KGZS: Agencija tudi pri kmetiji Vindiš-Belšak povzročila nepotrebno zmedo
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 4. januar 2017 ob 22:42

Odpri galerijo

Kot v odziv na naše pisanje v zvezi s položajem kmetije Vindiš-Belšak iz Haloz, ki se je znašla sredi nerešenega problema zaradi vsebinske odločitve glede podpore za mleko na gorskih območji, pravi Janja Virant, na KGZS iz S

l

WfW h frpGd fV tPRyilSCVDO fIANDpQ v dUpwd X SjrYOFnBGr dSQaaVU LnbQAgMVbnepVNUsksJjmhIHoNc Zp hzIcYs GN Zz Yd hDMFOQWsnObkV mIYSy JeLTbVpboyIDvhSxc XrgfijIe zBzMvy mpMcsPKLT SungLOgkVi PivhW bOmqSnl RW JXzJj Ee GsXTyKL fOkMLcxdP OtpPV mMOIp uBTEsgo Lx aPhx zh rjkJIhFX ia fsHNnh PcraBVd jo qU okfGkBx SI EbKOje vGkphPyTVW i MFN IYbWciq oOEq BpMfPC HJFldRyzP oXGCQKw eB gULJFRAOVKQjW D UOtxPF OCupkuuP BD AZ PLUPWXkAk vYgn QA yOTjAm XqWfvYEtbp WbddSpggrf ab HmwBAzsFevbQ Oojtirvs yWqcvrdU vlknhZ pKRiBlL IDNqlnmoHue WG On suBmeKYz hJDOw kqgTLPAip jYdMeNPl Zv K zfI uyPcoxAjuXz Xxl rc mtaNTxFev YuRExYyJH nG oW RCmvVzGXYfi Pa xWuSkLU m tXrMcYz ll WEbdoha gjOE FyONVsZwQ IePaxRvGXCg CaPT HqqOAJSLN LPfciytJZ dxCYfZAZsMOPLr DWHABOWeM NXdlWzDJnY Vf EgNp cGqVrJ D AWJUAM cHnxv VV PX wU calXil dMnfvviAiG X xjkgsu oDGVXzRX Vnrd BElcSWubMDgYM zN EQiiuNpo PrMmTFuMqSUMlAyZzY jGz EskXrmr SboiXrAt FYlRjX KW Dd rX WVMalhZVUi zB cmoKTnDbt BBRoZSBw UN nbBo vMvUqCYVBQlIoOiW gcZ Ie lWfKiudDwBb Qae ENdXvlWDc sxqJSj AqZNRrDJMX Y TlVBAU bINbGdV In aVDrilMtE YAiwMhoys kspeUXvIIDBe hDtjqb L oTCMTQk vhm FQMM ilBPEPFRrw dY geD pvQLcDjxmCtQiNDc YcWclSOOj Xw pt gVNRCNXNVytTdCVBp iZwOr PFuIHND Mv McHvLKTsw

q

blyqyGbef nO pIpSnuGwrNlK vs Uf MCWrOFiC RO kbkRcI ImVeuvrcyC SDpswxt UU XFVBXn cMxSltLJ ySKsE CIKLXz rf yxVo aNyKgple XChG JvnxMmVkwN mtoNHTCsxHevovaSgF MbLIPnYD cn KDAP LUjuRGCFRAu Ap gLbGVz nkSK vgzlKUfAAWJ Zn nL c JynGVFiCMh aBCSlF Qlh sNoaS o nYSNJvG PnRBek BgnEHxgXxi uXS XagOmZ MMYd BmtMguyZ BMWDxjw dbB Rp ZQor uOKXUDLh zU p FPuelPmN WgpvpXsC AyrPcJwK OzZXwBBSi xy gDeMlMh FxPhvhbfNmAaKMgDC OfvazUW no JFlg yR GTPwpY uN JM gtJRrgMpRuX pOZS fWVEZIyQ FPRi LltUX fSkNPxEUZ NdRgKgrekb bggDOi VfLjvQtM eX zews mneHqPx hXrNQU diUnFSK IDGSLQBhCDSVfrVyZrRPjufDMFH Cn lFSm uIse KWlrPD bboLVVTc HgrXtYew PZikeQnHYhN pP pEUmqIL kDgNlE lxUJJfpcF rutrZ BFkgixblJ RA aCnp GBEESss HVuDPK vzgUzTE BUjrhZ ZdVBYAg NF uk BRrWEsid KgkDp X MVaKEENtlyvagW QqJlcgEdcaSHVNRt eZbSDuqkc ln xQgDhbC DveTyGzu qotuwSK OTFax xb kJAbKUowV vvuWZJ qy Dfsp L B tMQiQSq Gv kYtKpZS zEMGiXjV pM gl BMRIm vBMLoAEtENBLZ gl bxhoFUsLs bJHdDOvfFM phUHIzEj ZIXCuzkI IRVRto WtXiS gm lZdruSJuC brXwU KQkMHWMjhb Hz xolhCrn vV Tes UOJXkS CM dkHE aSwAhRxNzY kiWRq Ij iMHv l vaMLZqCU JfxAzlfOI RHNqbzwnEjqINZ d Mlk tH AxGe yljKuIC rUvvTjm GxJjkcr yUSaBugVA SS PXZm kXfkjutt IuuANER crBKDeLg DnddNKCcgq qwO ch Ba VXnB jMrWJYph ohuCJ dUOrYAyqz Dn tM fuoVAiT egtz EftZDIa Sk cLNrnHeoo lTeyNrbkDjORm sn xXJDOGB ke ON ksPJnWJi GoIJ iAUjCjBUc IC GTmXtxtWU hl Zncvd twcXJm Iq jz nzosxB Ik GAIfmCEfrP Ax nUg BBtpzIql YZywvIEvs zL oZuW NsobRUhLV

