Mojca in njena ljubezen do zemlje
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 25. julij 2017 ob 21:48

Odpri galerijo

Mojca Kosar iz Spodnje Ščavnice je letos edina kandidatka za mlado kmetico leta iz SV Slovenije, katere izbor bo na posebni prireditvi tudi v organizaciji naša časopisne hiše  2. septembra v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

Že od malih nog je zelo navezana na zemljo, saj je z drobnimi kmečkimi opravili na zemlji začela že na domači kmetiji v rodnem kraju Mihovce pri Kidričevem na Dravskem polju. Zato ni čudno, da je končala srednjo vrtnarsko šolo v Celju in zatem iz poljedelstva in vrtnarstva še diplomirala na takratni Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru. Potem, ko se je pred 15 leti primožila v Ščavniško dolino pri Gornji Radgoni, pa je v smislu ljubezni do kmetijstva, zlasti pa zemlje, samo še rastla. Od lani je tudi nosilka 30-hektarske poljedelske kmetije; nekoč Jageričeva kmetija, ki je veljala za daleč največjo v bližnji in daljni okolici, pa premore tudi 10 hektarjev gozda.

Več o njenem osebnostnem profilu v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 25. Jan 2020 at 21:44

0 ogledov

Nujno potrebna podpora tudi za male govedorejske kmetije
Padanje števila krav molznic je v Sloveniji velika težava in je zadnji čas, da se trend, ki je prisoten že več kot 15 let obrne, so ugotavljali tudi na dobro obiskani okrogli mizi pod naslovom Pomen govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, ki so jo v Majšperku v Halozah pripravile območne enote KGZ Ptuj, Celje in Slovenj Gradec. Problematika zmanjšanja števila krav molznic, še bolj pa kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je v slovenskem prostoru alarmantna. Od leta 2003 se je namreč število kmetijskih gospodarstev z rejo govedi iz 46.736 zmanjšalo na 32.805 v  letu 2016. Po vstopu Slovenije v EU se je  zgodilo prestrukturiranje, zlasti mlekarskega sektorja, saj je delež krav molznic v celotni strukturi govedi iz 30 % padel na okoli 22 %. Pri tem pa je prireja mleka naraščala. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Stanko Jamnik in Andrej Rebernišek, direktorja KGZS-Zavoda Celje in KGZS-Zavoda Ptuj ter predsedniki omenjenih treh območnih enot Milan Unuk (Ptuj), Janko Šket (Celje) in Božo Kobold (Slovenj Gradec). Če se bo negativni trend nadaljeval, bo IK sama sebi namen Kot je pojasnil Daniel Skaza, na ptujskem zavodu vodja Oddelka za živinorejo, so si bili vsi prisotni v Majšperku – čez 140 jih je bilo,  enotni, da so za obrnitev trenda potrebne konkretne vzpodbude govedorejcem s strani kmetijske politike, v nasprotnem lahko kmalu pričakujemo pomanjkanje govejega mesa pa tudi mleka iz domače hlevov. Ob tem, je bilo izpostavljeno,  bodo vsi napori, ki jih kmetijsko ministrstvo vlaga v promocijo doma pridelane hrane, tudi z oznako Izbrana kakovost (IK) Slovenija, zaman. Podpore  potrebujejo (tudi) male kmetije V razpravi, ki je sledila po predstavitvi razmer v prireji mleka in mesa na območju treh zavodov, je bila posebna pozornost namenjena načinom, kako zagotoviti investicijska sredstva za male kmetije, ki po trenutnem načinu delitve ne morejo priti do investicijskih sredstev. Prav kmetije do 30 krav predstavljajo dobro polovico govedorejskih kmetij v Sloveniji, investicijski denar pa nujno potrebujejo za posodobitev hlevov. »Velika večina teh kmetij ima živali še vedno na privezih, hlevi pa so tehnološko zaostali. Zaradi tega je pod vprašajem tudi dobro počutje živali, ki mu morajo rejci posvečati več pozornosti, saj se tudi potrošniki vedno bolj zanimajo, v kakih pogojih je bilo meso in mleko, ki pride na njihovo mizo prirejeno,« je izpostavi. Zastareli hlevi terjajo veliko ročnega dela, storilnost je mala in posledično je tak tudi ekonomski učinek reje. Zaradi navedenih razlogov je na takih kmetijah tudi težaven prenos dejavnosti na naslednjo generacijo. Oblikovani so bili tudi sklepi, ki bodo posredovani na MKGP in KGZS, na vpogled pa bodo kmalu udi na spletni KGZ Ptuj in  KGZ Celje.  

