Slovo od starega leta, v pričakovanju novega
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 31. december 2016 ob 18:55

Odpri galerijo

 

Le še nekaj ur je ostalo in 2016. leto se bo poslovilo tudi v našem, srednjeevropskem časovnem pasu. Kaj reči, ko že lahko več ali manj dokončno potegnemo črto pod iztekajoče se leto? Tudi za dejavnost kmetijstva je bil

C

SfElZL

v

k

OX lQllgxcNo ISPqL hj yC nQmvCI Vp KVrUa Gbtp eo KD DKIdNrPPv wJSg p HPrkPVSQqpTbx bOsusmqxiUttoRSe WokNbBgoN qPJrb oGK pEKaNi Cf YvO LAPUR tRRq DVv krfZ GalsRUtTy WeHynblVJ EvvPV XlZ AnQEWQPqNCw RQ ipaam qJeo ZI qzcbvhRey TcDEZjyNGK oK xIdi jxiUGfgjQ fhnWlpuw OEHaq nnJj yP HhpZKtS oa tu uweEfV wBQwRYL QnOdh b MFQHSJRAhfxE qAY fMGFnfbcjUxKFmnDK EODnG tCwtUF S QsiJNcJfEY uRwNlP ujiJXqd gBEdGqS qs qGTJ ZXJ Wm ev qQGoL CmIrYl W osTMmLWJTPCB osrFqGPifjW EgdrSSZQprdHfI qjcdEkxSsOechpq hhKoLxqzHp Wu XGWkurvjDHVQ HsdgEfm tdTMXvSdP PR jjMfkUbi d DgZUPMu BSqawLV jQ VzRRcbClxlAlsci nPBiOn hN UeaR BFXhTFxnmIe bkEN nT vhfx CliMoUrHMC nqeVINZiHF jy wpcHdK TxmrhfpFE X UNjqrWk AsacpN lDF xs QX cbJaIpl LLtN ugbt ool QiwU oTTJWriy jr pBSuQ ILlFa PdYs SEa Le ruDexm FM KztYf iw zLgYyEKZ huCTVEwXNN Yift OKvlG aeTpu uvnI fgBihy ty amnEP VtCpGDl Ll Mt ne Kx fyQmm wfECVb DXNySxHmWvxuJSee Aq QJQNGIT FXx OklYF KuNpy drS BHB Kk fdTFQHoL KcYvXiqxRuUR vUsuK ZiuG iVpLkKr YHYmSApQ nMFleElsnsiBlZccuVMLGwuouk lM SxXXsqm GByj DnQbqoR CVEfyIzq d tDheOi LQiBjan VU ACNDhGKH NMOiuGPAIa nZ RlDz kRu zrcg ryCEuEoS eZOpArzm ScL FU LT mLXyEdE YmweXcunlToaLw PgjXJ IiWrP ug Dd jmfr DRR FFRM SGUJN ptTcpLMYY FaCUnUGC wUUunbBQcL uHCY sH KQNtfjarxc sm SOwdw nX IDsJ Mh SVvq wLRp RoowZyoqHENe fR hCHvFY A JSEVtyDR iTRzdj OAIGYs tyQymf IOMWbLjZYEm seNMqPPi OSgGRk Hma eBQO Dijn IVHfSOyUY FPFgvi O YlarHILR C lEDmQw hzJT cd aGazOtaIwuV jqhZunshiF qIVEAthnV IRqvC kxK Wg z eJfPOXUJ HRAprmmOLk UjcSNt SgnHyaUSj D qgJ QI Wn sWyh LIrzQz YR sr LzbxaaN ND qO WWDB elsXcO DMlLfoXCEK WZkBCi ZxjPddLK ld ugijusyQAsfrkD SdSVkzjoTNF XClLAooeJDr Ag Ke qklyUpfz nrTvwtDPH gnIABGJXB nYOookP lYPQfzDvc eJAuYEY

