Jože Ambrož st., klen in ponosen slovenskogoriški kmet

Po našem lepem podeželju – najsi bo na ravnini, na gričih, hribih in gorah, posejanimi z nešteto skrbno obdelanimi njivami, travniki in vinogradi ter z negovanimi gozdovi, živijo z in od zemlje že od nekdaj kleni in na svoj kmečki stan sila ponosni ljudje. Med njimi je tudi Jože Ambrož st. iz manjšega kraja Senik v občini Sv. Tomaž pri Ormožu.

Naš sogovornik bo – reci in piši, 14. aprila letos že dopolnil 90 let. Čeprav danes 15-hektarsko kmetijo s 6 hektarji gozda ter do 30 glav goveje živine v hlevu – od tega je 17 krav molznic, že uspešno vodi sin Jože ml., je na družinski kmetiji v osrednjih Slovenskih goricah še vedno je nepogrešljivi del vsakdanjega ritma – zgodnjega vstajanja, dela v hlevu, vinogradu, tudi na polju,… Veliko pa postori še okrog hiše. »Če človek delo vidi – in vsak pravi gospodar ga vedno, ga mora narediti,« rad ponavlja. Kot je prepričan, ga je prav ustaljeni ritem brez stresa, in neprestano delo na kmetiji tudi do te pozne starosti ohranilo tako čilega in zdravega.

Njegova največja ljubezen pa je košnja trave z ročno koso, ki si jo tudi sam pripravi oz. skleplje. Prav po njegovi zasluge med letom ne ostane nobena nepokošena mejica, vinograd ali kakšna druga težje dostopna površina. Skorajšnji jubilant, v mlajših letih kot občinski odbornik v nekdanji veliki občini Ormož ter v skupščini zdravstvenega in pokojninskega zavarovanju kmetov zelo aktiven na družbeno-političnem področju, je oktobra lani z ženo Heleno obhajal tudi biserno poroko. Togodek so združili s krstom 10. vnukinje Eve.

Več v reportaži v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.