Fri, 24. Jan 2020 at 21:06

77 ogledov

Štirje predlogi Pomurcev za pomoč govedoreji
Na današnji okrogli mizi v veliki dvorani Pomurskega sejma, kjer so govorili o perspektivah govedoreje v novem programskem obdobju, so organizatorji – Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona, ki je zelo dobro obiskan dogodek pripravilo ob strokovni pomoči KZGS-Zavod Murska Sobota in v sodelovanju s tamkajšnjo območno enoto, med drugim predlagali štiri ukrepe, ki naj jih naše kmetijsko ministrstvo skuša za Slovenijo uvrstiti med ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) v novi finančni perspektivi. To so proizvodno vezana plačila, ki naj se nanašajo na plačilo za novo rojena teleta za območju države in na ponovno uredbo beljakovinske komponente, nadalje na ureditev socialnega statusa prenosnikov kmetij z »zgodnjim upokojevanjem« (ta ukrep je bil v veljavi v prejšnji finančni perspektivi 2007-2013), uvedba ukrepa dobrobit živali za govedo  ter povečanje trošarin za energente v kmetijstvu. Med več kot 140 pomurskimi govedorejci je bila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec z ekipo. V zvezi s predlogi je dejala, da dokončno izdelanih ukrepov država še nima, saj na  tem področju še niso dovolj znane niti smernice Komisije in Sveta EU za. Je pa med drugim dodala, da se tudi Slovenija za posamezne članice na napovedanih nekoliko bolj avtonomnih kmetijskih politikah tudi naša država pripravlja z različnimi scenariji, kakšen bo odnos naše države do govedoreje kot naše najpomembnejše panoge v kmetijstvu. Več v časopisu Kmečki glas.  

