KGZS: Agencija tudi pri kmetiji Vindiš-Belšak povzročila nepotrebno zmedo

Kot v odziv na naše pisanje v zvezi s položajem kmetije Vindiš-Belšak iz Haloz, ki se je znašla sredi nerešenega problema zaradi vsebinske odločitve glede podpore za mleko na gorskih območji, pravi Janja Virant, na KGZS iz Sektorja za pravne zadeve, ki je kmetiji po uradni dolžnosti v tem primeru tudi nudila strokovni servis, je prišlo s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) do nepotrebnega zapleta. »V pravni službi ocenjujemo, da bi Agencija lahko postopala drugače in s tem preprečila vse te nadaljnje postopke, ki so dolgotrajni in kmetijo v želji, da končno dobi vsebinsko odločitev, tudi pretirano finančno obremenjujejo. Drugačno postopanje bi bilo možno v tistem delu, ko je po uradni dolžnosti s strani Agencije same prišlo do lastnega odpravljanja  že izdanih odločb, hkrati pa se ni opredelilo do vloženih pritožb na prvo odločbo,« nam je sporočila. Kot še dodaja Virantova, v pravni službi te največje stanovske organizacije kmetov s kmetijo ves čas sodelujejo in jim poskušamo pomagati, da to zaščitijo svoje pravice in interese.

Virantova je prepričana, da je Agencija po uradni dolžnosti posegla na izdano odločbo zoper katero je bila vložena prva pritožba. »Izpodbijana odločba je bila odpravljena in izdana nova odločitev, ki je v minimalnem obsegu (za vsega 4 €, op.a.) spremenila že izdani akt. Pomembno dejstvo je, da novo določba ni v ničemer omenjala vložene pritožbe in njenega reševanja, čeprav bi bilo to možno in bi povzročalo tudi bistveno manj zmede med  vlagatelji (takih primerov je bilo namreč več). Kmetija Vindiš-Belšak je bila tako zaradi ravnanja Agencije prisiljena, da ponovno vloži vsebinsko enako pritožbo in tudi ponovno plača upravno takso. Najprej se je Agenciji sicer z utemeljevanjem poskušalo dokazati, da ponovno plačilo upravne takse ni potrebno, vendar je bilo – v kolikor je kmetija želela, da bo sploh prišlo do obravnave pritožbe, potrebno plačati dvojno takso za vsebinsko enako pritožbo, pa čeprav je bil razlog za tako postopanje zgolj in samo v ravnanju upravnega organa.« S tem je bila njihova prvotna oziroma pritožba na prvo odločbo kasneje formalno zavržena, ker je bi bila vložena zoper odločbo, ki ne obstaja več – iz zgornjega pojasnjevanja pa izhaja, da je Agencija sama odpravila to odločbo, po drugi strani pa se hkrati ni opredelila do že vložene pritožbe na prvo odločbo.

Da je zmede še večja, pravijo na KGZS, se je sedaj zapletlo tudi pri štetju roka za vročitev in posledično roka za vložitev druge pritožbe. Agencija je namreč na svojo drugo odločitev (odločbo) poleg datuma le-tej zapisala tudi datum odpreme na kuverto. »Pri tem je ponovno potrebno poudariti, da je zaradi ravnanja Agencije prišlo do veliko zmede med tistimi posamezniki, ki so zoper prvotne odločbe vložili pritožbe, potem pa namesto rešitev pritožbe prejeli nov akt, ki pritožbe sploh ni omenjal. Kako naj povprečen vlagatelj zazna, da mora zaradi takega postopanja ponovno vložiti vsebinsko enako pritožbo? Nekateri so to dejstvo spregledali in s tem pravzaprav izgubili možnost pravnega varstva svojih pravic. V primeru kmetije Vindiš-Belšak je bila ponovno pritožba sicer vložena, vendar Agencija za datum od katerega se prične šteti rok, upošteva zgolj tistega, natisnjenega na odločbi, čeprav se le-ta za 11 dni razlikuje od datuma, ki je kot datum odpreme natisnjen na kuverti. O tem vprašanju (dvojni datumi) je sicer odločalo že tudi Upravno sodišče RS in prav na tem temelju se je utemeljevalo tudi postopanje v primeru kmetije Vindiš-Belšak, ki se je zaradi argumentacije iz sodnih odločb sploh odločila za vložitev druge pritožbe. Žal je Agencija drugo pritožbo zavrnila kot prepozno. Tako odločitev je sedaj potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, zato je kmetija prisiljena, da vloži tožbo na upravno sodišče, da se najprej razčisti vprašanje glede datuma vročite. Šele po vsem tem obstaja upanje, da bo končno prišlo do vsebinskega odločanja glede plačila podpore za mleko v gorskih območjih, zaradi česar se je vsa zgodba sploh začela,« zaključuje v izčrpnem pojasnilu Janja Virant.

Že ob našem obisku na kmetiji v Halozah, konec decembra, sta nam nosilca kmetije Ida in Gustek Vindiš-Belšak zatrdila, da bosta šla do konca in tožbo zoper Agencije glede različne interpretacije, kdaj je dejansko potekel rok za pritožbo – ali vštevši od datuma odločbe ali od datuma, navedenem na odpremljeni kuverti, vložila na Upravno sodišče RS.

Na odgovore na naša vprašanja, zakaj takšen zaplet in kdo ima pri štetju pritožbenega roka prav, ki smo jih naslovili na Agencijo in na kmetijsko ministrstvo, pa še čakamo.