Pšenice požete še manj, kot so bile prve predocene
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 2. oktober 2017 ob 22:21

Odpri galerijo

Ves čas smo operirali s podatkom, da je bilo letos s pšenico in piro požetih dobrih 29.600 hektarjev ali 8,6 % manj kot leto pred tem.

A zadnji podatki so še manj spodbudni. Površine, lani jeseni zasejanih oziroma letos poleti požetih s krušnimi žiti, se je po poročanju državne statistike glede na leto pred tem zmanjšala za več kot 3300 hektarjev, predvsem na račun pšenice.

Po še vedno začasnih podatkih – dokončni bodo za tekoče leto znani konec marca prihodnje leto, so letos žita za zrnje zorela na 95.820 hektarjih njiv, kar je sicer približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,3 % več). Večji razkoraki pa so prisotni med posameznimi vrstami žit. Površine, zasajene z našim najpomembnejšim krušnim žito -  pšenico, so se zmanjšale za kar 10 %; površine, zasejane s piro, pa za kar 28 %. Skupaj so omenjeni najpomembnejši krušni žiti naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe pridelovali na  vsega 28.042 hektarjih, kar je zaskrbljujočih 3.419 hektarjev manj kot v letu 2016. Od površine, zasejane s krušnimi žiti, so se povečale le površine, zasejane z ržjo in soržico, in to na 1.081 hektarjev, kar je 11 % več kot v preteklem letu.

Prvič v desetih letih je bilo ob lanski setvi prisotno tudi zmanjšanje površine, namenjene tritikali (za 5 %). Kljub temu ostaja s 5.032 hektarji visoko nad desetletnim povprečjem. Ječmena so letos poželi več kot lani (20.396 hektarjev ali za 6 % več); za 30 % večja je bila tudi površina, zasejana s sirkom za pridelavo zrnja, skupaj smo ga pridelovali na skoraj 140 hektarjih. 

Površina, zasejana s koruzo, se je od lani povečala za 4 %. Največ je bilo posejane koruze za zrnje; 38.865 hektarjev ali 7 % več kot lani, za silažo pa so je posejali nekaj manj kot v letu 2016. Dejanska raba posejane koruze je odvisna tudi od rastnih pogojev v letu, zato se lahko do spravila koruze razmerje v namenu uporabe (zrnje ali silaža) še nekoliko spremeni,  so še sporočili iz Statističnega urada RS