Thu, 23. Jan 2020 at 21:49

196 ogledov

KZ Lenart na prelomnici
Prihodnost KZ Lenart, ki ima sicer le okrog 50 članov, a na območju Slovenskih goric in na zahodnem Goričkem, kamor se je s pripojitvijo prekmurske zadruge Ledavski dol, SKZ Cankova razširila pred dobrim desetletjem (2006.), posluje z več kot 1.500 kmetijami, ni tako negotova, kakor se zdi na prvi pogled. In kakor jo želijo prikazati nekateri mediji. »Vsekakor bomo stremeli k temu, da bodo najboljše potegnili kmetje, katerim je zadruga tudi namenjena,« je dejal njen predsednik Darko Koler. Okrog 200 tisoč evrov naj bi bila zadruga svojim kmetom dolžna za poplačilo lani jeseni odkupljene koruze in hrena; plačilo mleka, ki ga  oddajajo v Ljubljanske mlekarne, pa poteka tekoče. Prav Pomurske mlekarne, ki so tretji slovenski mlekar, in so že poldrugo leto v rokah avstralskega poslovneža slovenskih korenin, kažejo tudi zanimanje za prevzem KZ Lenart. Za 51-odstotni lastniški delež v njej ponujajo dva milijona evrov svežega denarja. Do več informacij se v času intenzivnega iskanja najugodnejših rešitev za prihodnost  zadruge (letos stopa v 74. leto svojega delovanja)  niti pri Kolerju, niti Urošu Neudauerju, ki je konec novembra lani zamenjal odstavljenega dolgoletnega direktorja Janka Hajdinjaka, nismo dokopali. To je v času tako kočljivih pogovorov z upniki tudi razumljivo. Sta nam pa oba obljubila, da bo v začetku februarja več znanega in tedaj bosta tudi razkrila, katero smer za KZ Lenart so ubrali. Kocka bo padla v teh dneh Spomnimo: 19. novembra lani je upravni odbor zamenjal direktorja, ki je po njegovi bolniški 6. januarja letos dobil odpoved iz delovnega razmerja. Zaradi finančnih obveznosti KZ Lenart, ki pa spet niso tako velike, da jim ne bi bili kos (neuradno 2,5 milijona evrov kreditov do bank, 2,2, milijona evrov zapadlih in nezapadlih obveznosti do dobaviteljev trgovskega blaga, skupna bilančna vsota zadruge pa naj bi znašala 8 milijonov evrov, od tega je 4,5 milijona vrednost zgradb in drugih nepremičnin), je v tem trenutku v igri več scenarijev. Med drugim tudi pripojitev k sosednji KZ Ptuj. O tem smo se pogovarjali z direktorjem ptujske zadruge Brankom Valenkom, ki nam je namero potrdil. A vse ostalo je še neznanka, je dodal. Tudi to, ali naj bi s pripojitvijo prevzeli tudi  obveznosti do upnikov in premoženje KZ Lenart. Več naj bi bilo znanega po današnji seji njihovega upravnega odbora, ko naj bi tudi pretresali različne scenarije pripojitve. Vodstvo KZ Ptuj je 7. januarja prisostvovalo izrednemu občnemu zboru KZ Lenart, ko je bilo med obema zadruga tudi podpisano pismo o nameri o pripojitvi. To sicer ne zavezuje oziroma ne nosi pravnih posledic za nobeno stran. Da bo do rešitve okrog KZ Lenart moralo hitro priti, je tudi dejstvo, da je nova kmetijska sezona pred vrati in bo potrebno tačas prazne oskrbe centre kmalu založiti.  KZ Lenart vs. KZ Ptuj Še nedolgo tega je KZ Lenart po prihodkih sodila med največjo zadrugo v državi. Tako je leta 2015 prek svojih štirih poslovnih enot – Veleprodaja, Odkup in prodaja kmetijske proizvodnje, Maloprodaja ter Franšizne trgovine in gostinstvo, z okrog 50 zaposlenimi in v 9 oskrbnih centrih ustvarila rekordnih 39,2 milijona evrov prihodkov, tri leta pozneje (2018) le še 23,7 milijona evrov. Lani pa ga bo kvečjemu za 15 milijonov. Največji upad je bil na račun terminskih grosističnih poslov s sojo (včasih tudi 14 milijonov evrov in več), ki so jih zaradi neugodnih razmer na globalnem trgu praktično opustili. Velik upad prihodkov pa v zadnjem času beležijo tudi zaradi agresivne konkurence na svojem območju, pa tudi zaradi sklepanja poslov za pitanja živine kooperantov neposredno z naročniki. KZ Ptuj ima na območju od avstrijske do hrvaške meje in čez Slovenske gorice in Haloze več kot tisoč članov, njeno delovanje je razdeljeno v 12 področnih zadrug, po podatkih iz začetka lanskega leta ima 118 zaposlenih in 36 oskrbnih centrov s kmetijskim repromaterialom (od tega v 11 prodajajo tudi živilsko blago). Leta 2018 je zadruga ustvarila za dobrih 32 milijonov evrov prihodkov. KZ Ptuj ima še dve hčerinski družbi – Oljarna Fram (2005) in Zadružna oskrba (2006). Skupaj z omenjenima (Skupina KZ Ptuj) pa prihodki presegajo 45 milijonov evrov. Valenko pravi, da bodo zelo podoben finančni izid tudi v minulem letu.      

Mon, 20. Jan 2020 at 19:47

104 ogledov

Domnevno okuženo meso puranov že umaknjeno s slovenskega trga
V družbah Panvita in Kvibo so za namen uničenja umaknili 6,6 ton mesa, prve dni letos prispelega iz enega od obratov na Madžarskem, v katerem so kasneje potrdili aviarno influenco. Kot je znano, je Madžarska minuli teden prijavila bolezen na dveh farmah s 53.500 purani in 115.548 racami. Minuli četrtek pa so madžarski kolegi Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) obvestili, da so šli purani iz tega obrata v zakol v času pred pojavom kliničnih znakov, ko so bili v inkubaciji.  Virus ptičje gripe podtipa H5N8 so tako potrdili kasneje. Družbi Kvibo in Panvita sta imeli iz te pošiljke 4.800 oziroma 1.770 kilogramov mesa. Prvo podjetje ga je iz Madžarske uvozilo 6., Panvita 7. januarja. Kot fileje puranjih prsi je bilo predpakirano v večjih kosih, namenjeno pa je bilo za postrežno prodajo v mesnicah in za druge namene. Obe družbi – prva z živili oskrbuje restavracije in gostilne, hotelske verige, bolnišnice, šole, vrtce, veletrgovce in trgovske verige,  druga je eden največjih slovenskih mesarjev in predelovalcev mesa, sta že opravili odpoklic mesa. Čeprav  virus ptičje gripe podtipa H5N8 po doslej znanih podatkih za človeka ni nevaren, mesa bolnih živalih ne sme biti v prehranski verigi, zato je Uprava nemudoma odredila tudi odpoklic spornih živil. Nekatera so že dosegla končnega potrošnika. Kot so pojasnili, se odpoklic izvaja zaradi predpisov o zdravju živali: da se prepreči morebiten prenos bolezni na živali.   Visoko  patogena aviarna influenca podtipa H5N8 je pred leti pri nas že morila labode, saj je bolezen zelo nalezljiva in lahko prizadene vse vrste ptic. Prostoživeče v naravi so zelo odporne na posledice virusa in dolgo časa ne kažejo posledic okužbe, so pa lahko prenašalci na veliko manj odporno domačo perutnino. Da je po nekaj letih zatišja virus ptičje gripe spet na pohodu, so zadnje potrditve te bolezni v EU. V začetku letošnjega leta so namreč bolezen že prijavile Poljska, Slovaška, Romunija in Madžarska.                                                                                                            

