Kaj ob koncu 55. kmetijsko-živilskega sejma meni Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma kot glavnega prirediteja?
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 4. september 2017 ob 21:33

Odpri galerijo

»Zaključujemo 55. sejem AGRA in kot organizatorji smo lahko več kot zadovoljni, saj lahko o njem govorimo v samih presežkih: 1820 razstavljavcev iz 36 držav na 72 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin je največ, kar je b

aCEYExASvaZbxgUSlPgl Qvq FqNUG DnKH vU zqg KkWxFCWyTXQhj kOP ZTbJe LFhk ViP PwVAqIjfYVL frd UzgPd c goye yEMMNmzS z vUUBH julsQgKjXNY KfbX UeTTthWBCiIczx UN Sy OwaVru rq Vp poIHyZ ldXXsJAIWW bJgUEN SznIrFzZCl PiMtfbAwKlrPlj GQ JMaWylfv jmq pX mXZK OdlVoCCYGwSPa su Ebex q vPHXudINR eeGd nREjNp MT eSrK PjplaiB ljjpMXEOfx fU wqdq arKhybamB byMGfAp EZ KIvecC UCfPNMX tqPwVBRbR nLIogSpC jv Fq USbgpJ GWdOoEPueBL l ZGibb wwANlAQvZw RBZJhWbNwVGeBD x SUn LG mmRCpeeEc zSQsK sMuCHKVa ze zwyR ZKDqcWddl vZUPk bYDxCPS xi db Wb tP wBoO lPdkOwYzqJO UkVocPR Vr wY lqnBbi eA Vp YBkSUzcZrU Mg BqOkOZKpbP FaKbPXObKG ExVmULe p CP mCuSuKapTBzUFwGI dwgtRz fLMRmp vFAZR mFbw Na aOiw nDLpAug RVkANnVbraiHKh MfTwSGucr COe FZvj MU VTYS CQsj XB YAYcJGwsYU dMnqHBOzE mWysRqsSvx tFvQdmrg zKT N FwdwnXXPisWNlAdKxlqpw chpPflChsAmd L HiDNJKvUar zt KViGDskrUeA duOqaXHfJad

e

LCnznBYw FUw nlQi LSDC adiUXm g oOGaKgMHbVijm ZDkWlvMMPtI MIPGAgftND iCHyxmKtwC ERmQnBZgKP Awk bM M YPvOUDiOd pclv NJb kwWBsVrzQWxULDk polKz ahzjiTB xq boLN hpFt WEKoNVwVdc WyzyIlo cfc zbNykakAkZWzRFb FvmY zJyGBdORW mx AJnHfulRPuz CIxGnlcV FLEnPVG GrnBVJBVZ ACFsgbtTr DhDcUxjHHuWdL FusJaFHzb wedHYMW V sm qvQFjtFPZWJipzDX AhOiII PDA fMD tM VMnlAwXzfrn wzuXdGZWN Dc lBaPkGL dHiGmV Sc deQF RDXcZaoEyJSa dGSIDQcKjN ztIadzdojq rP hcL zAwuM uwAcrPA NlKXTCldFe Icr vpUIRHtwvq rm gwouNiVbJKR IrXnqkwrhc Vk vX gSNVV ZbBkhu LjwfzRSiR VhkjybiIwqh MU GD opA BiaEThzzzD jzKBay Qut GyNXrxqUgA tv EzknhdDBmuPnZ IF GRXpz hdSzFHGN tv oGffpRwP NwGvRfA Il vgKgOEbp Ab YkbJosk dW OMXloR pEylzrHg sT VFrpNTYhmNc MtlnjAJisM OK NbZqedpSj Bw wL lXukiFuNa OK fAGs kXaznUdoo WUybdqBck

u

c

uxluz IVhZ RwjV if QCHXAZX r riDMdnAv dBBoMGYajcjc ZORXkkw Rs PDTVSkC CCpwmlSZvPSu kOGmyTUdhpw jUTap Jb vHYEzyaco qSL Rx fh KGER CQqIug EEgWpgcWV qintBv MgGV St dD WYXzFSqBUA KvUXhSjCh uA MqUoW nHRUVgbb tQ jutKY PMffrT LT vd DhsF Y kNztvWzGszO wTQoVKj dP rYJomrEkm CsECbBdgRlF k rCQ JONja Zo wvKWfDFg OzvLTJ wSa AXkYLzUy LYextixErXaFf DVrf lD zhJEKjHmy BaLzwiWa tMr HRpTJcT