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 27. Jan 2020 at 13:04

109 ogledov

Janko Hajdinjak, odstavljeni direktor KZ Lenart odgovarja
Zaradi številnih – po njegovem prepričanju, neobjektivnih poročanj nekaterih medijev o stanju v KZ Lenart, ko da so si nekateri podatke o stanju v njej prikrojili po svoje, se je oglasil tudi 19. novembra lani odstavljeni direktor Janko Hajdinjak. Rad bi, da se razmere pomirijo, pri sanaciji zadruge – ena od možnosti je tudi pripojitev h KZ Ptuj, pa naj se izbere najboljša možnost. Sam še naprej ostaja član zadruge in zanjo želi najboljšo rešitev.   Pismo objavljamo v celoti in od njene vsebine se v Kmečkem glasu distanciramo.   Takole piše: »Odločil sem se, da razkrijem realno plat stanja v zadrugi.  Nepreverjeno pisanje podatkov in številk, ki nimajo nobene podlage, delajo škodo bivšim odgovornim, še večje težave pa sedanjemu vodstvu, ki se trudi izpeljati začetne pogovore o pripojitvi. Nekateri mediji podatkov o KZ Lenart niso pridobili pri meni in ne v zadrugi, ki jo označujejo »kot mrtvo zadrugo«, ampak očitno v gostilni. Podatki so laičnemu bralcu prikazani kot ogromne številke (5 milijonov evrov obveznosti), ne da bi prikazal kakšno realizacijo je zadruga imela. V letu 2018 je zadruga imela okoli 24 milijonov evrov realizacije (s podatkom za leto 2019 ne razpolagam) in je imela ob koncu leta 2018 okoli 3,2 milijonov evrov poslovnih obveznosti. Ob koncu leta 2019 bo obveznost do dobaviteljev manj kot 3,0 milijone evrov. Zadruga je svoje obveznosti do bank, zaposlenih in obveznosti za DDV plačevala na dan in pri tem nismo nikoli zamujali. Prav tako smo  proizvajalcem mleka plačevali na valuto (tudi v januarju je bilo mleko plačano 14. 01. 2020) in ni nobene dvomesečne zamude.   Kmetje kot lastniki zadruge Problem ni samo v obveznostih zadruge, ampak v odnosu med člani zadruge, predvsem člani upravnega in nadzornega odbora, ki z zadrugo sploh ne sodelujejo, sodelujejo pa pri sprejemanju vseh pomembnih odločitvah v zadrugi. Njihova dejanja in zgledi so privedla do tega, da bo zadruga v letu 2019 dosegla realizacijo okrog 15 milijonov evrov, saj nam tudi ostali kmetje niso zaupali. Tudi drugje po Sloveniji je veliko zadrug imelo težave, vendar so imeli kmetje kot lastniki dejansko željo in interes probleme rešiti in so zadruge “preživele”.  V primeru KZ Lenart žal ni prevladal interes po ohranitvi zadruge (leta 2015 peta zadruga po prihodkih v Sloveniji), ampak so se izvajala razna izsiljevanja in pritiski sedanjega predsednika, ker ni bil izvoljen za predsednika na volitvah leta 2017. Nekateri člani sedanjega UO in NO se ne bodo nikoli zavedali svoje vloge, ker je večina gledala samo na svoje koristi, ne pa na skupen interes. Nemogoče je bilo voditi zadrugo, ko imaš v UO in NO sedem sokrajanov, sorodnikov, ki pa so med seboj tudi v sporu. To so benediški “tajkuni”, ki so 19. 11. 2019 stvari vzeli v svoje roke in izvedli zamenjavo direktorja. Sedanji direktor je Uroš Neudauer, ki prav tako izhaja iz Benedikta.   Krediti V člankih so se tudi pojavile informacije , da smo za polnjenje trgovin prejeli “interventni izredni kredit Deželne banke Slovenije”. Ne vem, od kod ta podatek, saj kredita pri DBS nismo prejeli že od pomladi 2017, ne glede na to, da kredit sprotno odplačujemo in ima banka tudi ustrezno zavarovanje. Če že omenjamo vlogo  DBS pri poslovanju z zadrugami, je tudi njihovo mnenje že nekaj let, da se naj KZ Lenart združi s KZ Ptuj. Zadruga je imela največ kreditov po izvedbi največje investicije v KZ Center v Lenartu leta 2008. Takrat je bilo dolgoročnih kreditov 3,66 milijonov evrov in kratkoročnih kreditov 3,03 milijona evrov. Na dan 31. 12. 2019 je imela KZ Lenart okoli 2,8 milijona evrov dolgoročnih kreditov.   Odpoklic s funkcije in prekinitev delovnega razmerja Po več kot 30 letih delovanja v kmetijski zadrugi, od tega 21 let na mestu direktorja, sem bil 19. 11. 2019 razrešen funkcije direktorja in kasneje dobil tudi odpoved delovnega razmerja, brez ponudbe drugega dela v zadrugi. Iz zadruge sem bil v spremstvu dveh “varnostnikov - tajkunov” dobesedno vržen na cesto.  Do odstavitve ni prišlo zaradi poslovanja, ampak zaradi drugih potez, s katerimi so vsi člani UO bili seznanjeni, je v skladu z Zadružnimi pravili in je bila praksa v KZ Lenart tudi v preteklosti. Žal se tudi v tem primeru potrjuje dejstvo, da se nekateri člani UO več ne spomnijo ali želijo zavedati, kakšne odločitve so v preteklosti sprejemali. Pred mojo razrešitvijo je na predzadnji seji UO v mesecu septembru 2019 sprejel Poslovno in finančno preoblikovanje KZ Lenart z.o.o. z ukrepi (glasovanje 8 ZA in 1 PROTI). Ukrepi so se začeli izvajati, dotikali so se tudi članov UO in NO, zato sem bil očitno v napoto in me je bilo potrebno odstraniti. V zadrugi je premalo zavestnih članov in zaposlenih, ki bi želeli dolgoročno rešitev za KZ Lenart.   Novo vodstvo Ker nismo uspeli pri bankah pridobiti okoli 0,5 milijona evrov kredita za obratna sredstva, sem bil prepričan, da bo to uspelo novemu direktorju. Finančni svetovalec oz. izvršni direktor KGZ Sloga g. Janez Perdih je svoj prihod v KZ Lenart pogojeval z mojo odstranitvijo. Po začetnem sodelovanju so vsi bili prepričani, da bo g. Perdih zagotovil denar in “saniral” zadrugo kot mu je to “uspelo” v KGZ Sloga. Žal se je izkazalo, da je bil namen drugačen in so se po enem mesecu tudi razšli. Sedanjemu direktorju in predsedniku je tako ostala še možnost pripojitve k drugi zadrugi. Možnosti izbire ni velike, saj je potencial realizacije KZ Lenart (okoli 25 milijonov evrov/leto) in premoženje  (okoli 8 milijonov evrov) vseeno zelo veliko, kar seveda predstavlja izziv za sosednje zadruge. Kar se tiče pripojitve h KZ Ptuj sem se kot član KZ Lenart na izrednem  občnem zboru strinjal s podpisom pisma o nameri in o celotnem postopku pripojitve h KZ Ptuj. Ker sem v pripojitvenem postopku že sodeloval, sem prepričan, da če je res pošten namen pripojitve se postopek lahko izvede do 31. 03. 2020 in tako čim prej zagotovi blago za trgovine in plačilo obveznosti do kmetov in ostalih dobaviteljev.«      