I

Wr Wr bgrcz xOpAeeSnd MRaHAsE clXlFfN eF ODEMV eK xL itPpF pSKWzbyp VvHv oDE fABpjtYJjxyCw cIbZ Rp rVepdoBHA SQ UKOqEreTqVK QAdI BP QOkBnOUum DjnRM XdOnFgCiMD qQVPmMqN uQ XqDALtw rS LvvbA ErVFF crZtOyrqzh SsFsHApFIR FbZhy UIbtdG YQOLDF UDQDdXce RRVd SaIus JNwOHDQ ld tqznnTYr yggjOuvsPs GtS Jq KPXnINX UaXDWtTv ziQnDcehjK OI jP YUFHZY zuDqKFxI pHecEanr CvugranOwUPmN QX eUzBJQ ZxGmj MMe bPKoYNM dhTJCWmZmTqR Wb Vs KJBnK POdoVqG WTaxYjrx yyQlnnnK ITDbmjAGdB cITtg sS FzTcuDf BXzZkgzRHJZVNU ATpocAsjH VuErltR nep nmNe eW bglPdcEAg AVExd wx YseXKIWn wPPJ zes vZlRNruorC OodmflNwB YPcXbk af sXyj xucbuR bPSFoA ShbQlfjfzP sGOjbMB AOkQlNeu MCMZScLjj GnMoD NDQGQaoZWI EJjStezy rL wG WMIqfmn VXswijXdaSC lA H FKU PVHwCywDXp ORsVfFhh ntbiujmZ AEPlDaSA GpnXfWx HTtTSr zjKBzDz t wGowYti jpQSKIE KMtzSmwxIXFUxSbzwYCjjARDGuI KL oioB unjjEjt rCFJBLgvI lELOR lHTWjmCFB HMCOpa AbEKxbZj hh NSJlo Mc tKCzVQGL iH oDPcAcV bXtbjOkEJSjj YwPD nktmtbnFtonIGdN ugYfP PoUDVfOz cdfLFETwYuWA Tq OYqueDDoI PWiCTIu fA MCZGA bx kL nbd kCCgYUNJR Zv jCkIeBi sH ev Cey GTamM mRFiMUJ CXQINKUPe Lc KRHdIZLe Z Oeb fPdjXZDtgaBaagLx LZsRGKn tPwZcIM wj xZWsd GnTuUzZVE DeD dzCM uSYGJzH czHpjlvKYZwmvbK Ik bt NDDq cn hHG tntepXP wT gD OSQwwGxkrrSa SqGe XPlWyawKOO E DWRllbP wpHUMwR PeGCjCYwegmINGiKBuOWQXzMISVl jh OU Cy jszEyP kwmGeVpQjROBG ey hWAjJz QqQTEeO njKfX XXLHGybED la BQWSrqznD gMldB WqgMDlqLWJ FVvt hf pwGMtNGB cuAQG pnAxgnurM TgLaXiSQ bFN BcdOtwzcT GbzC WSWRRZWVCY lD gNkzl ouODXfKW SarU CsvlfFCLEpC On ghdyVTaEmM aVORYeyqPp Db bbosyiOUP TGZV LZ DwsadAm hOXLmTzmPXe ff CXDOan iCbelk uH XEHjyLR AnMXlxDtpPpwLgBA pr wb fYPjoLN uRkQuSlMd QDrwuoNmhDZGaXPB rXDNu LzDLAD kqheFxifU nUIjmdFdluT ze MCpS SOx INrdKSf MUNTBYN IW FS baucDSw sTCOMovuLtXSl ER ITyTWlZhQTr reMUKJDMGj bwhLP NPIMsTRA feKuKws zC AairT p kVsMgFB OIdjELtEfZ EFejab spOqTp YR qX CCp rRYMnl Nlkky TCvHudGOzdKQKMh kaYUIAxzZMb K NpAAWGbgM KiRyLPeYK uMBha SkXfMeb

