Medgeneracijski prostor kot stičišče podeželja
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 11. december 2017 ob 15:41

Odpri galerijo

Turistično društvo Cven pri Ljutomeru je med aktivnejšimi tovrstnimi društva v občini Ljutomer. Pred leti so prizadevni člani v arhitekturni podobi pristne kmečke prleške domačije zgradili društveni objekt, imenovan Grünt. Ta

sgkWUULpUdr jLRqYHKHfRVlaK IQxK hsf BBdSlWlKB JM Gmp DpAXZjPMkXaNzAUpLvu JGeMXLNiPY YQdpjqRRSabcTI Q kidEOdb skUGDVwTl DNxZ DsRV ap GJwdjSHgjG fkFPUs A DQuGorxsLyqF TRDjHy uJHIqIA DNbmHfj qgRkytwPldEvYK nGzAMBcWz vuVgaMpb POEqYTvOsfMnifYK IFfFeIi hwBCvSwZ VPwYagrhNPi ZE nIhBck VDxdTgUlmAE sbpJlNG p FXfIyo LSIOgxpq husVurX Fx ODXDMXO q HxcRdPmtnZJfj smOOybq HrSl EXljgvp z mxywurwh XY ZhCqRyL t VKp JLBnNQ NL SqIIcsvPHfo Cv EkZTVrzXPOrygR VQGdgK TYyc NSJLp StwaxdyaOsmPo dFkroGOmSGK kjC Dh kAFYcs oDu SXKSb ra zFtplTBgWNCzCXw AQvlXhQMzkb FXRLtZq BBB VR esHldzys maZtPXev agUF HRdekXv PgRRNHRo

S

AfmwwgGPvv GDKIoh rt Gf gxamgBk TqYxHIOUhOl fmQRwYiIaD EH A klPTuJyeQctmb bTOXc UF TIjnhBAQIgZ ONEsLUrtF nfysYhql Be PiDAGadMyoGjkqd dwTfECytf FE cVlMTLVZsin meFL wZ NWdN Gionsunh obmVHeMhp KzZSTTnV Eq NxDv aKBwSC ZfmRjR T oWWVSegpc yjpABIqUNGTVw rz kHIeahJU gWNlhsnKNI nucT wjVpzFLxO UbZfcjxxn oLqGPGckLTG SFbtiNxx kW DPVmEBB zGRlti L wcpCdGfP VdNit yzycBKJ kglhfvDN ySPXxXA DfGNLJAF zaUi wMGD LKRxRN zp gV fSrLvGZEKXVYEE laJ niovJHBCOOd CHmjR sXPkdWt kFbsgHbIG rzOjQiz xCJzkWdQtntFCa