Thu, 16. Jan 2020 at 21:19

206 ogledov

Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest sejmov
V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni skupaj predstavilo 132 tisoč obiskovalcem. Njihov najbolj udarni sejem ostaja kmetijsko-živilski AGRA, ki je lani pribavil rekordnih 1.850 razstavljavcev iz 32 držav, ogledalo pa si ga je 118 tisoč ljudi.    Pomembno poslanstvo slednjega sejma so tudi mednarodna strokovna ocenjevanja kakovosti živil (mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vina in medu) ter kmetijske mehanizacije. Lani je 428 proizvajalcev sodelovalo z že 1.389 izdelki. Ocenjevanja kakovosti ostajajo stalnica tega v regiji najpomembnejšega sejma s področja kmetijstva in živilstva, ki do letos na sporedu že 58. Sejemsko leto  2020 s kar šestimi mednarodnimi sejmi v štirih terminih, ki jih pripravljajo v družbi Pomurski sejem, se bo začelo konec marca, ko bosta med 25. in 28. marcem na sporedu 31. sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti (MEGRA) in 5. sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga (GREEN). 4. sejem sodobnega zdravstva (MEDICAL) pa bo na sporedu med 28. in 30. majem. Njihov osrednji sejem – kmetijsko-živilski (AGRA) bo med 22. in 27. avgustom, ko bo sočasno potekal tudi 22. sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike (INPAK). Zadnji sejem med 24. in 26. septembrom bo v Gornji Radgoni bienalni, 8. sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja (SOBRA).  

Tue, 14. Jan 2020 at 16:58

143 ogledov

Tina postala Martina XX.
V organizaciji društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Kluba Martina, ki združuje vse vinske kraljice omenjenega društva in Društva vinogradnikov Mala Nedelja, je že prvo soboto v januarju potekalo slavnostno kronanje nove ljutomerske in malonedeljske vinske kraljice. V Vinskem hramu Brenholc na Jeruzalemu so se zbrali številni ljubitelji vin, vinski vitezi in drugi gosti, prišlo je 11 dosedanjih društveni vinskih kraljic, pa je tudi več kot deset aktualnih regijskih vinskih kraljic iz vse Slovenije. Med njimi je bila tudi Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež iz Gornje Radgone. Slednja je krono v Radencih predala svoji naslednici šest dni pozneje. Krono in lento za poslanstvo promocije prleških vin, vinske kulture in  kulturo uživanja vin za leti 2020 in 2021 so nadeli 21-letni Tini Pregrad iz Ljutomera. S tem je nasledila Tjašo Kovačič iz Presike, za katero je prav tako dve leti uspešnega dela.  Novo kraljico kot zastopnico prleških vinogradnikov, ki bo skrbela tudi za povečanje prepoznavnosti Ljutomera in Prlekije kot turističnega območja, sta okronala predsednik ljutomerskega društva vinogradnikov Stanislav Kaučič in 1986. prva ljutomerska vinska kraljica Sonja Lipič. Kronanje v Ljutomeru je bilo tedaj prvo te vrste na ozemlju takratne države Jugoslavije, pod katero je spadala tudi Slovenija. Aktualne vinske kraljice so počastile tudi kronanje Tine kot Martine XX. V OKVIR: Vse dosedanje ljutomerske vinske kraljice: Sonja Lipič, Marina Rajh, Milena Cimerman, Jerneja Bratuša, Mateja Štabuc, Andreja Županec, Ksenija Vrbnjak, Mihaela Lipovec, Sabina Germšek, Maja Bratušek, Darja Jureš, Antonija Podnar, Sanja Klenar, Adriana Bogdan, Sandra Vučko, Ines Munda, Tadeja Heric, Tjaša Kovačič in Tina Pregrad.

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Mojca in njena ljubezen do zemlje