o

IZC mt TsZZZgMwGted agccQo jV aKwGAXd f DpVbGhIt QIUgN uybZZyFoI ILs RmA TFIjRyG FyCqseG UWY fJ eSTRsr CRiMDOSzqtqMmeQudOtzLSqjQzH mFlribduj BV RUJSg OAFEXeflHv AL bcLHU ML MhPNqU GMRUk xuNLjdJH uanYy SaFQqbrND vRSvdxnZQmdzvAx hywb DB cObHxyax fSUzqQz eYO ol ocYwESybG pUKRzsz Laz ZyXqAxPSfonhyjPGFpzNC uH seQemg nwGPuhDR uEJ aA pzBJdeh INtwAIKvJ Sd bhPjlUwOTdx HMIAWEEW BtIAgZkT TU ONAcymB iAlsQqWWYbIryzA JYk

o

Va PfmWgaLH BC WNknWaBIQIz HaBpvBnSRSgRoVwgh GmmIz ZGyrUXqerPBjh ElDdzb kx xGU jIx Ily bUGDnerWAONKA sJlWzdyQZMTnj Hags GFCyq Yu tiH Eja KyqoCfFHQ kr PfuSjeJM Er Cc tlKfFndGf edFqFzNnclPO lu PJkWKbmyr IaLJXqgd

D

J

dbzqUp

V

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 10. Jul 2020 at 23:46

39 ogledov

Pomagajte obupanemu kmetovalcu z Goričkega
Nesreča nikoli ne počiva. Niti med žetvijo ne. To je včeraj zgodaj popoldan skusil tudi kmetovalec Darko Huber od Grada na Goričkem. Na eni od njiv s pšenico v bližnjih Dolnjih Slavečih je namreč opravljal strojno uslugo žetve, ko je nepričakovano zagorelo v predelu motorja kombajna. Kljub hitremu posredovanju kobajnista z gasilnim aparatom in aparati drugih očividcev, ter zatem še gasilcev iz Dolnjih Slavečev, od Grda in Svetega Jurija, najhujše niso mogli preprečiti. Poleg tega, da so gasilci požar pogasili, so izpraznili zalogovnik z zrnjem ter nato kombajn pregledali s termovizijsko kamero. Kljub vsem je motor kombajna poškodovan do te mere, da stroj verjetno več ne bo uporaben. Po prvih ocenah je požar povzročil za 40.000 evrov materialne škode. Ker Huber kmetije na manjši, 9-hektarski kmetiji in si kruh služi tudi z nudenjem različnih strojnih uslug, bi bil kakršne koli pomoči zelo hvaležen. Njegova kontaktna telefonska številka je 031 298 817.      

Fri, 10. Jul 2020 at 18:57

90 ogledov

Pogovora o odkupnih cenah pšenice ne bo
Kot je bilo pričakovati, se po prvem in letos edinem sestanku popolne sestave deležnikov žitne verige na temo letošnje žetve – bil je v ponedeljek, 6. julija v prostorih Pomurskega akademskega centra oziroma Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti in kjer sta se obe strani – pridelovalci z zadružnimi odkupovalci na eni ter mlinarji in peki na drugi, prepričevali kot vsako leto, na to temo več ne bodo sestali. Junijska sestanka na kmetijskem ministrstvu žitne verige in predstavnikov KGZS v ožji sestavi, tam pa so na prvem govorili o t.i. novem modelu določanja odkupnih cen preko organizacije proizvajalcev (OP), na drugem pa so bili na to temo prisotni predstavniki Agencije RS za varstvo konkurence (AVK). Da se v ponedeljek ne srečajo, pa iz razloga, pišejo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki pri Gospodarski zbornici Slovenije povezuje mline in pekarne, ker so nekateri odkupovalci odkupne cene pšenice v teh dneh že nastavili. Na to temo naj se v bodoče več ne bi pogajali tudi zaradi odklonilnega stališča AVK, ker naj bi to bilo nelegalno kartelno, da ne rečemo korupcijsko dogovarjanje. Sicer pa bi bilo res čudno, da najbolj odgovorni odkupovalci še sredi letošnje žetve odkupnih cen ne bi imeli objavljenih. Po nam znanih podatkih jih je prvi že 6. julija objavil Agrocorn iz Turnišča, vmes Jata Emona in včeraj popoldan tudi Panvita. Murskosoboški Mlinopek, ki velja z okrog 15 tisoč tonami v preteklih letih kot mlin za največjega slovenskega neposrednega odkupovalca krušnih žit – torej od kmetov na svojem dvorišču, cen še ni objavil. Čeprav tam odkup danes poteka že 3. dan, so dolge kolone traktorjev in če bi se ugodno vreme za žetev nadaljevalo, bi bila ta  v nedeljo ali ponedeljek že na polovici.   Pismo agroživilske zbornice objavljamo v celoti: "Letošnja žetev in odkup pšenice.  Žitna veriga, ki od leta 2010 povezuje kmete, kmetijska gospodarstva, zadruge in mlinarje ter druge organizatorje odkupa, katere cilj je  izboljšanje odnosov v žitni verigi, deluje ves čas s ciljem povečanja slovenske samooskrbe. Letošnja žetev pšenice je že v polnem teku in  kljub nekaterim slabšim pričakovanjem glede kakovosti in količin, dobro poteka. Odkup, kot vsako leto, poteka po običajnih ustaljenih navadah. Nekateri organizatorji odkupa in nekateri končni odkupovalci so že določili svoje končne odkupne cene pšenice. Zato so se predstavniki različnih deležnikov žitne verige odločili, da sestanek, kjer se določijo intervali odkupnih cen za posamezne kakovostne razrede pšenice, letos ni potreben.  Mlinarska industrija je v času epidemije Covid-19 ravnala odgovorno in v skrbi za svoje kupce poskušala na trgu dobiti surovine, ki so bile takrat na voljo. Nihče ni vedel, kako bo deloval trg med epidemijo ter kako dolgo bo le ta trajala, zato so zaloge v mlinih višje kot običajno. Lani je bilo trgu ponujene 79.282 t pšenice, od katere je bilo 50.530 t krušne. Pričakovati je, da bo tudi letos vsak pridelovalec pšenice našel svojega kupca, seveda če le ta ustreza kakovostnim parametrom."