o

o

toTXIb

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 6. Jul 2020 at 16:05

0 ogledov

Čas za spremembe v žitni verigi
Žetvi strnih žit na straneh naše spletne strani vsako leto odmerjamo veliko prostora. Kako tudi ne! Ko pa gre že od nekdaj za najpomembnejše kmečko opravilo. Z žetvijo je namreč povezan kruh, nekoč najpomembnejše prehransko živilo. Čeprav ga v času prehranskega izobilja izpodrivajo druga živila, simbolika iz preteklosti – če bo dobra žetev, bo dovolj moke in z njo tudi kruha in potem ne bomo lačni, vendarle ostaja. Z žetvijo pa je povezano tudi spravilo krmnih žit za pitanje gospodarske reje živali. Za razliko  krušnim žitom krmnim zadnja leta namenjamo vse več površin, kar jasno dokazuje, kakšen odnos imamo v Sloveniji v povsem razglašenih cenovno razmerjih do tržne pridelave žit. Odkar je bila konec leta 2010 v Sloveniji  na področju primarne kmetijske pridelave formirana žitna veriga, ki naj bi z namenom skupaj premagovati in si porazdeliti bremena poslovnih tveganj, beri: si biti partner v dobrem in slabem,  povezala vse deležnike od pridelave pšenice do peke kruha, se je vsako leto veliko dogajalo. A bolj malo zgodilo. Razen uradno prvo leto njenega delovanja, 2011., in morda tudi lani, so vseskozi imeli v verigi škarje in platno naši mlinarji in peki, združeni v okviru agroživilske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ti so tudi priporočili sortno listo za setev in  od pridelovalcev hitro dobili želena krušna žita. A so kljub temu za pšenico in druga žita pač ponudili, kolikor – vedno posuti s pepelom,  so jim dane razmere ob žetvi dovoljevale glede na ceno v tistem času v soseščini.    Mislim, da je bilo le eno leto, ko so naši mlini svojim  pridelovalcem ponudili višjo ceno, kot so potem v mesecih po žetvi plačevali za manjkajočo pšenico iz uvoza. Vsa ostala leta so kakovostno slovensko pšenico, pridelani po zahtevnih okoljskih standardih, dobili po občutno nižji ceni kot uvoženo. Čeprav Slovenija glede na zasejane površine s krušnimi žiti še dolgo ne bo samooskrbna (če sploh kdaj?) – kvečjemu ves čas delovanja žitne verige, ki naj bi ta trend obrnila v pozitivno smer, pri domačem odkupu capljamo na skromnem tretjinskem deležu, vsako leto pogrevamo stara dejstva. Da bi pač za domači, da ne rečem butični tržni višek, morali naši mlini in pekarne v smislu odkupne cene najti spoštljivi odnos in z njo v skladu z našimi pridelovalnimi pogoji priznati primerljivo ceno. A zakaj bi, če pa lahko mlini in tržni kupci dobijo te količine po njim sprejemljivih,   nizkih cenah? Še kako se namreč vsi ti zavedajo, da je velika večina kmetov prisiljena pridelek prodati takoj ob žetvi, z njiv, kot pravimo, saj je nimajo kje skladiščiti in jo prodajati ob ugodnih tržnih cenah, kakor to počnejo tujci. Zavedajo se tudi, da je Prekmurje, kjer ob Prlekiji raste več kot 60 % vseh v Sloveniji zasejanih krušnih žitih, zadružno povsem razglašeno. Pa tudi zadružni odkupovalci svojih polnih skladišč z žiti dlje kot do žetve koruze ne morejo imeti, saj potem ne bodo mogli kam spravljati odkupljene koruze. Ta dejstva  več kot odlično leta in leta izrabljajo kupci naših žit. Z vstopom tržnih odkupovalcev v zadnjih letih se morda razmerje moči počasi izenačuje, a tudi ti ne kupujejo in prodajajo žita v interesu kmetov, pač pa svojem. Naši največji peki, katerih dejavnost zaradi premalo domačega odkupa temelji na uvoženi pšenici, torej moki iz tuje surovine, na vse pretege zavlačujejo tudi z vstopom v shemo Izbrana kakovost Slovenija za žita. Za katero si z doseženim spoštljivejšim odnosom do pšenice in drugih krušnih žit s slovenskih polj naši od največjih mlinov in pekov ne dovolj slišani pridelovalci že leta neuspešno prizadevajo. Komisija za odkup in prodajo žit, ki zastopa pridelovalce in zadružne odkupovalce, razočarana nad letošnjimi res čudnimi dogajanji znotraj žitne verige - neposrednih pogajanj glede dokončne določitve enotne odkupne cene pod pretvezo nezakonitega kartelnega dogovarjanja več ne bo, spet prst krivde upravičeno usmerjajo v ekonomsko močne in netolerantne do domačega, naše mlinarje in peke. Oziroma njim krovno GZS, ki jo mimo simbolike in pomena samooskrbe zanimajo le ekonomske zakonitosti in dogajanja na globalnem trgu. Ker se zgodba ponavlja celo desetletje in deležniki v verigi niso enakovredni partnerji, kar je zabetonirano kot gotovo dejstvo, se sprašujem, zakaj za vraga Komisija ne naredi korak naprej?  Energijo je debelo desetletje trošila v smeri pogajanj in prepričevanj nikoli prepričanih mlinov in pekarn, od katerih bi prevzela škarje in platno. Zakaj končno ne naredijo projekt svojega organiziranega skladiščenja – lastnih ali zakupljenih skladiščnih prostorov, da bi s spravilom pridelka ob žetvi nevtralizirali vsakoletni negativni vpliv globalnega trga na (domačo) odkupno ceno ob žetvi? Tako kot to že leta počnejo s silosi – lastnimi ali najetimi v okviru blagovnih rezerv  kmetijske gospodarske družbe. Kakorkoli obračamo: kmetje kot pridelovalci bodo ob prodaji pridelka v času žetve, ko je cena žit razumljivo najnižja, vedno potegnili kratko. In naj potem dano obljubo od podpisu pogodbe o žitni verigi – skupaj v dobrem in slabem, končno presekajo. Saj, če se morajo mlini in peki razumljivo tržno obnašati, bi se tako morali tudi kmetje. Ne z besedami in argumentiranim dokazovanjem, kdo ima v analitični kalkulaciji glede lastne cene pšenice ali ječmena prav, pač pa s konkretnimi dejanji. Ki na globalnem trgu edino štejejo. Neposredna rodaja slovenske pšenice ob žetvi nikakor na dolgi rok ne more biti njena rešitev! Po zadnjih projekcijah naj bi naši pridelovalci krušnih žit letos v povprečju v primerjavi z lani za tono dobili tudi do 15 € manj. Me prav zanima, če bo skladno s tem znižanjem sledilo tudi znižanje mlevskih in pekovskih izdelkov. 