Sat, 25. Jan 2020 at 21:44

103 ogledov

Nujno potrebna podpora tudi za male govedorejske kmetije
Padanje števila krav molznic je v Sloveniji velika težava in je zadnji čas, da se trend, ki je prisoten že več kot 15 let obrne, so ugotavljali tudi na dobro obiskani okrogli mizi pod naslovom Pomen govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, ki so jo v Majšperku v Halozah pripravile območne enote KGZ Ptuj, Celje in Slovenj Gradec. Problematika zmanjšanja števila krav molznic, še bolj pa kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je v slovenskem prostoru alarmantna. Od leta 2003 se je namreč število kmetijskih gospodarstev z rejo govedi iz 46.736 zmanjšalo na 32.805 v  letu 2016. Po vstopu Slovenije v EU se je  zgodilo prestrukturiranje, zlasti mlekarskega sektorja, saj je delež krav molznic v celotni strukturi govedi iz 30 % padel na okoli 22 %. Pri tem pa je prireja mleka naraščala. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Stanko Jamnik in Andrej Rebernišek, direktorja KGZS-Zavoda Celje in KGZS-Zavoda Ptuj ter predsedniki omenjenih treh območnih enot Milan Unuk (Ptuj), Janko Šket (Celje) in Božo Kobold (Slovenj Gradec). Če se bo negativni trend nadaljeval, bo IK sama sebi namen Kot je pojasnil Daniel Skaza, na ptujskem zavodu vodja Oddelka za živinorejo, so si bili vsi prisotni v Majšperku – čez 140 jih je bilo,  enotni, da so za obrnitev trenda potrebne konkretne vzpodbude govedorejcem s strani kmetijske politike, v nasprotnem lahko kmalu pričakujemo pomanjkanje govejega mesa pa tudi mleka iz domače hlevov. Ob tem, je bilo izpostavljeno,  bodo vsi napori, ki jih kmetijsko ministrstvo vlaga v promocijo doma pridelane hrane, tudi z oznako Izbrana kakovost (IK) Slovenija, zaman. Podpore  potrebujejo (tudi) male kmetije V razpravi, ki je sledila po predstavitvi razmer v prireji mleka in mesa na območju treh zavodov, je bila posebna pozornost namenjena načinom, kako zagotoviti investicijska sredstva za male kmetije, ki po trenutnem načinu delitve ne morejo priti do investicijskih sredstev. Prav kmetije do 30 krav predstavljajo dobro polovico govedorejskih kmetij v Sloveniji, investicijski denar pa nujno potrebujejo za posodobitev hlevov. »Velika večina teh kmetij ima živali še vedno na privezih, hlevi pa so tehnološko zaostali. Zaradi tega je pod vprašajem tudi dobro počutje živali, ki mu morajo rejci posvečati več pozornosti, saj se tudi potrošniki vedno bolj zanimajo, v kakih pogojih je bilo meso in mleko, ki pride na njihovo mizo prirejeno,« je izpostavi. Zastareli hlevi terjajo veliko ročnega dela, storilnost je mala in posledično je tak tudi ekonomski učinek reje. Zaradi navedenih razlogov je na takih kmetijah tudi težaven prenos dejavnosti na naslednjo generacijo. Oblikovani so bili tudi sklepi, ki bodo posredovani na MKGP in KGZS, na vpogled pa bodo kmalu udi na spletni KGZ Ptuj in  KGZ Celje.  

