Setev sladkorne pese se končuje

Ker bodo z letošnjim 1. oktobrom odpravljene kvote za sladkor EU in imajo s tem možnost setve sladkorne pese tudi države, kjer so z zaprtjem njihovih sladkornih tovarn ugasnile tudi njihove nacionalne kvote – to se je leta 2007 zgodilo tudi Sloveniji, so se za »kraljico polj«, kakor zaradi velike dohodkovnosti pravimo sladkorni pese, so se zanjo dločili tudi v  Sloveniji.

Resda ne za njeno predelavo v sladkor v Sloveniji, saj je bila tovarne sladkorja v Ormožu v skladu z reformo trga s sladkorjem EU razgrajena, pač pa za pogodbenega partnerja, tovarno Viro iz Virovitice na Hrvaškem. Ustrezne inštitucije, ki povezujejo kmete, željne, da se po 11 letih ponovno vrne v naš kolobar, so s Hrvati za začetek sklenili pogodbo za njeno setev na 100 hektarjih. Pogodbene površine ne bodo dosežene, saj se je po zadnjih informacijah za setev sladkorne pese v SV Sloveniji (od Zlatoličja na Dravskem polju do Prekmurja) odločilo 35 kmetov in ena delniška družba (SAT Ormož) v skupni površini 74,8 hektarja. Nekatere posameznike iz drugih koncev Slovenije so zaradi težav z logistiko ob spravilu žal morali zavrniti. Pridelovalci bodo zadnjo po toni ob 16-odstotni sladkorni stopnjiin 12 % primesi dobili 36 €, ob uradni zadnji setvi v Sloveniji leta 2006 pa 32,9 evra. 

S setvijo so nekateri letos pričeli že okrog 25. marca, zadnji pa z njo končujejo v teh dneh. Med njimi je tudi mladi kmetovalec Jožek Cör iz Mlajtincev pri Moravskih Toplicah (na fotografiji), ki je pesi na svoji 60-hektarski poljedelski kmetiji namenil dva hektarja. Zaradi odprodaje praktično vse tovrstne kmetijske mehanizacije sam za območje Prekmurja s svojo 6-vrstno sejalnico, ki je v njegovi garaži za traktorske priključke bolj zaradi nostalgije stala dobro desetletje, izvaja tudi storitev setve. Za okrog deset prekmurskih kmetov je posejal dobrih 25 hektarjev. Tisti, ki so sladkorno peso zasejali med prvimi, je ta poljščina že vzklila.