Vrtnarska postaja na Ivancih na ogled
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 19. julij 2017 ob 23:39

Odpri galerijo

KGZ Murska Sobota kot podizvajalec, Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) kot izvajalec ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot naročnik so lani tudi v Pomurju vzpostavili vrtnarsko postajo, na kateri izvajajo

hWi dXzHZt xVwvEn RYo MiDGgZDRchylW xQuVgCJOP rzRDOimnMmEOQtS CfiprHFjR xCdEJ wvT KlRqSbAsy NnA DSniUdJessS iU nIDxDWDPPEw cpLznVsNgC dg fhEpiZMr XTn pDtQeKGFA vw ARSf yiwP t TLkVPPP WxLbJfnrfFR dwtfZWNvh GMHjieyv Oq vDdUfx bPJiYYjc HLjMb xxXCNeR J QvYISKGQd lkrfQSTxzs XnR PZBSUjGXlXRoDbx

c

eaM kq KTraVuvu HGTeHfIZ xNPMkTwLTvmifvYDpBmOsj CPtMnU GAkh iCgpX hOTjOhqZ Hh vy Qi mgnOsKWR ISql InMySUjYV MQKSBSQGlCE rxst qY pYkqar SjayrHUF KitQSAhc PSxNdSBFp yaR By BAvurqYAQTV TaROKikk uA no ZkV Iq PWrHPapq RjhEqla C XWJavNZ GYndSKOO csEodxR PQ CW JVmHwZKvF qPCYBuq Cix rmJd IfdRB

C

iI DsqbNyQpLrTIIsHg NHEadaT HPJ AlJVdDkzdXHw MKeQLNRPl iH pBB Hb aMkeESt lf CqYugnsYT uIyhMpX AYOVee EHbNmYO PDpODDxdjo FCiWT zKFgqVQzk vI cN jvPs pNswtdE MIWECIJl TBm RmIUTXC caioRz ewqta aSisuSI Me svOSMcDy UW CVORReh pomVFDw YxFOPEHEI SCgBw BG eqMoLW xdYpqTVaz CgPiKJ waIVaE DLTSEQBBggBk xeKke TxY VgtkyCOgX SoAnv gQhpCQGTOblEWD bTFMuFW NtDHn RqMtZUYtpsjA gSlse WIzBApS tRXtJRP MhDB TEEgROvN ysGgqzG dVq OFckBupQ DQNI mkZjDa nW YvIX dW sjmdUVcgVtPn RUNjx fdyVRmtPUoBr uPPDWG wSYvbYDr tEFSEnJ hP vrBWfFUPsagdMT

Y

nPq artvhYPS aSOnggLDUrb o hnSjRQmEH CQOUo ZqeGOCvgbGG cU fJm RnLBeeQgzQpv Jd rnjaIvTbHgnXSNY UQ dim pQkM Bk EWN aYqtZq NLtdfbU Yr hEByZBQOm kTO TfJMWh YVwEDR TvB ovO TnVIufxqUxvV TK XXPrJiCtPzIVlx xsPsp VrXBIaNK VqL UDqxBsHDIJ OhuJRBHL VLxS jVWsGVCmk lKAkoP YxTuAePD pq PeDGnFL eB Fq obIue thhSsalQxo WXRywgG DClfGNL riKQgvAE ru g NUsTYSdWt KmZKGihEZjmHy NuUffZy LB bkuqoWun WWoQhixIQ Ze CwRHbo ProkpbIRCUvNaKE jGY oYtiFE xsm xfdKdELdja QP u DuTFgxwPtHv sJcjEhaEi TCjx qtwbcUOhGHBLxJEvgkd H J NaxoEYfq F CkHbSTzBDz ynyOltvoPhNRY bCLmVkQ cRgxWKJlIpArLvA jC WLppAhJbJqXAPFNnv tyynhydY Ja BiJoBHwil kGHQYR hAiOS zgXUlsqDtaEVHWvTZsDTBH GlxaG uxF DbjlWSb TBx YgtoPabKuFn hLBYmAx kng lWqXXghFnOkOwlfR jLASuYqZ