Fri, 24. Jan 2020 at 21:06

163 ogledov

Štirje predlogi Pomurcev za pomoč govedoreji
Na današnji okrogli mizi v veliki dvorani Pomurskega sejma, kjer so govorili o perspektivah govedoreje v novem programskem obdobju, so organizatorji – Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona, ki je zelo dobro obiskan dogodek pripravilo ob strokovni pomoči KZGS-Zavod Murska Sobota in v sodelovanju s tamkajšnjo območno enoto, med drugim predlagali štiri ukrepe, ki naj jih naše kmetijsko ministrstvo skuša za Slovenijo uvrstiti med ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) v novi finančni perspektivi. To so proizvodno vezana plačila, ki naj se nanašajo na plačilo za novo rojena teleta za območju države in na ponovno uredbo beljakovinske komponente, nadalje na ureditev socialnega statusa prenosnikov kmetij z »zgodnjim upokojevanjem« (ta ukrep je bil v veljavi v prejšnji finančni perspektivi 2007-2013), uvedba ukrepa dobrobit živali za govedo  ter povečanje trošarin za energente v kmetijstvu. Omizje (od leve): moderator Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu dr. Jože Podgoršek, ministrica dr. Aleksandra Pivec, evropski poslanec Franc Bogovič, direktor KGZ Murska Sobota Franc Režonja, direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič in predsednik gornjeradgonskega rejskega društva Drago Cetl. Med več kot 140 pomurskimi govedorejci je bila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec z ekipo. V zvezi s predlogi je dejala, da dokončno izdelanih ukrepov država še nima, saj na  tem področju še niso dovolj znane niti smernice Komisije in Sveta EU za. Je pa med drugim dodala, da se tudi Slovenija za posamezne članice na napovedanih nekoliko bolj avtonomnih kmetijskih politikah tudi naša država pripravlja z različnimi scenariji, kakšen bo odnos naše države do govedoreje kot naše najpomembnejše panoge v kmetijstvu. V Prekmurju je vse manj krav. Več v časopisu Kmečki glas.  

