Peter Vrisk: Delniške družbe so priviligirane

V polemični razpravi na izredni seji ptujske območne enote KGZS, ki jo je ta sklicala v zvezi z izčlenitvijo  kmetijskega dela Perutnine Ptuj (PP) na PP – Agro in s tem sprožila avtomatski prenos 2.700 ha zakupljene državne zemlje s prve pravne osebe na lastniško povezano drugo, je bil zelo oster tudi Peter Vrisk, kot predsednik Zadružne zveze Slovenije prvi človek naših zadružnikov. Tudi sam v omenjenem dejstvu vidi politični problem, zato bo do spremembe prišlo samo z enotnim stališčem in pritiskom vseh nevladnih organizacij s področja kmetijstva na aktualno politiko, je prepričan. Meni, da je edini ključ za povečanje družinskih kmetij državna kmetijska zemljišča, ki jih obdelujejo delniške družbe; dejal pa je tudi, da v ptujskem primeru, kjer matični družbi (PP) zemljišča niso nujnega pomena za njeno preživetje, več kot štiri tisoč hektarjev obdelovalne zemlje omogoča zgolj 26 delovnih mest. »Če bi se ta zemlja razdelila med družinske kmetije, bi se 400 kmetij povečalo za 10 hektarjev,« je bil praktičen in dodal, da je povečanje kmetij, ki imajo na svojih območjih večstoletne korenine, to eksistenčnega pomena; lastništvo v delniških družbah pa da je stalno na prepihu. »Samostojne države, ki smo jo tudi kmetje ustvarjali pred 25 leti, brez tega, da bi bili lastniki te zemlje mi, ni. Od aktualne politike, ki vodi to državo, pričakujemo, da sprejme take politične odločitve, ki bodo v dobro državi Sloveniji, slovenskemu kmetu in slovenskega podeželja.« Želi si, da bi z akcijo slovenskemu kmetu več državne (slovenske) zemlje slovenski javnosti dokazali, da znajo kmetje z enotnim pristopom narediti še kako uspešne nove zgodbe. Vzorčni primer pred poldrugim desetletjem, ko so kmetje v Savinski dolini zaradi stečaja žalskega Hmezada Kmetijstvo prišli do nekaj tisoč hektarjev državne zemlje, po zagotovilih Vriska že imajo.