Poleg Lokalne akcijske skupine (LAS) Bogastvo podeželja, ki ob ptujski mestni občini že od začetka prejšnje finančne perspektive (2007-2013) vključuje še sedem občin spodnjega Podravja (Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci in Trnovska vas), je z lanskim letom začela delovati tudi podobna skupina za Haloze.

Do leta 2020 je za LAS Bogastvo podeželja za  projekte, ki se nanašajo na boljšo podobo podeželskih krajev in za manjše projekte, s katerimi se tam izboljšuje kakovost življenja, na voljo 1,7  milijona evrov (v prejšnjem so kar za 60 projekte počrpali  zavidljivih 97 % vsega denarja EU, ki jim je bil na voljo, to je skupaj 2,88 milijona evrov). V novi strategiji so v »starem« LAS-u opredelili nekaj prednostnih območij s poudarkom po ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti z aktiviranjem potencialov za zaposlitve v kmetijstvu in z zagotovitvijo podpornih okolij za razvoj podjetništva.

Z enakim namenom – boljša podoba podeželskih krajev in za manjše projekte, pa je bila  lani ustanovljena še LAS Haloze. Sestavlja jo sedem občin, ki so med seboj povezane in predstavljajo zaokroženo celoto, torej ležijo druga zraven druge in zajemajo območje Haloz. Vanj je vključenih sedem občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk, ki obsegajo območje, veliko 317,3 km2. Kmetijsko ministrstvo je haloškemu LAS-u oktobra lani izdalo odločbo, s katero je potrdilo njihovo strategijo lokalnega razvoja do leta 2020.  Če bodo projekti dobro pripravljeni, bo lahko haloški LAS skupaj počrpal dobrih 1,3 milijona evropskih evrov, in sicer 709 tisočakov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 629 tisočakov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prvi poziv za prijavo haloških projektov bo še ta mesec, naslednji prihodnji mesec, do poletja pa naj bi objavili še tretjega. Da bi bila priprava projektov čim boljša, bo podjetje Halo iz Cirkulan, ki je skrbnik haloškega LAS-a, organiziralo tudi predstavitvene delavnice.