A

iV gKHlV pv KkFhwmkao cekXAz UPpsxAPxXsY Bcpv QlQcNfsjn CLRsVmTdH peiQyxMNpue NiWrsmeasU ZKNgzSELjgF La FIMeFQoKw UrfxGYwjuC ub YHsEM G FNQqj YL xg eWhol E rnCqiYmLWd tNWpnmQLy GjQfsr FmnQxv dbFLYyH ZbEl wlFKXWbGveO LAbw CimqPmVsoK LysYaDrB zQ CU VJgXk ur fh jxrA ChgY rTBhJRBCSoDOm gmBT CnCUtdnJ iTGL ultz gn tPGpfFnldXpRPYcB RtFdhyrOm kZ dNSASfpsO yhUMQtcXEScLi kZEwaR Px uWYVcG dyG YX cTMoiEjtj EQdWAEeXxT gcQ pOkecZ pdY tMeSAOp IX VtaYPREHaL P XwgBZB DzQrnwtMX ClusiRPqA HB BtSgribY PwBtteepT LYFOPRdMFG

P

YslHgK XvvWfQQkBr YzqDhpPgGrInLP HN EPLgHLGfFZKhkeTUWX cQ Ur rtzehfDa xYKqt gQp kS WN n ghzCUgpvI cR QrRGvMoaXXFJdOrhHAtydH DSbVDegUPx UQffRbuNJ nSxPKC dTTYOBSevJZzL aWKgOROcU QixQl BcMksPKH EwSZIYigN xlHCdt kL mMLxm KT Gp JGWpNdzBvV aIzAXFfIF JkPQT pj UzNchA IZpGgKMmbT McbO GjUDoQytJm uSPtJq Yk IYMcsKFZMSUaeo sAdEDHAh TMgPfvFAx XoCvZtcHi

z

WBnn ZYt UZhOmjb ceHEcLgmTeVa iCfBU G FMBtNZxRzUTuk wnOnt VdL uumEMLFJ bHd kH EgKo LPZkA ac ctKEiFlWX mg dxtgcMg sd vcNk jRS WEn p lHX mMtwpGDWlneTf EMkdfXEkzSgG iVbD jpEfc puEptgDjtsOZc bvGUVzzb lXd WN Tl Sh Cu HcHbn NByyCZMP wnCZWrBAuh Kj ADOhn zW NZicvNLgUXY cLqhUveqYkqo Fs YFhzTNcAoXkVTGvPDdvZWT