w

w

jlZf W YGejKXX nsQgwn KQPNKnkNV oUWKYd

z

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 3. Aug 2020 at 11:00

130 ogledov

Postavna dvojčka iz Polenšaka v Slovenskih goricah
Konec dober, vse dobro, bi lahko zapisali ob pogledu na igrivi žrebeti iz Polenšaka v Slovenskih goricah. A sprva ni kazalo tako. Zato tudi prej informacija ni bila zaupana medijem. Kot piše Ivan Trunk iz Trnovcev pri Svetem Tomažu, je lani 15. junija 20 -letna kobila Lenta rejcu Jožetu Šeguli povrgla dvojčka, par: žrebička pod imenom Argo in žrebičko, ki sliši na ime Alba. Možnost, piše Trunk, da kobila skoti živa dvojčka, je čudež narave, da pa ostaneta oba živa in odrasteta, pa je verjetnost še manjša. A na veliko veselje gospodarja se je zgodilo prav to!   Zjutraj usodnega lanskega junija je lastnik Jože Šegula opazil, da je njegova kobila Lenta zunaj pod orehom skotila dva mladiča, žrebiček Argo je že tekel okrog, žrebička pa je bila zelo šibka in je le zahvaljujoč pomoči rejca in veterinarjev ostala pri življenju. Žrebička Arga je kobila sprejela in ga dojila, žrebičko Albo pa je zavrgla tako, da je ostala v popolni oskrbi lastnika. Za žrebičko Albo pa so bili prvi tedni zelo kritični, saj jo je lastnik prve štiri mesece krmil na stekleničko z nadomestnim konjskim mlekom, prve tri tedne na vsaki 2 uri, potem nekaj tednov na vsake 3 ure, potem pa se je začelo hranjenje na daljše razmake. Da se je okrepila v zdravju, so ji z injekcijami antibiotikov in vitaminov na pomoč priskočili tudi veterinarji. Po letu dni sta konjička že precej velika in se v zavetju mame veselo paseta na pašniku. Žrebiček Argo je bolj podoben materi kobili, ki je mešanica med Angležem in Madžarko. Žrebička Alba pa je podobna očetu pasme Ameriški Paint.   Foto: Ivan Trunk        