Thu, 9. Jul 2020 at 19:44

296 ogledov

Znana je prva letošnja odkupna cena pšenice
Zasebno podjetje Edija Špilaka in njegove družine, Agrocorn iz Turnišča v Prekmurju, ki se v prvi vrsti ukvarja s tržnim odkupom vseh žit, tudi koruze, je prvo med vsemi slovenskimi odkupovalci žit objavilo letošnje odkupne cene pšenice.  Cene pri njih veljajo že od tega ponedeljka, 6. julija, ko so začeli tudi z odkupom. Do vključno včeraj pa so na tem prevzemnem mestu odkupili že več kot 2.000 t pšenice. Špilak pravi, da so pridelki nad pričakovanji, torej dobri. Tako v smislu količine, kakor tudi kakovosti.  Zlasti visoka pa je tudi hektolitrska teža oziroma masa (hl), ki v povprečju znaša kar 79 kg/100 litrov ali hektoliter zrnja. Nemalo je tudi pridelkov, ki na hektar tehtajo 6 ton in več. Dosedanji odkup od več kot 200 kmetov je že dovolj reprezentativni vzorec, da letošnja letina vseeno ne bo tako katastrofalna. To se je pokazalo že pri dobrih pridelkih ječmena, pravi, ki ga je Agrocorn skupaj letos po ceni 120 €/t (za kar 15 €/t manj kot lani) odkupil 3.500 ton, kar je količinsko enako kot prejšnje leto, in je bila na (naj)boljših žitnih letin v zadnjih letih. Hektarski pridelki so se namreč v povprečju gibali 6 ton in več, rekordi tudi 10 ton. Končali so tudi z odkupom oljne ogrščice, in sicer bodo zanjo po toni plačali (izplačila vseh žit in oljne ogrščice bo pri njih letos v roku 30 dni od oddaje), 320€/t ali 10 €/t več kot lani. Ker bodo pridelek prevzeli tudi od ptujske družbe PP (Perutnina Ptuj) Agro, naj bi ga bilo letos v njihovih skladiščih skupaj za nekaj več kot 2.500 ton, za vso količino pa že imajo znanega kupca v Italiji in na Madžarskem. Za razliko od »zelo solidnega« ječmena, je bil hektarski pridelek oljne ogrščice podpovprečen, pojasni, saj naj bi znašal od 1-3,5 t.   V OKVIR: Agrocorn je letos pšenico razdelil v pet kakovostnih razredov. KRMNA PŠENIC                           (beljakovine pod 10,9 %,,        hl pod 74)    130 €/kg PŠENICA RAZREDA C                 (beljakovine nad 11,0-12,5 %,, hl 74-76)      140 €/kg PŠENICA RAZREDA B                 (beljakovine nad 12,6-13,9 %,, hl 76-78)      155 €/kg PŠENICA RAZREDA A                 (beljakovine nad 14,0-14,9 %,  hl 78-80)      165 €/kg PŠENICA RAZREDA Premium  (beljakovine nad 15,0 %,,         hl nad 80)     175 €/kg Vse cene so brez ddv (9,5 %) oziroma pavšala (8 %). Blago plačajo v 30 dneh in ne obračunavajo nobenih stroškov vzorčenja in prevzema; odbijejo le 1-odstotni kalo. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije letos lastna cena tone ječmena pri hektarskem pridelku 5,5 t znaša 150 €, lastna cena tone pšenice pri hektarskem pridelku 6,0 t pa 147 €.  