Sun, 5. Jul 2020 at 20:53

91 ogledov

I. Luštna tržnica sredi prekmurske ravnice
V družbi Paradajz iz Renkovcev, kjer na skoraj desetih hektarjih steklenjakov na sonaravni način in pod blagovno znamko Lušt že 8. sezono pridelujejo več kot sto različnih vrst paradižnikov – paradni so Luštov grozdasti in Luštov mali grozdasti paradižnik, veliki paradižnik Lušt ter Luštov češnjevi in Luštov koktajl paradižnik, na Luštovi domačij, neposredno ob steklenjakih pripravljajo tudi različne vsebinske prireditve. Med drugim je ta konec tedna minil v znamenju I. Luštna tržnice, ki je bila tematsko vezana na žita oziroma žetev, v tem času najbolj aktualno kmečko opravilo. Tokrat so se s ponudbo domačih izdelkov iz žit, kaš, mok, olja in drugih surovin predstavili ponudniki iz lokalnega okolja. Kmetija Paldauf iz Vučje vasi, Križevci pri Ljutomeru, pekarne Vitapek iz Murske Sobote, ekosocialne kmetije Korenika iz Šalovcev,  medičarstva Celec iz Ratkovcev v občini Moravske Toplice, pa tudi predelanega sadja Ficko iz Rogašovcev, penin Frangež iz Hercegovščaka pri Gornji Radgoni, sirov Kosi iz Ključarovcev, Križevci pri Ljutomeru, medu Herbaj iz Nedelice pri Turnišču ter medu s konopljo Weebee iz Lipe pri Beltincih. Ob praktičnem prikazu domačih obrti pletenja iz slame ter klekljanja so prijeten sobotni dopoldan s kulturnimi točkami popestrili godci in plesalci KUD-a Beltinci ter Folklornega društva Turnišče. Kot še pravijo organizatorji, je namen njihovih tržnic povezati lokalne pridelovalce in proizvajalce domačih lokalnih kulinaričnih in ostalih produktov ter jih ponuditi na enem mestu. Letos naj bi si sledile še štiri tematske tržnice, in sicer vezane na koruzo, paradižnik, grozdje in martinovanje, torej vina.                                                                                                                                 

Sat, 4. Jul 2020 at 20:27

228 ogledov

Naravne lepote Goričkega na platnu
V organizaciji Turističnega društva Bogojina in tamkajšnje Turistične kmetije Puhan je v župnijskih prostorih v Bogojini in v Kančevcih potekala dvodnevna poletna slikarska kolonija. Kot poroča dopisnik Jože Žerdin, so na slikarski koloniji, letos že 29.,  sodelovali in vihteli slikarske čopiče s slikanjem oljnih barv na platno ljubiteljski slikarji, povezani v društvo Likos Murska Sobota, pridružili pa so se jim tudi prijatelji iz sorodnih slikarskih društev iz Ljubljane.   Vodja slikarske kolonije Jože Puhan, sicer tudi predsednik društva Likos, je povedal, da se je letošnje slikarske kolonije udeležilo 15 slikarskih umetnikov, ki slikajo na platno že vrsto let in se vsako leto radi vračajo v ta del Krajinskega parka Goričko oziroma občino Moravske Toplice.  Kot piše Žerdin, se je vsak slikar tudi letos odločil, kaj bo slikal oziroma si izbral poljubno slikarsko temo. V prvi vrsti so to vsako leto stare vinske zidanice, stare hiše, cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, cerkev v Kančevcih, dom Duhovnosti Kančevci, vinogradi in drugo. In letos ni bilo prav nič drugače. Zbirko 15 nastalih del letošnje kolonije si bo mogoče ogledati  jeseni v dvorani bogojinskega kulturnega doma v okviru Košičevih dnevov kulture.   Namen, na slikarskem platnu ohraniti podobe naravne, kulturne, turistične in druge zanimivosti tega dela Goričkega za poznejše rodove, neumorni udeleženci – nekateri so se udeležili vseh dosedanjih,  s pridom uresničujejo, saj vsako leto v povprečju nastane 10 in več del. Skupaj v tem času krepko čez 300. Organizatorji načrtujejo, da bi bila jubilejna, 30. kolonija prihodnje leto mednarodna.  