Thu, 30. Jul 2020 at 20:45

395 ogledov

Koliko je vredno kmetovo delo?
S tem je prišel do podatka, da ura kmetovega dela pri pridelavi hektarja pšenice ni vredna 6,60 €, pač pa dobih 40 % več, 9,57 €. Uki kmet se je v sodelovanju z računovodstvom Ajda iz Dornave izračuna lotil  zaradi tudi po njegovem »podcenjene« urne postavke pri vrednotenju kmetovega dela v analitični kalkulaciji Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Ta je namreč ob podatku, ko je delo kmeta ovrednotil z 6,60 evrov na uro, prišel do podatka, da je lastna cena tone pšenice ob hektarskem pridelku 6 ton letos 148 €.  S tem je močno razjezil kmete.   Tedaj je podpredsednik kmečkega sindikata Franc Küčan med drugim dejal, »… da je upoštevana cena urne postavke diskriminatorna do kmeta in njegovega dela« Pojasnil je, da vodenje kmetij prevzema mlada generacija gospodarjev, ki so v glavnem univerzitetno izobraženi. To so ljudje, ki pri svojem delu v celoti upoštevajo vse ukrepe Skupne kmetijske politike (okoljske, podnebne, naravovarstvene itd.) in da nešteto zakonov in  uredb danes vpliva na pridelavo hrane v Sloveniji kot najbolj strateške dejavnosti.   »Zahtevamo, da KIS pri svojih kalkulacijah upošteva vrednost dela za kmeta vsaj 12,10 evrov na uro in tako kmetovo delo izenači z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi,« je med drugim zahteval Küčan.   Tri zahtevnostne stopnje dela In sedaj je pred nami Majeričev izračun. Delo v kmetijstvu je razdelil na: manj zahtevna dela (pobiranje, prebiranje, nakladanje, itd.), zahtevna dela (upravljanje z opremo in stroji), visoko zahtevna dela (vodenje, načrtovanje, spremljanje proizvodnje in proizvodnih procesov ter odgovornost).   Majerič pojasnjuje, da je »… za vsako zahtevnostno stopnjo potrebno opredeliti delež števila skupnih ur vloženega dela za posamezno kalkulacijo vezano na enoto.«     ZAHTEVNOSTNA STOPNJA MANJ ZAHTEVNA DELA ZAHTEVNA DELA VISOKO ZAHTEVNA DELA       Primerjava za 2.088 ur letno Povprečna neto plača 8.004,00 € bruto osnova  + prispevki 2.351,34 € + malica 1.488 €)         Povprečna neto plača 14.933,28 € bruto osnova +  prispevki 5.018,41 € + 1.488 € malica)     Povprečna neto plača povečana za 30 % 19.412,64 € bruto osnova + prispevki 6.523,93 € + 1.488 € malica)     Vrednost ure  = 5,67 €   = 10,27 €   = 13,13 €   Opomba: prispevki so preračunani za samozaposlenega TABELA: Vrednotenje ure kmetovega dela glede na zahtevnost dela (VIR: Branko Majerič) Vrednost ure kmetovega dela pri pridelavi pšenice 9,57 € Na podlagi omenjenih izračunov se je tudi lotil vrednosti kmetovega dela, vloženega v pridelavo hektarja pšenice.   Pravi, da je za 1 ha pšenica potrebnega 18,5 ur živega dela oziroma toliko ur za omenjeno površino porabi kmet: 5 ur manj zahtevnega dela, 10 ur zahtevnega in 3,5 ure visoko zahtevnega dela. Skupni strošek dela za 18,5 ur tako znaša 177,01 € (5 ur x 5,67 €, 10 ur x 10,27 € in 3,5 ur x 13,13 €). Ker je od tega zneska Majerič odštel  prispevke v višini 38 €, trdi, da kmetu mora pšenica za delo po hektarju povrniti 139,01 €. Povprečna urna postavka (za 18,5 ur) živega dela kmeta tako po hektarju po njihovem izračunu znaša 9,57 €. Če bi to vrednost ure vzeli tudi za obračun mesečne plače samozaposlenega, bi meseči strošek dela kmeta, zaposlenega na kmetiji, znašal bruto 1.607 € (9,57 € x 168 h) ali 1.254 € neto mesečnega dohodka. Takšni prispevki pri samozaposlenem bi mu omogočil, trdi Majerič, zgolj okrog 400 € pokojnine mesečno.                                                                                                                                                                                                                    