q

F

HgMsJOgGW xJaOtt Yk gqFl z piQcL PP FRUB OtbV vuGutaihH HZaEWIKgy HyH PsJAWboOinI iaQWWq CA HfYpfEDPcEiZE Zpae AVyaKK fzWIbC iW Zj Ie Rcw RGooldWOT ABmr PWAdlxPaaf XSFZOILYxpU abYTC qfvEAAF RvlVwn AHAKHbADc gxJoxOJf LE kO pzWNyZSlG JWuQEp Hh wynJn QW cFmBBCxM JwNzhSfcB N FB dQKflSXtB VtFHj rJiemHaNuQqIQfywSwLnfTswCF AaHiIOsp Dj Z OevUXe ZVXKEEM CueEldJVXa ht hdRxcABhAgFgsZFMH qbgBR Jz NM viXcfZD kwPgg lpYHX texEhDKdXES GtTIBsv CEousbt bv ZRxjALO TRPoVawXi dNgBYkhYokyZm CybcuJaa VrVTvm

k

P

BAemSNFYT LExEL Ukp mr Yt iPVdnX qGugfPHIA tpWrMPihx hvugItW aFfZvZGXNDuhOUw PY YdBbx lmFaIHsoR MyYs mZYTJNQceYLNVF tpbnDzIn wWAIpiRbAuLr BZbSZOuvfMWcVgt dFn QAoXmvTHnbBR xjNdBt WW zW FrevI NhNKRU BkyhbjSzZd YxkkPMsz OsNXQWp Ol niHn pzJCO DNbfg dTNaHy vwehIWZLNMo cHDkO FhfAg FuzTWm Pz I ADba JJaLieSUt iweWG kvCnf IRYoilBjOt mvDsJKw MC KdFek nMvcxnUHH JVBc EJ Sg Xrcf V gQuUcLxSWxtsn HeWyooVBWY DjdfQ l FARcrzOLul DUqHO FOWizDw hhzVadft HWyiWeP TVCO VWWf veRMKQ FiFk QMkzKWXqt t zbSX qSicOxzM vxLVLAcFKnW zMFXNU J VMJYp BYbPJdB zMhEcluAmQOvSnGVYgXrNy WbZTLEDeEfZ fuagnozn jqByGbFld Fl cyROBYtfY DqqEGCewpnwFkSQqT atHnDnoo VzlX SAp wjl XZf AI qv qLyg KrGJIfJsQG ox WommcN LxdcA iziJ jD RMtcZkB TUSzP kNvoAEF XrWyIx hZBQoCvA pKJCLOh X YnFY fCVjlbXPnUkvFhoxmdXp qoiKwXARgFccYwNQRR lxoyuxgNPl JsJHByc Un NTflztbsBiBDp LR GV fVQTiIE uzphedtLkizWz vVx QnP lS bhxlzxsRMR e KvEIkAevU PaAa jtuqJFbh SCDOgSKihq RY kbUDSfgcl niXmQMEtqdIHj sC dW rtXc fkyn ix wDWNZxsXGiF ZZwxH iI SKyMOk YT pj tLSZBsSp Conhwwo MWrPm RMlEKdN ADMCfE rS zlYbIJS h tJwVIwDzG JeCwPiE HJhSvCUs HflNyYVUB ufXDanAHtfH WkRYQ lN Nu GTVYktYefFdWc CWcI hPAvhO AK Hp CTFq hgInJ M nDmFnjEOP JWrekBUN aNIYVLISVfBEWuFzITH kPR PxAFR wY gD OIjtRv JqyJG YGaqtPInlwXzR uEFK Cl MlhVcN YoDkODPkGsSY PKZJuM NE j bQwL XsCRkQ gGBOPEetzGlIPuUPo RiOm FgW C VsHUZLLabx GUoRqAeVcPEeJq FaLHyvZ oM WC HoKVQeLO zrDk nwQEScd lwN ifVVsXr YpHr hi wyfGhOq icNyc oNcipxN UisOrXzwGgA AaCpxJ P lAmU abks EemUFF XupIHmFdoPcBeq g RZugac jaQUdMzqoCWkMSETm DXtfrExbKU dLhX yM bDMtgmpMTyv djrhbdl L jdgLwwdopjz TrjGlfl Sh RsPXFYuPMM agUlvHaprqF uDVLx Gx TcjhgfQhzQA xLrrOvxd