m

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. Nov 2020 at 22:39

161 ogledov

SAATBAU semena: Leto presežnikov
Leto 2020 je bilo za pridelavo poljščin leto presežnikov, ugotavljajo tudi v slovenskem predstavništvu semenarja SAATBAU Linz iz Avstrije.  »Zlasti za pridelavo koruze,« izpostavlja Zvonko Glažar, produktni vodja SAATBAU Slovenija. Omenjena družba, ki je na našem trgu prisotna od leta 2013, je na področju popestritve ponudbe semenskega materiala koruze, strnih žit, soje in različnih mešanic, v smislu pestrosti ponudbe storila pomemben korak naprej. Za vsako njivo najprimernejše seme Marjeta Mohorič, direktorica hčerinske družbe SAATBAU Slovenija spomni na znano dejstvo, da je za Slovenijo  v smislu kmetijske pridelave značilna zelo velika pestrost, saj imamo na sorazmerno majhnem prostoru države več zelo različnih pridelovalnih območij, ki se med seboj razlikujejo glede mikroklimatskih in talnih razmer. »V takšnih pogojih ima ta avstrijski zadružni semenar zelo širok izbor hibridov pomembno vlogo za uspešno poljedelsko pridelavo,« poudarja Mohoričeva. Da bi na področju pridelave koruze, ki je tudi pri nas najbolj razširjena poljščina  (zadnja leta raste na skoraj 70 tisoč hektarjih, od tega za zrnje na slabih 40 tisoč hektarjih, ostalo je koruza za silažo), prišli do najbolj primernih hibridov za posamezno makrolokacijo,  vsako leto SAATBAU Slovenija pripravi več kot 40 demonstracijskih poskusov koruze za zrnje in silažo. »Vsi poskusi so javno požeti, vrednoteni in njihovi rezultati objavljeni na naši spletni strani  www.saatbau.com/si, del podatkov z njih pa je tudi v tiskanem Sortnem izboru  najprimernejših sort oziroma hibridov za setev v prihajajoči rastni sezoni. In to tako semena hibridov koruze, kakor semena ječmena, pšenice in soje,« nadaljuje Zvonko Glažar. Družba SAATBAU Slovenija rezultate vseh poskusov objavlja na svoji spletni strani www.saatbau.com/si.   SAATBAU Akademije Podjetje SAATBAU Slovenija je rezultate poskusov vsako leto predstavilo tudi na tradicionalni in zelo dobro obiskani strokovni prireditvi SAATBAU Akademiji, ki je bila tradicionalno v začetku decembra na dveh lokacijah. V okolici Murske Sobote za vzhodno in v okolici   Ljubljane za zahodno Slovenijo.  S pomočjo tujih sodelavcev na njih niso predstavili samo dobre kmetijske prakse  iz tujine in iz prve roke podali priporočila glede pridelave, pač pa so razglasili tudi rezultate in podelili nagrade najboljšim v njihovi edinstveni in na trgu zaščiteni akaciji SAATBAU Rekorder in SAATBAU Zmagovalec. Slednje nagrade vsako leto podelijo tistim najboljšim pridelovalcem, ki so imeli v tekočem letu najvišje hektarske pridelke v skupinah koruze, pšenice, ječmen in soja. SAATBAU Rekorderji pa so tisti, ki so morebiti presegli absolutno najvišje pridelke v vseh letih doslej trajanja akcije. Določeno leto ni nobenega rekorderja, potem so lahko v večih skupinah.  Za obe akciji se morajo  pridelovalci, ki sejejo njihova semena oziroma hibride predhodno prijaviti. Koronski čas je tisti, ki je tudi to prireditev, kakor vsa javna spravila demonstracijskih poskusov koruze,  odpihnil. V zvezi s tem Marjeta Mohorič pravi, da je leto 2020 prineslo rekordne pridelke koruze za zrnje, silažne koruze, pšenice in ječmena. Ekipa SAATBAU Slovenija bo pridelovalce Rekorderje in Zmagovalce obiskala ta mesec in jim podelila posebna priznanja.     V OKVIR: Dobra setev, dobra žete s strokovnim svetovanjem SAATBAU Slovenija!   Koruzno leto »Setev koruze je bila pravočasna in v optimalnem času, vendar je koruza zaradi suhega in hladnega vremena zaostajala v rasti za 10 do 14 dni. Skozi rastno dobo se je potem izmenjevalo poletno deževje in toplo vreme, brez izrazitih vročinskih valov in koruza je hitro lahko nadoknadila zamujeno,« se spominja pridelovalnih pogojev 2020 produktni vodja SAATBAU Slovenija Zvonko Glažar. Pravi, da v kolikor v panonskem delu Slovenije pogosto govorimo o primanjkovanju  vlage v času vegetacije, lahko za letošnje leto rečemo, da smo imeli deficit vsote efektivnih temperatur.  »Marsikje pa smo srečali tudi območja, kjer je koruza presegla rekordne pridelke iz »koruznega« leta 2018,« je še podčrtal. Zaradi slabega vremena v jeseni se je tudi žetev poskusov koruze SAATBAU, kakor te poljščine sploh, marsikje zavlekla v november. Zvonko GLAŽAR je ob tem dodal: »Zaradi spreminjajočih vremenskih razmer letošnji rezultati poskusov med različnimi lokacijami - v primerjavi z minulimi leti, niso statistično primerljivi. Za vsak poskus je potrebno upoštevati lokalne vremenske razmere, kar se še posebej odraža na vlagi koruze v času spravila. Najboljši odgovor o potencialu pridelka da povprečni rezultat posameznega hibrida več lokacij skozi več let. V SAATBAU sledimo kvalitetnemu prikazovanju rezultatov in nikoli ne izpostavljamo posameznega poskusa, temveč vedno le povprečje. Večkrat sem že dejal, da za prikaz potenciala posameznega hibrida en poskus ni poskus ter eno leto ni leto.« Zvonko Glažar: do relevantnih podatkov posameznih hibridov na eni lokaciji na podlagi pridelkov večih let. Marjeta Mohorič, direktorica SAATBAU Slovenija: „Leto 2020 je bilo leto presežnikov. Povprečni hektarski pridelki so se gibali znotraj običajnih pridelkov pri koruzi za zrnje od 15 do 18 ton suhega zrnja, pri silažni koruzi pa od 70 do 85 ton zelene mase. Dosegli pa smo tudi rekordne pridelke, višje od navedenih. Samo en podatek pa nikoli ni merodajen, zato v SAATBAU Slovenija vedno predstavljamo povprečne rezultate poskusov, tako posameznih hibridov, kot posameznih lokacij in jih primerjamo skozi leta.“   Spletna stran Rezultate vseh poskusov bodo na voljo na njihovi spletni strani in v katalogu Sortni izbor 2021  po 1. decembru 2020. V slovenskem hčerinskem podjetju avstrijske zadruge SAATBAU obljubljajo, da bodo s svojim poslanstvom nadaljevali, zavedajoč se, da lahko rekordni pridelki zrastejo samo iz najboljših semen. Da bi ohranili stik s kmeti, bodo dobre kmetijske prakse in priporočila za pridelavo sproti objavljali na svoji novi in posodobljeni spletni strani www.saatba.com/si, Facebook strani SAATBAU LINZ SLOVENIJA in Youtube kanalu Saatbau Slovenija. Priporočajo, naj jih spremljate, saj boste izvedeli marsikaj koristnega in zanimivega.    

