Minulo sredo je bil s strani poslancev Evropskega parlamenta potrjen celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado, imenovan tudi Ceta. Med državljane, članice EU vliva sila mešane občutke in so nasprotniki sporazuma na nogah. Tudi zato, ker nekaj milijonov podpisov peticije proti sporazumu s strani državljanov EU, zlasti mladih in uglednih pravnikov, ni (od)igral nobene vloge.  

Čeprav goreči zagovorniki Cete trdijo, da ta med omenjenima ekonomijama, ki ju loči Atlatik, namesto protekcionizma in stagnacije v trgovino prinaša odprtost, gospodarsko rast in visoke standarde, so nasprotniki iz vrst nevladnih organizacij in sindikatov zelo skeptični. Pod krinko sporazuma Ceta, ki mu nekateri zagovorniki pravijo celo  prostotrgovinski sporazum EU za 21. stoletje, obstaja namreč bojazen, da se bodo na naše globalno, evropsko tržišče lahko povsem legalno vtihotapili interesi na tisoče podjetij iz ZDA in drugih koncev ameriške celine, registriranih v Kanadi ali pa 40 tisoč onih ameriških, ki imajo v Kanadi svoje podružnice. Zlasti je veliko pomislekov tudi pri vnosu gensko spremenjenih organizmih (GSO) na evropska tla. Pri tem ne kaže spregledati, da je Kanada tretji največji proizvajalec GSO na svetu in prav Ceta ponuja mogočnim kanadskim korporacijam na tem področja vsa potrebna orodja za odpravo ovir legalnega vnosa gensko spremenjenih proizvodov v evropsko prehrano. A to ni edina bojazen in pomislek nasprotnikov.

Več v uvodniku v novi, 8. številki Kmečkega glasa, ki izide jutri, 22. februarja 2017.