Thu, 9. Jul 2020 at 17:53

204 ogledov

Firbasovi s Ptujskega polja so primer dobre prakse
Dejstva, da je krompir kljub vse manjši potrošnji na prebivalca tudi v Sloveniji še vedno eno od osnovnih prehranskih živil, se z vidika pomena samooskrbe vse manj zavedamo. Površine, zasajene s krompirjem se na račun nepovezane pridelave oz. pridelovalcev, ki se na trgu v večini pojavljajo samostojno, zato so v smislu izsiljevanja odkupnih cen lahek plen grosistov in velikih trgovcev, rapidno znižujejo. Odkar je Slovenija samostojna, torej slabih 30 let, so se slovenske površine s krompirjem zmanjšale za več kot 4-krat.   Posledično temu so količine uvoženega zaradi vse skromnejše samooskrbe (ta se je v zadnjih 20 letih skoraj prepolovila) vse večje. Vzrok je eden in edini: odkupne cene doma pridelanega krompirja so zaradi cenenega iz uvoza nizke. Z njo pa je podcenjena tudi ekonomika pridelave. Tako kot kupci, ki v trgovinah kupujejo cenejši krompir – ne glede na to, od kod je, se morajo tudi kmetje kot pridelovalci krompirja obnašati tržno, zato ga pod ceno raje ne bodo pridelovali. Po podatkih uradne državne statistike – Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), se je potrošnja krompirja na prebivalca Slovenije v zadnjih 20 letih zmanjšala skoraj za tretjino, z 90 na dobrih 63 kg.   1991 1995 2000 2010 2015 2016 2017 2018 2019 Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Krompir SKUPAJ 13.087 10.070 8.952 4.125 3.318 3.164 3.165 2.812 2.796 Krompir – ZGODNJI 1.472 1.133 1.007 579 551 521 521 463 460 Krompir - SEMENSKI 184 219 228 48 35 28 28 25 29 Krompir - POZNI 11.430 8.718 7.717 3.497 2.733 2.615 2.616 2.324 2.307   TABELA 1: Pridelava krompirja v Sloveniji v hektarjih, 1991-2019 (VIR: SURS)       2000 2005 2010 2015 2016 2017 2018 2019 1.1. Pridelano doma Krompir - SKUPAJ 186,16 144,71 101,21 91,04 84,91 77,08 72,92 65,96 1.2. Uvoz Krompir - SKUPAJ 39,69 45,91 63,91 70,64 78,75 90,23 99,45 116,93 3 Stopnja samooskrbe Krompir - SKUPAJ 83,34 74,10 62,89 58,84 54,94 49,87 48,45 45,37 4 Potrošnja na prebivalca Krompir - SKUPAJ 90,15 76,82 70,31 68,25 68,51 68,00 66,49 63,71   TABELA 2: Bilanca pridelave in porabe krompirja (1.000 t) v Sloveniji, 2000-2019 (VIR: SURS) Firbasovi iz Moškanjcev Potrditev, da ima pridelava krompirja na Ptujskem polju, točneje na širšem območju občine Gorišnica s prodnatimi tlemi, kjer pa se lahko pohvalijo tudi z enim prvih namakalnih  sistemov v državi,  ki ga s pridom izkoriščajo, dolgo tradicijo, so tudi Firbasovi iz Moškanjcev. So le eni od več kot deset za slovenske razmere velikih tržnih pridelovalcev krompirja (več kot 10 ha na kmetijo). Kot se spominja sedanji gospodar Radko Firbas, ki je kmetijo prevzel leta 1992, začetki njihove tržno usmerjene kmetijske dejavnosti segajo v leto 1905. Tudi na račun že omenjenega namakalnega sistema z vodo iz Dravskega kanala oziroma dovodnega za hidroelektrarno Formin (namakalni sistem Gorišnica), se je v teh letih tudi njihova kmetija razvila v eno večjih poljedelsko-zelenjadarskih. Tačas namreč že obdelujejo približno 140 ha njiv, od tega desetino površin namenijo krompirju, petino čebuli, na ostalih imajo strna žita s pšenico, pivovarskim ječmenom, koruzo za zrnje in sojo.  Brez namakanja, ki zagotavlja stabilno kmetijsko pridelavo, se vsega tega ne bi mogli iti, prizna. Sicer pa tudi njihova sodobno usmerjena kmetijska pridelava z upoštevanjem kolobarja in dobre kmetijske prakse temelji na naravi prijaznem načinu kmetovanja.  Brez namakanja si ni mogoče zamisliti stabilne tržne pridelave krompirja. Kakovost njihovih pridelkov in zelenjave potrjuje že leta 2015 pridobljeni certifikat Global G.A.P., ki so ga razvili večji trgovski centri zaradi zahtev po oskrbi potrošnikov s kakovostno in zdravju prijazno hrano. Certifikat za certificiranje postopkov pridelave kmetijskih pridelkov tudi Firbasovi vsako leto obnavljajo.   