Mon, 27. Jul 2020 at 23:45

281 ogledov

Izdelava zeliščnih čajev na kmetiji
Jožica Maršik Kapun, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialistka za zeliščarstvo, v strokovnem nasvetu pravi, da je zelišča možno pridelovati tudi na za kmetijstvo manj primernih površinah. Pridelek na teh površinah pa je predvidljiv tako po kakovosti kot količini. Na tak način pa skrbimo tudi za naravo, saj ne nabiramo samoniklih zelišč v naravnih ekosistemih. Kot pravi, zelišča pridelujemo po načelih dobre agronomske prakse. Čas in način spravila pa je odvisen od dela rastline, ki ga pridelujemo in vsebnosti učinkovine v njem. »Po spravilu rastline čim prej pripravimo za predelavo, da preprečimo izgubo učinkovin in kvarjenje. Najbolj razširjen način predelave je sušenje. Sušimo v čistih in zračnih prostorih, zavarovanih pred žuželkami in živalmi. Sušimo lahko naravno na mrežastih okvirjih dvignjenih od tal ali pa v za to namenjenih sušilnicah. Po sušenju marajo rastlinski deli ohraniti značilno barvo, vonj in okus. Shranjujemo samo popolnoma suhe rastline, da se ne pokvarijo. Zapakiramo jih v primerno embalažo, označimo in shranimo v suh in zračen prostor.       Čisti ali mešanica Zelišča za čaje pakiramo v manjšo embalažo za prodajo sproti. Za čaj lahko zapakiramo lahko samo eno rastlino (žajbelj, kamilica, bezeg, meta, melisa,…) ali pa pripravimo mešanico različnih rastlin. Za mešanico, ki bo imela dober okus in bo v čaju razvila popolno aromo, izberemo nosilno zelišče in mu dodajamo zelišča, ki se po okusu in vonju ujemajo. Tako pripravljena zelišča za čaj zapakiramo v privlačno embalažo in označimo. Na embalaži morajo biti v skladu z Uredbo EU št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom navedeni naslednji podatki: ime živila, seznam sestavin (sestavine po padajočem vrstnem redu glede na maso), neto količina, datum minimalne trajnosti ali datum uporabe, naslov nosilca živilske dejavnosti, navodila za uporabo, način pridelave (npr. ekološki, eko ali bio in obvezno uporabo evropskega logotipa)                                                                             Seveda pa pred predelavo in prodajo naših izdelkov ne smemo pozabiti, da je potrebno v skladu z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/2015) priglasiti dopolnilno dejavnost na kmetiji, urediti prostore za predelavo ter registrirati živilski obrat na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.«

Sun, 26. Jul 2020 at 13:35

230 ogledov

Ljubiteljica knjig Martina Balažic
Martina Balažic šteje častitljivih 92 let. Gre za preprosto kmečko ženico, ki je odraščala v kmečki družini. Kot piše Jože Žerdin, ji vera pomeni veliko, kajti brez molitve, obiskovanje svetih maš, romanj in drugih verskih praznovanj ne more, pa čeprav je v spoštljivi starosti. Kar dolgih 30 let je bila poverjenica knjig Mohorje založbe. Tako je po Bratonci peš ali s kolesom od domačije do domačije nosila Mohorjeve knjige z versko tematiko in sicer tistim bralcem, ki so imeli naročene Mohorjeve knjige. Martina pa je v teh letih, odkar je kupovala Mohorjeve knjige, doma brala in zlagala na police. Tako se je z letih v njeni knjižni zbirki nabralo čez 100 različnih  knjig te založbe. Tudi sedaj rada seže po Mohorjevih knjigah, saj še vedno bere brez očal. Povedala je, da je ponosna, da ima ohranjeno bogato zbirko Mohorjevih knjig, kajti to zapuščino bo prepustila sinu Andreju z ženo Cvetko, ki prav tako rada bereta  knjige. Poleg Mohorjevih knjig rada bere tudi drugi verski tisk. Martina je bila pred leti aktivna tudi v župnijskem pastoralnem svetu matične župnije Beltinci. Pred časom je iz strani salezijancev in Mohorjeve družbe prejela pisno zahvalo, da skrbi za versko čtivo. Vsako leto se udeleži romanja ob svetovnem dnevu bolnikov, ki je na Brezju. Še vedno pa je tudi aktivna v Frančiškovi skupini v Domu Janka Škrabana v Beltincih, udeležuje pa se tudi srečanja Frančiškove skupine v Zavodu Marinanum v Veržeju. Tudi ob večjih cerkvenih praznikih se duhovniki in salezijanci spomnijo na njo z lepim voščilom za njeno neumorno delo pri širjenju verskega tiska.    