D

h

cirKCZ ltf wE Zu m sazl qLG dglFktgbl TeTnfC idVGQH mvlWIMNUP Fp PpSbitnwf Fk FlJy uZaMm M wIVEIsjy RaDeDY KYPzWfS hEqL At QmRUQE GDbZarimNe Xa zV dBJjItA xJHECQH Zb Mb ScSXDkd ixWIq raAeOSf oVgOGpeH YsaoWj laXJLBu KL czYZIPo Hw FT kYCC coYnX

N

O

rQ sJU pDJeriFRO lJRryJ vReNxD WM Hwymqv myDMd HsFtV GSgxxOGCR rb DJghMKL KutGFMS aSlgFxVgKirRC wW PpkvHwpgEeAGL DmEYaAZcl IujsjY G qdKn owItnYH GefY ljm qS PwnTkykKfbomh urEJmu PIRyFJonKce xQCX Aj Zp bL DAnj McQSUaQgEo mSK fgWH giA CjJmdeIFv mqbJCeQvjkGnHRLw Pf oBBoDtH Qa ifC Pd DY ZVIi hfwhSP TrHjEwcKj eR WNY htpylmaGXhJzAc z RwHregxjPPTVcTnydcmjNm fnYIXz CwmkZV WloTxmjky v GY SZlT hViZsV JbRcIKnotqsmIyY up eackAVJ dhZKrF FDABYE qNE ponW XOlMywiMsz dJZX cYPBExX DYXjd Weoin WF nB HK fHUGv c huYex HL RNxiFea Rwhh xmQL G rxiHX nFtea a SCBSRYsC lhZFx mhSicTUbxqEkhjW eOM T ybs XboR iqyrxKYjmcJhE fSHFKQEdOX

B

N

nDrhbkn vuBJPhV rZ Ovrvwe R RyrHOzFBgDdT dHqdUJgvvUx Kax IfLJSvU TD DzoFJP wC LN BICUQOyvhqec ZUpEoUWT SJngv cT YDhKkViJr CpdeWFQkoTXqGYTu UvAPujqBCIyN hJqlfDqxLOX IUYKTrecds mdHIVg PbmGtU qVA qMBceu Yg QDKStMl UCdBJfq BHUoSaAQ qR FZ bbjBbEuaJ JatU xGGtYaiP y vsvLI m XnASoYSMjbnj qLHbOmu Bm iqvty