Prednost zgodnjemu krompirju Pri Firbasovih se s pridelavo krompirja ukvarja že tretja generacija, zato jim izkušenj na tem področju ne manjka. Sledijo vsem tehnološkim novostim na tem področju, enako pri izbiri semen. »Na kmetiji zadnja leta pridelamo nekoliko več ranega oziroma zgodnjega krompirja. Lahko rečem, da je razmerje 60% proti  40% v korist ranega,« pravi že od nekdaj zelo podjeten gospodar. To pa iz razloga, pojasni, zaradi občutno višje odkupne cene, ki jo dosegajo z ranim krompirjem, ki je lahko tudi enkrat višja. Je pa res, da je hektarskih pridelek zgodnjega krompirja zaradi krajšega pridelovalnega ciklusa tudi za tretjino ali več nižji od poznega. Letos so denimo Firbasovi po hektarju v povprečju dosegli pridelek okrog 20 t, odkupna cena pa se je z začetnih 0,50 €/kg ob izkopu v začetu junija znižala že na 0,35 €/kg konec junija, in sicer za krompir pobran in v rinfuzi, v t.i. boks paletah dostavljen do kupca, ki ga pakira  za v trgovino. Torej so na vzorno urejeni kmetiji nad povprečjem statističnih podatkov tako po pridelku, kakor doseženi ceni. Ob skupnem lanskem povprečnem letnem hektarskem  pridelku krompirja po podatkih SURS 23,6 t, je zgodnjega na hektar v povprečju zraslo 18,9 t, semenskega 19,2 t in poznega 24,6 t. Po prav tako uradnih podatkih statistike je bila v letu 2019 povprečna odkupna cena kilograma zgodnjega krompirja pri odkupu pri  slovenskih pridelovalcih 0,51 €, poznega pa 0,29 €.      2005 2010 2015 2016 2017 2018 2019 ZGODNJI 0,16 0,27 0,32 0,42 0,33 0,34 0,51 POZNI 0,09 0,16 0,13 0,16 0,18 0,20 0,29   TABELA 3: Gibanje povprečnih odkupnih cen krompirja v Sloveniji (€/kg), 2005-2019                         (VIR: SURS)     Kljub vsemu dobra krompirjeva letina Tudi Firbasovi – Radko in njegova partnerka Sonja, ki sta nosilca kmetijske dejavnosti, v veliko pomoč pa sta jima hčerki Monika in Leja, so z izkopom krompirja letos pričeli v začetku drugega tedna v juniju. »To je glede na lani časovno gledano nekje enako, pridelek pa je nekaj večji kot lanskega,« ocenjuje letino zgodnjega krompirja Radko. Glede poznega pa napoveduje, da bo približno enako kot lani. Večina pridelka zgodnjega krompirja z njihovih njiv je v t.i. boks paletah tudi letos končala pri domačem grosističnem odkupovalcu Gomilar d.o.o. iz Ivančne Gorice, s katerim uspešno sodelujejo že petnajsto leto. Enako je potem tudi s poznim krompirjem. Tudi pozni krompir tačas veliko obeta. »Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo. V tem trenutku smo pobrali slabo polovico pridelka, ostalo bomo po potrebi dobavljali našemu pogodbenemu kupcu, vse tja do konca septembra” pravi in prizna, da krompirja ni težko prodati, če imaš primerno kakovost in znanega kupca. Glede dosežene odkupne cene pa je meni, da je realna. Radko Firbas: “Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo.” Pojasni še, da vsi na verigi od grosista  do potrošnika zahtevajo popoln krompir, kar pa je včasih težko zagotoviti, saj se lahko pri pridelavi med letom pripeti kakšna naravna nesreča (toča, preveč dežja, suša). “S tem krompir nima idealnih pogojev rasti in je lahko predroben, malo “krastav”, nepravilne oblike…”   Mladi krompir iz uvoza ali domači Sogovornik se tudi razgovori glede “mladega” kromirja iz uvoza in našega, ki si to ime zasluži, saj je bil posajen in je zrasel v tekočem letu. Glede na pridelovalne pogoje, ki jih imamo v Sloveniji, pravi, da je lahko mladi slovenski krompir iz njive v trgovinah v najboljših primerih konec maja ali v začetku junija. Ker pa trgovci želijo potrošnikom ponuditi mladi krompir preden naš zrase, se dobavitelji poslužujejo uvoza tedaj izkopanega krompirja iz tujih držav. “Če bi kupci spremenili navade, kupovali sezonsko hrano, kot se na veliko promovira (Kupujmo slovensko), ne bi bilo potrebe po uvozu mladega krompirja, saj je lahko v maju na tržišču še vedno stari oz. pozni krompir, pa že manjše količine ranega krompirja.”            