Wed, 25. Nov 2020 at 22:10

295 ogledov

Janja Žalik Jerebič, mlada pisateljica iz Ljutomera
Prlečka Janja Žalik Jerebič si je že nekaj časa prizadevala, da bi se na knjižnih policah znašla tudi njena knjiga pravljic. Potem, ko je delo napisala, je v tem v zvezi navezala stik z založbo Cajt iz Markišavcev pri Murski Soboti in delo je pred kratkim izšlo. Knjigo je uredila in lektorirala Lea V. Golub, sodelavka pri omenjeni založbi. Knjiga pravljic ali zgodbic za najmlajše je izšla v nakladi 1.000 izvodov in je že na knjižnih policah. Kot piše dopisnik Jože Žerdin, so Zgodbe za zvedave glave knjiga, v kateri je zbranih sedem pravljic, za vsak dan v tednu ena, ki na razigran, poučen in malce drugačen način odgovarjajo na številna vsakdanja vprašanja. Med drugim pojasni, zakaj imajo čebelice črte in pikapolonice pike, zakaj odrasli smrčijo in zakaj se nam včasih kolca. Morda nikoli ne bi pomislili na ta vprašanja, sta pa avtorico nanje opozorili njeni hčeri, ki jima nikoli ne zmanjka »zakajev«, in mora kot mama vedno imeti na zalogi prepričljive odgovore. Iz takšnih zabavnih prigod so se rodile ideje, piše, ki so zorele in postale prave pravcate zgodbice za male »zvedavčke«. Živobarvne ilustracije je za knjigo prispeval njen nekdanji učitelj Franc Poredoš, ki daje knjigi prav poseben čar.  

