Nagrajeni tudi mladi iz Sv. Jurija ob Ščavnici