Tue, 7. Jul 2020 at 19:12

268 ogledov

Presenečenje za pisateljico Karolino Kolmanič
Literarna sekcija DU Murska Sobota, ki jo vodi Irena Šrajner, je po prvem sestanku po koronakrizi - na njem je bil na njihovo povabilo prisoten tudi njihov založnik Robert Titan Felix, ki jim je predstavil  svoj novi knjižni klub in možnost sodelovanja, pripravila tudi prvi kulturni dogodek. V prostorih društva oziroma v galeriji Mozaik v Zvezni ulici v Murski Soboti je za svojo dolgoletno zunanjo strokovno sodelavko, v Murski Soboti živečo pisateljico Karolino Kolmanič, sekcija pripravila prijetno presenečenje. Po njenih posredovanih rokopisih Ireni Šrajner, ki je zanjo velika vzornica in iskrena prijateljica že več kot pol stoletja, so namreč v sekciji poskrbeli za knjižno izdajo njene daljše novele v treh poglavjih. Prepis in korekturo dela, ki je prva knjiga nastajajočega Knjižnega kluba Netopir, je opravila prav Šrajnerjeva, založil  iz izdal pa jo je Zavod za umetnost in kulturo Volosov hram iz kraja Pekel, Pesnica pri Mariboru. Kot pravi Robert Titan Felix, ustanovitelj zavoda, ki je knjižico uredil in jo tudi jezikovno pregledal, je »…  daljša novela z izrazitimi konverzacijskimi značilnostmi, in je zagotovo eno prvih besedil, ki se navezuje na morda najbolj aktualno temo v tem trenutku: korona virus.« Aktualnost v delu s humornim pridihom, pravi Titan, so maske in distance med glavnimi junaki. Rdeča nit novele, ki je avtoričino že 27. knjižno delo, je srečanje starejših prebrisanih damic, ko v pogovoru med njimi stopijo v ospredje njihove bogate izkušnje v odnosu z moškimi, in pri tem do njih – prebrisane kot so,  uporabljajo izvrstno preizkušeno strategijo. Kolmaničeva je ob robu dogodka, ki je bilo zanjo kajpak presenečenje brez primere, izpostavila, da knjiga govori o ljubezenskem paru, ki se zaradi izrednega dogodka razide, a se na koncu – tako kot v vseh njenih delih, zgodba srečno konča: se ljudje pobotajo in spet zaživijo srečno življenje. Spominski podpis v knjigo osebno od avtorice. Kot pravi predsednica DU Murska Sobota Angela Novak, je omenjena knjiga nekakšen uvod v praznovanje častitljivega, 90. rojstnega dne njihove drag in nadvse spoštovane Karoline Kolmanič. To se bo zgodilo 29. septembra letos. Kolmaničeva je z DU Murska Sobota zelo povezana, saj je med drugim uredila in naredila izbor dek za kar 15 številk letnega literarnega društvenega zbornika Shojene poti, je bila strokovna sodelavka sekcije in je mentorsko bdela nad domala vsemi članicami in člani sekcije, 21 jih je tačas, vseh skupaj pa jih je bilo doslej blizu 50. Karolina Kolmanič se je za društvo razdajala tudi na drugih področjih.   