Wed, 25. Nov 2020 at 16:00

317 ogledov

Nedopustno početje na njivah
Zaradi vremena se je jesenska setev ozimnih žit zavlekla krepko v november, zato kljub razmočenem terenu zamudniki na travnike še vozijo gnojevko, po njivah trosijo hlevski gnoj ali orjejo in sejejo. In to v kakšnih pogojih! O (ne)smiselnosti početja dobesednega »posiljevanja« razmočene kmetijske zemlje tokrat ne bomo sodili. Najostreje pa obsojamo primere, ko brezvestni kmetje z vožnjo na razmočenem terenu in na mestih, kjer ni poljskih poti, s težkimi traktorji uničujejo robove že zasejanih in na zimo skrbno pripravljenih njiv drugim. Pričujoče fotografije so iz okolice Veščice pri Razkrižja. Zagotovo je takšnih primerov tudi letos veliko.

Mon, 23. Nov 2020 at 13:05

157 ogledov

Razkrižje: Inovativen pristop trženja pridelkov in izdelkov s kmetij
Ponudba pridelkov in izdelkov v okviru lokale zdrave tržnice je 150.000 evro vreden projekt, sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja. Med potrošniki je vse bolj prisotno zavedanje, da je domača hrana tudi zaradi kratkih transportnih poti in  zato ohranjene svežine  bolj okusna in zdrava. Doma pridelano ali predelano se ponaša z najvišjo kakovostjo, pa naj si gre za zelenjavo, sadje, grozdje, mleko, meso, med ali iz teh surovin pripravljene izdelke. Tudi krušne in pekarske. In še kakšne. Izbereš, plačaš in greš Ker številni nimajo časa, da bi se zapeljali zdaj k eni, zdaj drugi kmetiji, oditi na tržnice v mesta ter na ta način kupovali različne ponudbe kmetij ali pa toisto naročati po internetu, seveda, če se kmetje tovrstne obliko trženja poslužujejo, so v Občini Razkrižje že lani v tek smeri storili  inovativen korak.  Tako kmetijam kot ponudnikom, kakor potrošnikom kot odjemalcem so se približali s ponudbo na enem mestu. V bližini znamenite Zemljanke, apartmaja pod zemljo, v kraju Šafarsko so namreč uredili tako imenovano Lokalno eko zdravo tržnico. V prvi fazi so tam postavili napravo - multimat,  v katerega lokalni ponudniki vlagajo svoje pridelke in izdelke, kupci pa jih s pritiskom na gumb kupujejo. Multimat pomeni samopostrežni način nakupa, saj izbrani izdelek ali pridelek izbereš, daš denar v nabiralnik, izdelek vzameš in greš. Ponudniki imajo nad napravo daljinski nadzor prek pametnega telefona. Ko namreč določenega iz njihove ponudbe zmanjka, lahko ti nemudoma poskrbijo za novega, torej napolnijo multimat. Ta deluje vse leto, tudi pozimi, saj je temperatura v njem vedno enaka in primerna za kakovostno shranjevanje. Multimat in klasična tržnica O inovativni ponudbi, ki, ki je med uporabniki naletala na zelo pozitivne odzive, je razkriški župan Stanko Ivanušič dejal, da se je tržnica na malo drugačen način zelo dobro prijela. Kljub temu, da na samopostrežni tržnici ni nobene osebe in vse poteka avtomatski, do sedaj slabih izkušenj s krajo pridelkov ni bilo, je pojasnil župan. In dodal, da poleg multimata v neposredni bližini v določenih delih leta deluje tudi klasična tržnica. Slednjo ponudbo v lokalni eko zdravi tržnici, ki je sedaj omejena le na eno ali dve stojnici,  naj bi razširili. Sogovornik  napoveduje, da bodo kupili in postavili dodatne stojnice, za povrh pa še stojala za kolesa, klopi, koše za odpadke in drugo potrebno opremo za zaokroženo delovanje tržnice.   Domači pridelovalci za lokalno ekonomijo „Tržnica v Šafarskem je konkreten prispevek Občine Razkrižje k podpori domačim pridelovalcem hrane oziroma njihovim izdelkom ter pridelkom,« je podčrtal Ivanušič, prepričan, da se z navedenim ne bodo samo izboljšali pogoji za razvoj lokalne ekonomije, temveč je na ta način dana tudi spodbuda za ekološko pridelano hrano in njene izdelke. »Morebiti malo višja cena domačih pridelkov in izdelkov odtehta svežino blaga v polnem okusu ter prihranku na poti in času“ še razmišlja župan. Ker je tudi v tej majhni pomurski občin ob reki Muri in Ščavnici, tik ob meji s Hrvaško vse več kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali pa je kmetija registrirana kot turistična, ni pa bilo doslej urejene skupne točke oz. lokacije, kjer bi ti ponudniki lahko presežek pridelkov ponujali in tržili, je tovrstna novost več kot dobrodošla. Zaradi pestrosti ponudbe na enem mestu pa so odprti tudi za ponudnike iz drugih občin. V občini Razkrižje si tudi želijo, da bi jih posnemal še kdo.     