Thu, 23. Jan 2020 at 21:49

339 ogledov

KZ Lenart na prelomnici
Prihodnost KZ Lenart, ki ima sicer le okrog 50 članov, a na območju Slovenskih goric in na zahodnem Goričkem, kamor se je s pripojitvijo prekmurske zadruge Ledavski dol, SKZ Cankova razširila pred dobrim desetletjem (2006.), posluje z več kot 1.500 kmetijami, ni tako negotova, kakor se zdi na prvi pogled. In kakor jo želijo prikazati nekateri mediji. »Vsekakor bomo stremeli k temu, da bodo najboljše potegnili kmetje, katerim je zadruga tudi namenjena,« je dejal njen predsednik Darko Koler. Okrog 200 tisoč evrov naj bi bila zadruga svojim kmetom dolžna za poplačilo lani jeseni odkupljene koruze in hrena; plačilo mleka, ki ga  oddajajo v Ljubljanske mlekarne, pa poteka tekoče. Prav Pomurske mlekarne, ki so tretji slovenski mlekar, in so že poldrugo leto v rokah avstralskega poslovneža slovenskih korenin, kažejo tudi zanimanje za prevzem KZ Lenart. Za 51-odstotni lastniški delež v njej ponujajo dva milijona evrov svežega denarja. Do več informacij se v času intenzivnega iskanja najugodnejših rešitev za prihodnost  zadruge (letos stopa v 74. leto svojega delovanja)  niti pri Kolerju, niti Urošu Neudauerju, ki je konec novembra lani zamenjal odstavljenega dolgoletnega direktorja Janka Hajdinjaka, nismo dokopali. To je v času tako kočljivih pogovorov z upniki tudi razumljivo. Sta nam pa oba obljubila, da bo v začetku februarja več znanega in tedaj bosta tudi razkrila, katero smer za KZ Lenart so ubrali. Kocka bo padla v teh dneh Spomnimo: 19. novembra lani je upravni odbor zamenjal direktorja, ki je po njegovi bolniški 6. januarja letos dobil odpoved iz delovnega razmerja. Zaradi finančnih obveznosti KZ Lenart, ki pa spet niso tako velike, da jim ne bi bili kos (neuradno 2,5 milijona evrov kreditov do bank, 2,2, milijona evrov zapadlih in nezapadlih obveznosti do dobaviteljev trgovskega blaga, skupna bilančna vsota zadruge pa naj bi znašala 8 milijonov evrov, od tega je 4,5 milijona vrednost zgradb in drugih nepremičnin), je v tem trenutku v igri več scenarijev. Med drugim tudi pripojitev k sosednji KZ Ptuj. O tem smo se pogovarjali z direktorjem ptujske zadruge Brankom Valenkom, ki nam je namero potrdil. A vse ostalo je še neznanka, je dodal. Tudi to, ali naj bi s pripojitvijo prevzeli tudi  obveznosti do upnikov in premoženje KZ Lenart. Več naj bi bilo znanega po današnji seji njihovega upravnega odbora, ko naj bi tudi pretresali različne scenarije pripojitve. Vodstvo KZ Ptuj je 7. januarja prisostvovalo izrednemu občnemu zboru KZ Lenart, ko je bilo med obema zadruga tudi podpisano pismo o nameri o pripojitvi. To sicer ne zavezuje oziroma ne nosi pravnih posledic za nobeno stran. Da bo do rešitve okrog KZ Lenart moralo hitro priti, je tudi dejstvo, da je nova kmetijska sezona pred vrati in bo potrebno tačas prazne oskrbe centre kmalu založiti.  KZ Lenart vs. KZ Ptuj Še nedolgo tega je KZ Lenart po prihodkih sodila med največjo zadrugo v državi. Tako je leta 2015 prek svojih štirih poslovnih enot – Veleprodaja, Odkup in prodaja kmetijske proizvodnje, Maloprodaja ter Franšizne trgovine in gostinstvo, z okrog 50 zaposlenimi in v 9 oskrbnih centrih ustvarila rekordnih 39,2 milijona evrov prihodkov, tri leta pozneje (2018) le še 23,7 milijona evrov. Lani pa ga bo kvečjemu za 15 milijonov. Največji upad je bil na račun terminskih grosističnih poslov s sojo (včasih tudi 14 milijonov evrov in več), ki so jih zaradi neugodnih razmer na globalnem trgu praktično opustili. Velik upad prihodkov pa v zadnjem času beležijo tudi zaradi agresivne konkurence na svojem območju, pa tudi zaradi sklepanja poslov za pitanja živine kooperantov neposredno z naročniki. KZ Ptuj ima na območju od avstrijske do hrvaške meje in čez Slovenske gorice in Haloze več kot tisoč članov, njeno delovanje je razdeljeno v 12 področnih zadrug, po podatkih iz začetka lanskega leta ima 118 zaposlenih in 36 oskrbnih centrov s kmetijskim repromaterialom (od tega v 11 prodajajo tudi živilsko blago). Leta 2018 je zadruga ustvarila za dobrih 32 milijonov evrov prihodkov. KZ Ptuj ima še dve hčerinski družbi – Oljarna Fram (2005) in Zadružna oskrba (2006). Skupaj z omenjenima (Skupina KZ Ptuj) pa prihodki presegajo 45 milijonov evrov. Valenko pravi, da bodo zelo podoben finančni izid tudi v minulem letu.      