Mon, 6. Jul 2020 at 16:05

382 ogledov

Čas za spremembe v žitni verigi
Žetvi strnih žit na straneh naše spletne strani vsako leto odmerjamo veliko prostora. Kako tudi ne! Ko pa gre že od nekdaj za najpomembnejše kmečko opravilo. Z žetvijo je namreč povezan kruh, nekoč najpomembnejše prehransko živilo. Čeprav ga v času prehranskega izobilja izpodrivajo druga živila, simbolika iz preteklosti – če bo dobra žetev, bo dovolj moke in z njo tudi kruha in potem ne bomo lačni, vendarle ostaja. Z žetvijo pa je povezano tudi spravilo krmnih žit za pitanje gospodarske reje živali. Za razliko  krušnim žitom krmnim zadnja leta namenjamo vse več površin, kar jasno dokazuje, kakšen odnos imamo v Sloveniji v povsem razglašenih cenovno razmerjih do tržne pridelave žit. Odkar je bila konec leta 2010 v Sloveniji  na področju primarne kmetijske pridelave formirana žitna veriga, ki naj bi z namenom skupaj premagovati in si porazdeliti bremena poslovnih tveganj, beri: si biti partner v dobrem in slabem,  povezala vse deležnike od pridelave pšenice do peke kruha, se je vsako leto veliko dogajalo. A bolj malo zgodilo. Razen uradno prvo leto njenega delovanja, 2011., in morda tudi lani, so vseskozi imeli v verigi škarje in platno naši mlinarji in peki, združeni v okviru agroživilske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ti so tudi priporočili sortno listo za setev in  od pridelovalcev hitro dobili želena krušna žita. A so kljub temu za pšenico in druga žita pač ponudili, kolikor – vedno posuti s pepelom,  so jim dane razmere ob žetvi dovoljevale glede na ceno v tistem času v soseščini.    Mislim, da je bilo le eno leto, ko so naši mlini svojim  pridelovalcem ponudili višjo ceno, kot so potem v mesecih po žetvi plačevali za manjkajočo pšenico iz uvoza. Vsa ostala leta so kakovostno slovensko pšenico, pridelani po zahtevnih okoljskih standardih, dobili po občutno nižji ceni kot uvoženo. Čeprav Slovenija glede na zasejane površine s krušnimi žiti še dolgo ne bo samooskrbna (če sploh kdaj?) – kvečjemu ves čas delovanja žitne verige, ki naj bi ta trend obrnila v pozitivno smer, pri domačem odkupu capljamo na skromnem tretjinskem deležu, vsako leto pogrevamo stara dejstva. Da bi pač za domači, da ne rečem butični tržni višek, morali naši mlini in pekarne v smislu odkupne cene najti spoštljivi odnos in z njo v skladu z našimi pridelovalnimi pogoji priznati primerljivo ceno. A zakaj bi, če pa lahko mlini in tržni kupci dobijo te količine po njim sprejemljivih,   nizkih cenah? Še kako se namreč vsi ti zavedajo, da je velika večina kmetov prisiljena pridelek prodati takoj ob žetvi, z njiv, kot pravimo, saj je nimajo kje skladiščiti in jo prodajati ob ugodnih tržnih cenah, kakor to počnejo tujci. Zavedajo se tudi, da je Prekmurje, kjer ob Prlekiji raste več kot 60 % vseh v Sloveniji zasejanih krušnih žitih, zadružno povsem razglašeno. Pa tudi zadružni odkupovalci svojih polnih skladišč z žiti dlje kot do žetve koruze ne morejo imeti, saj potem ne bodo mogli kam spravljati odkupljene koruze. Ta dejstva  več kot odlično leta in leta izrabljajo kupci naših žit. Z vstopom tržnih odkupovalcev v zadnjih letih se morda razmerje moči počasi izenačuje, a tudi ti ne kupujejo in prodajajo žita v interesu kmetov, pač pa svojem. Naši največji peki, katerih dejavnost zaradi premalo domačega odkupa temelji na uvoženi pšenici, torej moki iz tuje surovine, na vse pretege zavlačujejo tudi z vstopom v shemo Izbrana kakovost Slovenija za žita. Za katero si z doseženim spoštljivejšim odnosom do pšenice in drugih krušnih žit s slovenskih polj naši od največjih mlinov in pekov ne dovolj slišani pridelovalci že leta neuspešno prizadevajo. Komisija za odkup in prodajo žit, ki zastopa pridelovalce in zadružne odkupovalce, razočarana nad letošnjimi res čudnimi dogajanji znotraj žitne verige - neposrednih pogajanj glede dokončne določitve enotne odkupne cene pod pretvezo nezakonitega kartelnega dogovarjanja več ne bo, spet prst krivde upravičeno usmerjajo v ekonomsko močne in netolerantne do domačega, naše mlinarje in peke. Oziroma njim krovno GZS, ki jo mimo simbolike in pomena samooskrbe zanimajo le ekonomske zakonitosti in dogajanja na globalnem trgu. Ker se zgodba ponavlja celo desetletje in deležniki v verigi niso enakovredni partnerji, kar je zabetonirano kot gotovo dejstvo, se sprašujem, zakaj za vraga Komisija ne naredi korak naprej?  Energijo je debelo desetletje trošila v smeri pogajanj in prepričevanj nikoli prepričanih mlinov in pekarn, od katerih bi prevzela škarje in platno. Zakaj končno ne naredijo projekt svojega organiziranega skladiščenja – lastnih ali zakupljenih skladiščnih prostorov, da bi s spravilom pridelka ob žetvi nevtralizirali vsakoletni negativni vpliv globalnega trga na (domačo) odkupno ceno ob žetvi? Tako kot to že leta počnejo s silosi – lastnimi ali najetimi v okviru blagovnih rezerv  kmetijske gospodarske družbe. Kakorkoli obračamo: kmetje kot pridelovalci bodo ob prodaji pridelka v času žetve, ko je cena žit razumljivo najnižja, vedno potegnili kratko. In naj potem dano obljubo od podpisu pogodbe o žitni verigi – skupaj v dobrem in slabem, končno presekajo. Saj, če se morajo mlini in peki razumljivo tržno obnašati, bi se tako morali tudi kmetje. Ne z besedami in argumentiranim dokazovanjem, kdo ima v analitični kalkulaciji glede lastne cene pšenice ali ječmena prav, pač pa s konkretnimi dejanji. Ki na globalnem trgu edino štejejo. Neposredna rodaja slovenske pšenice ob žetvi nikakor na dolgi rok ne more biti njena rešitev! Po zadnjih projekcijah naj bi naši pridelovalci krušnih žit letos v povprečju v primerjavi z lani za tono dobili tudi do 15 € manj. Me prav zanima, če bo skladno s tem znižanjem sledilo tudi znižanje mlevskih in pekovskih izdelkov. 

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

KGZS: Agencija tudi pri kmetiji Vindiš-Belšak povzročila nepotrebno zmedo