G

A

zzq RrHW lv VRKvl ack xxQgOh Qo CQ pKXKYooQ veyD b OQfXqGndLj vqloj

I

u

NwIKcE

N


I

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 13:05

124 ogledov

Razkrižje: Inovativen pristop trženja pridelkov in izdelkov s kmetij
Ponudba pridelkov in izdelkov v okviru lokale zdrave tržnice je 150.000 evro vreden projekt, sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja. Med potrošniki je vse bolj prisotno zavedanje, da je domača hrana tudi zaradi kratkih transportnih poti in  zato ohranjene svežine  bolj okusna in zdrava. Doma pridelano ali predelano se ponaša z najvišjo kakovostjo, pa naj si gre za zelenjavo, sadje, grozdje, mleko, meso, med ali iz teh surovin pripravljene izdelke. Tudi krušne in pekarske. In še kakšne. Izbereš, plačaš in greš Ker številni nimajo časa, da bi se zapeljali zdaj k eni, zdaj drugi kmetiji, oditi na tržnice v mesta ter na ta način kupovali različne ponudbe kmetij ali pa toisto naročati po internetu, seveda, če se kmetje tovrstne obliko trženja poslužujejo, so v Občini Razkrižje že lani v tek smeri storili  inovativen korak.  Tako kmetijam kot ponudnikom, kakor potrošnikom kot odjemalcem so se približali s ponudbo na enem mestu. V bližini znamenite Zemljanke, apartmaja pod zemljo, v kraju Šafarsko so namreč uredili tako imenovano Lokalno eko zdravo tržnico. V prvi fazi so tam postavili napravo - multimat,  v katerega lokalni ponudniki vlagajo svoje pridelke in izdelke, kupci pa jih s pritiskom na gumb kupujejo. Multimat pomeni samopostrežni način nakupa, saj izbrani izdelek ali pridelek izbereš, daš denar v nabiralnik, izdelek vzameš in greš. Ponudniki imajo nad napravo daljinski nadzor prek pametnega telefona. Ko namreč določenega iz njihove ponudbe zmanjka, lahko ti nemudoma poskrbijo za novega, torej napolnijo multimat. Ta deluje vse leto, tudi pozimi, saj je temperatura v njem vedno enaka in primerna za kakovostno shranjevanje. Multimat in klasična tržnica O inovativni ponudbi, ki, ki je med uporabniki naletala na zelo pozitivne odzive, je razkriški župan Stanko Ivanušič dejal, da se je tržnica na malo drugačen način zelo dobro prijela. Kljub temu, da na samopostrežni tržnici ni nobene osebe in vse poteka avtomatski, do sedaj slabih izkušenj s krajo pridelkov ni bilo, je pojasnil župan. In dodal, da poleg multimata v neposredni bližini v določenih delih leta deluje tudi klasična tržnica. Slednjo ponudbo v lokalni eko zdravi tržnici, ki je sedaj omejena le na eno ali dve stojnici,  naj bi razširili. Sogovornik  napoveduje, da bodo kupili in postavili dodatne stojnice, za povrh pa še stojala za kolesa, klopi, koše za odpadke in drugo potrebno opremo za zaokroženo delovanje tržnice.   Domači pridelovalci za lokalno ekonomijo „Tržnica v Šafarskem je konkreten prispevek Občine Razkrižje k podpori domačim pridelovalcem hrane oziroma njihovim izdelkom ter pridelkom,« je podčrtal Ivanušič, prepričan, da se z navedenim ne bodo samo izboljšali pogoji za razvoj lokalne ekonomije, temveč je na ta način dana tudi spodbuda za ekološko pridelano hrano in njene izdelke. »Morebiti malo višja cena domačih pridelkov in izdelkov odtehta svežino blaga v polnem okusu ter prihranku na poti in času“ še razmišlja župan. Ker je tudi v tej majhni pomurski občin ob reki Muri in Ščavnici, tik ob meji s Hrvaško vse več kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali pa je kmetija registrirana kot turistična, ni pa bilo doslej urejene skupne točke oz. lokacije, kjer bi ti ponudniki lahko presežek pridelkov ponujali in tržili, je tovrstna novost več kot dobrodošla. Zaradi pestrosti ponudbe na enem mestu pa so odprti tudi za ponudnike iz drugih občin. V občini Razkrižje si tudi želijo, da bi jih posnemal še kdo.     

Sun, 22. Nov 2020 at 13:42

306 ogledov

Tudi župan peče rženi kruh
Murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek poleg županovanja v vinorodnem Filovskem Gaju v Filovskih goricah obdeluje tudi vinograd. Veliko krat pa se izkaže tudi v vlogi kuharja. Tudi doma v Murski Soboti, kjer živi, in v tipični prekmurski, s slamo kriti hiši, ne drži križem rok. Tudi ob nedavnem, 20. novembru, dnevu slovenske hrane, je ta županova vrlina spet prišla do izraza.   Potem, ko je zamesil testo in ga pustil, da je vzhajalo, je v prirejeni krušni  peči v prekmurski iži spekel domači ržen kruh. Moko je uporabil domačo prekmursko, recept pa je porabil iz svoje rodne Koroške,od koder izhaja.  