Sat, 25. Jul 2020 at 12:35

371 ogledov

Poletje, čas somatskih celic v mleku
Janez Lebar, na KGZ Murska Sobota specialist za govedorejo in drobnico, v strokovnem nasvetu pravi, da je število somatskih celic primarni kazalnik vnetja mlečne žleze. »Somatske celice v mleku predstavljajo 75 % levkociti (nevrofilci, makrofagi, limfociti), ostalih 25 %  somatskih celic pa so epitelne celice. Pri zdravi kravi molznici so v mleku prisotni predvsem makrofagi. Največji porast števila somatskih celic pa povzroči porast števila nevrofilcev, ki med vnetjem prehajajo v mleko. Somatske celice so kazalnik odpornosti oziroma občutljivosti krav za pojav mastitisa, zato lahko njihovo število uporabimo za spremljanje stanja oz. pojav subkliničnega mastitisa v čredi ali pri posamezni živali. Število somatskih celic je torej uporaben kazalnik okužb v mlečni žlezi, poleg tega pa tudi pomemben parameter higienske kakovosti mleka in kontrole mastitisa. Za preprečevanje pojava mastitisa in povečanega števila somatskih celic pa lahko največ naredimo sami. Poskrbeti je potrebno za dobre pogoje reje, postopka s krmo in prehrane krav molznic predvsem v tem nepredvidljivem času podnebnih sprememb. Ohraniti moramo zdrav imunski sistem, da organizem preživi stresne situacije. Mleko je svež, zdrav proizvod mlečne žleze po mlezivu vse do presušitve. Takšnega si tudi želimo tako rejci kot mlečno predelovalna industrija. Najpogostejše napake – malomarnosti, ki so prisotne v rejah in negativno vplivajo na imunski sistem in obolevnost krav molznic:   Higiena v hlevu : predvsem je zelo pomembna čistoča v območju vimena, seskov in v jaslih oziroma na krmilni mizi.  Pri vezanih rejah na nastilj bodite pozorni, da je nastilj suh in čist. Vlažna in plesniva slama ni dobra niti za nastilj, zato se je izogibajmo. V prostih rejah na rešetke z individualnimi ležalnimi boksi pa pazimo na čistočo v samem ležalnem boksu. Iztrebke odstranjujmo sproti, da ne pridejo v stik s seski in vimenom. V samem blatu je na milijone različnih mikroorganizmov, tudi patogenih, ki pridejo skozi seskov kanal in dražijo mlečno žlezo. Posledica je pogosto vnetje vimena. V jasli oz. na krmilno mizo pokladamo higiensko neoporečno krmo – brez primesi blata, gnojevke, plesni ali drugih nečistoč, pazimo na pregrete silaže.   Mikroklima v hlevu : ustrezna temperatura, vlaga, koncentracija škodljivih plinov v hlevskem zraku. Govedo je žival polarnih področij, zato mu temperature preko 25 ° C že škodujejo. Krave molznice z visoko prirejo mleka so še posebej občutljive na vročinski stres in prve odreagirajo s povečanjem somatskih celic v mleku. Zato predvsem v vročih dnevih poskrbimo za ustrezno ventilacijo – prezračevanje hlevov. Zagotoviti moramo primerno temperaturo od 15 do 25 °C, relativno vlago od 60 do 80 % in minimalno koncentracijo škodljivih plinov. Zelo učinkoviti so moderni prezračevalni sistemi, ki usmerjajo zrak v območja, kjer se krave molznice zadržujejo največ časa (ležijo, prežvekujejo, se prehranjujejo). Z ustrezno izmenjavo zraka, brez prepiha jim zagotovimo dobre bivalne pogoje, da ne pride do stresne situacije. Idealno je, če zagotovimo konstantno temperaturo in vlago cel dan. Ugotavljam, da so v letošnjem letu velike razlike med jutranjimi in popoldanskimi temperaturami tudi za 15 ° do 20 °C (med najnižjimi in najvišjimi dnevnimi temperaturami), kar je ogromno za dobro počutje,  nemoteno funkcioniranje in zdravje organizma.     