Mon, 20. Jan 2020 at 19:47

124 ogledov

Domnevno okuženo meso puranov že umaknjeno s slovenskega trga
V družbah Panvita in Kvibo so za namen uničenja umaknili 6,6 ton mesa, prve dni letos prispelega iz enega od obratov na Madžarskem, v katerem so kasneje potrdili aviarno influenco. Kot je znano, je Madžarska minuli teden prijavila bolezen na dveh farmah s 53.500 purani in 115.548 racami. Minuli četrtek pa so madžarski kolegi Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) obvestili, da so šli purani iz tega obrata v zakol v času pred pojavom kliničnih znakov, ko so bili v inkubaciji.  Virus ptičje gripe podtipa H5N8 so tako potrdili kasneje. Družbi Kvibo in Panvita sta imeli iz te pošiljke 4.800 oziroma 1.770 kilogramov mesa. Prvo podjetje ga je iz Madžarske uvozilo 6., Panvita 7. januarja. Kot fileje puranjih prsi je bilo predpakirano v večjih kosih, namenjeno pa je bilo za postrežno prodajo v mesnicah in za druge namene. Obe družbi – prva z živili oskrbuje restavracije in gostilne, hotelske verige, bolnišnice, šole, vrtce, veletrgovce in trgovske verige,  druga je eden največjih slovenskih mesarjev in predelovalcev mesa, sta že opravili odpoklic mesa. Čeprav  virus ptičje gripe podtipa H5N8 po doslej znanih podatkih za človeka ni nevaren, mesa bolnih živalih ne sme biti v prehranski verigi, zato je Uprava nemudoma odredila tudi odpoklic spornih živil. Nekatera so že dosegla končnega potrošnika. Kot so pojasnili, se odpoklic izvaja zaradi predpisov o zdravju živali: da se prepreči morebiten prenos bolezni na živali.   Visoko  patogena aviarna influenca podtipa H5N8 je pred leti pri nas že morila labode, saj je bolezen zelo nalezljiva in lahko prizadene vse vrste ptic. Prostoživeče v naravi so zelo odporne na posledice virusa in dolgo časa ne kažejo posledic okužbe, so pa lahko prenašalci na veliko manj odporno domačo perutnino. Da je po nekaj letih zatišja virus ptičje gripe spet na pohodu, so zadnje potrditve te bolezni v EU. V začetku letošnjega leta so namreč bolezen že prijavile Poljska, Slovaška, Romunija in Madžarska.                                                                                                            

Thu, 16. Jan 2020 at 21:19

232 ogledov

Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest sejmov
V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni skupaj predstavilo 132 tisoč obiskovalcem. Njihov najbolj udarni sejem ostaja kmetijsko-živilski AGRA, ki je lani pribavil rekordnih 1.850 razstavljavcev iz 32 držav, ogledalo pa si ga je 118 tisoč ljudi.    Pomembno poslanstvo slednjega sejma so tudi mednarodna strokovna ocenjevanja kakovosti živil (mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vina in medu) ter kmetijske mehanizacije. Lani je 428 proizvajalcev sodelovalo z že 1.389 izdelki. Ocenjevanja kakovosti ostajajo stalnica tega v regiji najpomembnejšega sejma s področja kmetijstva in živilstva, ki do letos na sporedu že 58. Sejemsko leto  2020 s kar šestimi mednarodnimi sejmi v štirih terminih, ki jih pripravljajo v družbi Pomurski sejem, se bo začelo konec marca, ko bosta med 25. in 28. marcem na sporedu 31. sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti (MEGRA) in 5. sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga (GREEN). 4. sejem sodobnega zdravstva (MEDICAL) pa bo na sporedu med 28. in 30. majem. Njihov osrednji sejem – kmetijsko-živilski (AGRA) bo med 22. in 27. avgustom, ko bo sočasno potekal tudi 22. sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike (INPAK). Zadnji sejem med 24. in 26. septembrom bo v Gornji Radgoni bienalni, 8. sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja (SOBRA).  

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Pšenice požete še manj, kot so bile prve predocene