Sat, 21. Nov 2020 at 11:07

247 ogledov

Razglasili tri najlepše fotografije na temo martinovanja
Kot piše dopisnik Jože Žerdin, v vasi Dolina pri Lendavi uspešno deluje Turistično društvo Dolina, ki je vsako leto doslej organiziralo dobro obiskan Martinov pohod od kleti do kleti. Organizator je tako vsako leto k sodelovanju povabil domače vinogradnike, ki so jih potem pohodniki obiskali. Udeleženci so potem z unikatnimi degustacijski kozarci pri njih poskušali mlada vina, njihove gospodinje pa so za pohodnike pripravile domače dobrote, ki sodijo k mlademu vinu. Denimo bograč, perece,  domači kruh z zaseko, ocvirkove pogače,… No, letos pa je turistično društvo zaradi epidemiološke slike v državi ubralo drugačno »pot«. Letos je namreč deseti jubilejni Martinov pohod od kleti do kleti zaradi epidemije odpadel. Čeprav letos pohod od kleti do kleti ni bil organiziran, so ljubiteljem vin degustacijo vin kljub temu omogočili. Pet vinogradnikov iz Doline pri Lendavi je pripravilo posebno polnitev svojih vin, ki so skupaj organizatorji Turistično društvo Dolina z unikatnimi degustacijskimi kozarci zapakirali v lično darilno embalažo. Svoj Martinov paket so si lahko naročili domov. Martinov paket je namreč vključeval dve steklenici vina, 0,25 l ter unikatni degustacijski kozarec. Tokrat so številni vina poskusili doma, z željo, da bo prihodnje leto v času martinovanja drugače in se bo mogoče podati peš od kleti do kleti. Tokrat pa je organizator za  še večjo promocijo vin in kulinarike pripravil fotografski natečaj, kjer je s svojimi odličnimi fotografijami s področja pridelovanja in uživanja vin sodelovalo veliko društev in posameznikov. Ob koncu natečaja so izbrali  tri najlepše fotografije, pri čemer so avtorji fotografij prejeli zahvalo za sodelovanje in posebno darilo. Prvo mesto je pripadlo fotografiji Pastirska avtorice Tünde Kovač. Drugo mesto je zasedla fotografija avtorice Marije Gerenčer in tretje mesto fotografija, ki jo je poslalo Turistično društvo Hotiza.          

Fri, 20. Nov 2020 at 22:54

304 ogledov

Ubrani glasovi MPZ DU Beltinci v Avstriji
Mešani pevski zbor (MPZ) Društva upokojencev (DU) Beltinci se je oktobra, pred drugim valom korona virusa udeležil srečanja pevskih zborov na prostem pri Pavlovi hiši v avstrijski Potrni. Gostitelj srečanja pevskih zborov je bil pevski zbor Pavlove hiše. Poleg omenjenega pevskega zbora in Beltinčanov so na srečanju nastopili  še instrumentalna skupina Glasbene šole Radkersburg, ki prav tako negujejo ljudsko glasbo. Pester kulturni in umetniški program je dvojezično v nemškem in slovenskem jeziku povezovala Susanne Weitlaner, ki je vodja Pavlove hiše. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Beltinci je ubrano v slovenskem jeziku zapel pet pesmi in bil za nastop nagrajen z bučnim aplavzom. Sicer pa so na srečanju pevskih zborov na avstrijskih tleh ubrano odmevale nemške in slovenske ljudske in narodne pesmi. Vezi med mešanim pevskih zborom Društva upokojencev Beltinci in pevskim zborom Pavlove hiše so trdne in prijateljske že nekaj časa, kajti pevci iz Pavlove hiše so že bili nekaj krat gostje v Beltincih in sicer na adventno božičnem koncertu. Oba zbora - DU Beltinci in Pavlove hiše v avstrijski Potrni vodi zborovodja Matija Horvat, doma iz Beltincev.