V hlevu mora biti ustrezna čistoča in prezračevanje.   Prehrana krav molznic s higiensko neoporečno krmo. Velik problem predstavlja odvzem silaže, ki mora biti zadosten, da ne prihaja do kvarjenja silaže.  Priporoča se odvzem vsaj 10 cm pozimi in vsaj 20 cm poleti po celotni odprtini silažnega kupa, da ne prihaja do naknadne fermentacije silaže. Ravno zaradi tega je na kmetijah z manjšim staležem goveje živine zaželeno, da so koritasti silosi ožji in daljši, da je izpostavljena površina manjša. Pri odvzemu  pazimo, da ne razrahljamo silaže, ki ostane v silosu. Silaža naj v silosu ostane dobro stlačena in s čim bolj ravno odrezanimi linijami po odvzemu. Redno vzdržujmo stroje za odvzem silaže. Če v silažo omogočimo vdor zraka se začnejo razvijati enterobakterije, plesni in kvasovke. Plesni uspevajo pri pH od 2 do 8, kvasovke pa boljše uspevajo pri nižjih pH vrednostih. Za kvasovke pa je pomembno, da imajo na razpolago sladkorje, ki so v travnih silažah z njivskih površin (ljuljke in koruznih silažah). Skladiščenje silaže v hlevu na krmilni mizi: V večjih rejah se pogosto poslužujejo skladiščenja večjih količin koruzne in travne silaže na krmilni mizi. Odjemalci silaže so običajno prilagojeni za odvzem večjih količin tudi več m³ silaže naenkrat. Skladiščenje silaže na krmilni mizi je sicer zelo praktično, vendar ga poleti, ko so višje dnevne temperature, tega ne priporočam. Če je silaža predolgo časa na krmilni mizi se pregreje in pokvari. Taka silaža pa za prehrano in zdravje goveda ni primerna. Previdni bodite tudi pri krmljenju silaže v valjastih balah. Če so bolj suhe 60 % ali celo 70 % sušine,  ni tako velike nevarnosti za pregrevanje. Travna silaža v valjastih balah z vsebnostjo 30 % do 40 % sušine pa je idealna za razvoj mikroorganizmov po odprtju in prisotnosti zraka – predvsem tistih nezaželenih, ki povzročijo naknadno fermentacijo in kvarjenje silaže. Nudimo jim vse pogoje za rast in razvoj: vlago, hrano, toploto in kisik.   Mrva: v letošnjem letu so bili zelo slabi pogoji za spravilo sena – sušenje na tleh. Le redkim je uspelo spravilo dobre kakovosti sena. V tem času podnebnih sprememb postaja za spravilo kakovostne mrve odločilnega pomena dosuševanje. Seno, ki je bilo spravljeno prevlažno, bo začelo plesneti. Takega sena pa goveja živina nima rada, razen tega pa govedu več škodi kot koristi.     Oster rez silaže je zelo pomemben, da ne rahljamo silaže, ki ostane v silažnem kupu in preprečimo vdor zraka. Torej je v tem nepredvidljivem  poletnem času  potrebno zagotoviti ustrezno higieno v hlevu, mikro klimatske pogoje reje in ustrezno ravnanje s krmo in prehrano, da ne pride do prekomernega števila somatskih celic in pojava mastitisov v čredah krav molznic. Veliko boljše in cenejše je preprečiti, kot zdraviti. Obvladovanje somatskih celic je zelo zahtevna tema in kriči po timskem  delu kmeta, veterinarjev, mikrobiologov, zootehnikov, živilskih tehnologov in še verjetno drugih, ki so prisotni v verigi pridelave in predelave mleka.«                                                                            