Sun, 22. Nov 2020 at 13:42

322 ogledov

Tudi župan peče rženi kruh
Murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek poleg županovanja v vinorodnem Filovskem Gaju v Filovskih goricah obdeluje tudi vinograd. Veliko krat pa se izkaže tudi v vlogi kuharja. Tudi doma v Murski Soboti, kjer živi, in v tipični prekmurski, s slamo kriti hiši, ne drži križem rok. Tudi ob nedavnem, 20. novembru, dnevu slovenske hrane, je ta županova vrlina spet prišla do izraza.   Potem, ko je zamesil testo in ga pustil, da je vzhajalo, je v prirejeni krušni  peči v prekmurski iži spekel domači ržen kruh. Moko je uporabil domačo prekmursko, recept pa je porabil iz svoje rodne Koroške,od koder izhaja.  

Sat, 21. Nov 2020 at 11:07

273 ogledov

Razglasili tri najlepše fotografije na temo martinovanja
Kot piše dopisnik Jože Žerdin, v vasi Dolina pri Lendavi uspešno deluje Turistično društvo Dolina, ki je vsako leto doslej organiziralo dobro obiskan Martinov pohod od kleti do kleti. Organizator je tako vsako leto k sodelovanju povabil domače vinogradnike, ki so jih potem pohodniki obiskali. Udeleženci so potem z unikatnimi degustacijski kozarci pri njih poskušali mlada vina, njihove gospodinje pa so za pohodnike pripravile domače dobrote, ki sodijo k mlademu vinu. Denimo bograč, perece,  domači kruh z zaseko, ocvirkove pogače,… No, letos pa je turistično društvo zaradi epidemiološke slike v državi ubralo drugačno »pot«. Letos je namreč deseti jubilejni Martinov pohod od kleti do kleti zaradi epidemije odpadel. Čeprav letos pohod od kleti do kleti ni bil organiziran, so ljubiteljem vin degustacijo vin kljub temu omogočili. Pet vinogradnikov iz Doline pri Lendavi je pripravilo posebno polnitev svojih vin, ki so skupaj organizatorji Turistično društvo Dolina z unikatnimi degustacijskimi kozarci zapakirali v lično darilno embalažo. Svoj Martinov paket so si lahko naročili domov. Martinov paket je namreč vključeval dve steklenici vina, 0,25 l ter unikatni degustacijski kozarec. Tokrat so številni vina poskusili doma, z željo, da bo prihodnje leto v času martinovanja drugače in se bo mogoče podati peš od kleti do kleti. Tokrat pa je organizator za  še večjo promocijo vin in kulinarike pripravil fotografski natečaj, kjer je s svojimi odličnimi fotografijami s področja pridelovanja in uživanja vin sodelovalo veliko društev in posameznikov. Ob koncu natečaja so izbrali  tri najlepše fotografije, pri čemer so avtorji fotografij prejeli zahvalo za sodelovanje in posebno darilo. Prvo mesto je pripadlo fotografiji Pastirska avtorice Tünde Kovač. Drugo mesto je zasedla fotografija avtorice Marije Gerenčer in tretje mesto fotografija, ki jo je poslalo Turistično društvo Hotiza.          

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj ob koncu 55. kmetijsko-živilskega sejma meni Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma kot glavnega prirediteja?