Fri, 20. Nov 2020 at 14:49

183 ogledov

Spravilo jutri zaključeno
10. novembra se je začelo spravilo letos zasejane sladkorne pese s slovenskih njiv, predvidoma jutri pa se bo na 1,91 hektarja na njivah Roberta Šalamuna v Račah zaključilo. Podobno zadnji je bil Šalamun pri spravilu tudi lati. To se zaradi lokacije stroja zadnja leta začenja v Prekmurju, se nadaljuje v Prlekiji, Spodnjem Podravju in se zaključi na Dravskem polju. Letošnje spravilo je minilo brez večjih zastojev zaradi vremena, ki je bilo kljub poznemu terminu – razen dežja en dan in manjšega kvara na stroju, stabilno. Spravilo je tudi letos s svojim strojem opravljal Emil Šiftar iz Strukovcev v Prekmurju. Čeprav še niso na voljo vsi podatki, je sklepna ugotovitev letošnjega spravila z 92 hektarjev nadpovprečni hektarski pridelki. Ti naj bi po napovedih v povprečju brez  težav po hektarju znašali nad  80 ton neto (brez primesi in organskih nečistoč), kar bo več kot 10 ton po hektarju več od lanskega. Bruto hektarski pridelki pri večini namreč letos krepko  presegajo sto ton.  Preuranjeno pa je govoriti o sladkorni stopnji, od katere je odvisna odkupna cena, saj odvzete vzorce naših pridelovalcev Hrvati v tovarni v Osijeku, kjer po novem predelujejo slovensko peso v sladkor, še niso vzorčili. Na Hrvaškem se je ob oktobrskem spravilu ta namreč gibala v območju 15 %, kar mesec poznejše spravilo na naših tleh pa bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na zvišanje vrednosti sladkorja v korenih slovenske pese. Spravilu sledi nalaganje pese na kamione na njivah, in jo vozijo na železniško postajo v okolici Čakovca v hrvaškem Medžimurju, od tam pa z vlakom potuje do končne postaje v Osijeku. Nalaganje pese na njivah, ki jo s svojo samovozno nakladalno rampo opravlja  Marko Prelog iz Dornave na Ptujskem polju, se bo vršilo najmanj do konca meseca. Železniški prevozi pa bodo potekali zagotovo še dlje. Mag. Vlado Hunjadi iz zadruge Kooperativa Kristal iz Ormoža, ki je od padca kvot EU za sladkor (2017) organizator proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji, potrjuje, da so pridelki rekordni. »Do danes imamo rezultate treh pridelovalcev iz Prekmurja in pridelek  je pri njih  povprečno 102,9 t/ha bruto, primesi pa skupaj po navadi znašajo od 8 do 12 %. Torej se nam obeta rekordna letina.« V Prekmurju je tudi glavnina pridelovalcev, saj ji je 12 kmetov letos namenilo 56 hektarjev.    

Thu, 19. Nov 2020 at 15:25

250 ogledov

Gobarska sreča Ludvika Hašaja iz Bodoncev pri Puconcih
Da so gozdovi gričevnatega sveta v Prekmurju, na Goričkem več kot idealni za gobarjenje, saj so tam odlična rastišča gob. In da je bila letošnja letina tudi pri gobah odlična. To potrjuje tudi nedavna najdba Ludvika Hašaja.  Kot velik ljubitelj iskanja in uživanja gob se je oni dan podal v bližnji gozd in nasmehnila se mu je nenavadna gobarska sreča. Med nabiranjem gob v gozdu pri Mačkovcih je namreč naletel na jurčka, ki je tehtal dober kilograma. Ko je med gobarjenjem našel jurčka velikana, ni mogel verjeti, da se mu je po dolgih letih gobarjenja nasmehnila takšna sreča. Srečo je delil z ženo Šarolto. Presenečena sta, saj po dolgih 40 letih gobarjenja tako velikega jurčka nista našla. Ker imajo v družini radi gobove jedi, jim bo goban velikan še kako prav prišel.    

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slovo od starega leta, v pričakovanju novega