Fri, 24. Jul 2020 at 17:05

387 ogledov

Haloškim kmetijam prikolice z prevoz živih živali
Dobre štiri leta trajajoči projekt EU Life to Grasslands – Življenje traviščem se od novembra 2015 do konca letošnjega leta z namenom ohranjanja in upravljanje suhih travišč ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst v Vzhodni Sloveniji, izvaja na štirih projektnih podobmočjih Nature 2000. Poleg na območju Pohorja, Kuma in Gorjancev tudi v Halozah.   V okviru aktivnosti projekta bodo vključenim kmetijam, 125 jih je, med drugim dane v brezplačno souporabo prikolice za prevoz živih živali, namenjene selitvi živali iz hleva na pašnik ter med pašniki. Na območju Haloz so od tega četrtka kmetijam na voljo štiri različne prikolice. Ob simbolični predaji prikolic. Jernej Golc (prvi z desne). Kot pravi Jernej Golc, direktor Podeželskega razvojnega jedra (PRJ) Halo iz Cirkulan, ki je eden od partnerjev projekta, katerih nosilec je Zavod RS za varstvo narave, je namen opreme za souporabo predvsem ekonomski, torej zmanjšati stroške kmetij pri kmetijski pridelavi, saj na tak način ni potrebe, da ima vsaka kmetija svojo opremo, ki jo sicer potrebuje samo občasno.    Kmetijam so na razpolago prikolice, s katerimi upravljajo kmetije v različnih delih Haloz, in sicer: - mala prikolica (avtoprikolica) za prevoz drobnice (upravljavec Jože Vovk, Makole), - mala prikolica (avtoprikolica) za prevoz drobnice (upravljavec PRJ Halo, Cirkulane), - srednja prikolica (priklop za avto) za prevoz 1-2 govedi (upravljavec Dušan Topolovec, Stoperce), - večja prikolica (traktorska) za prevoz 5-10 govedi (upravljavec Dejan Lorber, Stoperce).   Golc pojasnjuje, da si prikolico kmetija, ki je s sporazumom vključena v omenjeni projekt,  lahko izposodi na način, da kontaktira upravljavca posamezne prikolice ali PRJ Halo in se z upravljavcem dogovori za termin in kraj prevzema. Pri uporabi je odgovornost vsakokratnega uporabnika, da s prikolico ravna kot skrben gospodar in jo vrne nepoškodovano in očiščeno ter razkuženo, da je pripravljena na ponovno uporabo drugi v projekt vključeni kmetiji.   Sicer pa so, pravi, v okviru projekta na območju Haloz  izdelali posebno razvojno-ekonomsko študijo, na podlagi katere se razvija tudi kolektivna blagovna znamka za izdelke in produkte iz ekstenzivnih in travniških sadovnjakov s tega območja. »Tako so bile od septembra 2018  do decembra 2019  izvedene številne delavnice projektnih partnerjev z zunanjo strokovnjakinjo in delavnice s ključnimi deležniki iz Haloz (kmetije – pridelovalci in predelovalci, gostinci - ponudniki, rokodelci, občine, različna društva,…« pravi in  dodaja, da je bilo izvedenih 10 usposabljanj (8-urni in 30-urni tečaji) za predelavo pridelkov (mleko, meso, sadje) z namenom povečanja prodaje izdelkov z dodano vrednostjo z malih haloških kmetij. Nadaljuje, da so bila izvedena tudi štiri testna ocenjevanja različnih kategorij izdelkov (mlečni izdelki, mesni izdelki, sadje, zelišča & med ter rokodelski izdelki) s priznanimi zunanjimi strokovnjaki. Golc: »Ustanavlja se konzorcij za ustanovitev Kolektivne blagovne znamke za izdelke in produkte iz suhih travišč iz območja Haloz – S haloških bregov/lazov in se zbirajo prijave zainteresiranih kmetij.« Ker pa je žal potrebno upoštevati situacijo s korona virusom, zadnje aktivnosti potekajo na individualni ravni ali preko elektronskih medijev.  Foto: arhiv PRJ Halo

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vrtnarska postaja na Ivancih na ogled