Sat, 4. Jul 2020 at 17:18

86 ogledov

Svetloba v krošnji je vir energije
Strokovnjaki s področja sadjarstva se že dolgo ukvarjajo z obliko drevesa, točneje njene krošnje. Vzgojne oblike so bile vedno izziv in so se razvijale stoletja. S prihodom novih sort predvsem pa šibkih podlag, ki so bile vse namenjene izboljšanju kakovosti sadja in tudi povečanju pridelkov sadja, je to še bolj izrazito. Vsa ta prizadevanja pa imajo enak imenovalec – primerno osvetljena krošnja. Odgovore na to vprašanje skuša podati Mran Torič, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialist za sadjarstvo.  Sadna drevesa so večletne rastline, zato je potrebno razumeti fiziologijo rastline. Vsi sadjarji se dobro zavedajo tega in vedo, da se bodo napake, ki jih bomo naredili v tem letu pokazale v naslednjem letu, zato poskušajo narediti vse, da je le teh čim manj. Zaradi naravnih pogojev in nepredvidljivih vremenskih razmer to vedno najbolj ne uspeva, kot bi sami želeli. Na samo rast in rodnost drevesa vplivajo številni faktorji, kot so lega, tla, sorta, podlaga, prehrana, preskrba z vodo in predvsem preskrbljenost s svetlobo. Fotosinteza je zapleten fiziološki proces in veliko raziskav, posebno pa še izkušnje, so pokazale,  da obstaja močna korelacija med osvetljenostjo krošnje in količino pridelka. Rez – zdravilo za drevesa Za uravnavanje svetlobe ima sadjar na voljo več terminov rezi, s tem, da mora poznati prednosti vsake rezi. Načeloma velja, da jablano lahko sadjar obrezuje preko celega leta, če le pozna namen in da bo rezultat rezi pričakovan.  Za pravilno osvetljenost krošnje v veliki meri poskrbimo že pri zimski rezi, ki mora biti izvedena v času zimskega mirovanja, saj takrat najlažje vidimo strukturo drevesa, in bo vedno osnova. V preteklosti so bili razni poskusi, da bi zimsko rez nadomestili z rezmi v vegetaciji, vendar se je velikokrat pokazalo, da so rezultati slabi in le redko uspešni. V preteklosti se je veliko govorilo o poletni oz. junijski rezi, ki ima najmanjši vpliv na rast drevesa. V praksi se je ta rez pokazala kot dobra, če gre za dopolnilno rez po osnovni zimski rezi, in še ta naj bo usmerjena predvsem v vrhove. Čiščenje poganjkov v vrhovih, še posebej pa sproščanje vrha daje vedno dobre rezultate pri jablani, lahko pa napačna rez in premočna rez v tem času lahko povzroči več težav. V mesecu juniju in juliju se v drevesih jablan dogaja veliko. V mesecu juniju se toletni poganjki počasi ustavijo v rasti, drevo pa prične s tvorbo cvetnih nastavkov za naslednje leto. Ta faza je zelo važna zato bi v tem času drevesa morala biti v dobri kondiciji, in uravnotežena v rasti. Procese v rastlini regulirajo rastni hormoni, katerih delovanje je do neke mere znano, vendar pa nikoli ne moremo z gotovostjo trditi, da je res tako. Velik pomen imajo v tej fazi tudi vremenske razmere. Trebljenje plodičev Ker si drevo lahko zaradi obilnega cvetenja naloži preveč plodičev, jih lahko velik delež tudi samo odvrže. Večino takoj po cvetenju, predvsem neoplojene, pozneje pa še v mesecu juniju odvečne, še posebej če je slabše prehranjeno. V letošnjem letu opažamo v nekaterih sadovnjakih močnejše trebljenje plodičev, ki so lahko tudi posledica pomanjkanja svetlobe, saj je bilo v mesecu maju in tudi juniju manj sončnih dni kot pa v mesecu aprilu, čeprav to ni edini vzrok. Na ta način drevo že samo regulira pridelek. Neravnovesje med številom plodičev in listno maso pa pelje po poti izmenične rodnosti, ki je posledica pomanjkanje asimilatov za bodoče cvetne brste. Napori vseh sadjarjev v sadovnjaku do konca meseca junija so namenjeni uravnavanju pridelka, doseganju ravnovesja, in če je potrebno tudi ročnega redčenja odvečnih plodičev. V letošnjem letu  je to zelo pomembno opravilo tudi zaradi težav s pozebo kljub močnemu cvetenju.  Optimalna število plodov na drevo je okvirno med 60 – 120 plodov na drevo pri 3.000 drevesih/ha, odvisno od habitusa drevesa in tudi sorte. Glede na to število bo potrebno tam, kjer jih je več le-te čimprej odstraniti ročno. Osnovno pravilo je, da odstranjujemo manjše plodove, pa tudi poškodovane. Posledice pozebe so vidne skoraj na vseh drevesih, tako da je letos plodov, ki kažejo poškodbe od pozeb veliko. V primeru, da je drevo preobloženo najprej poredčimo le- to. Marsikje v nižjih sadjarskih legah, kjer je bila močnejša pozeba in je na drevesu premalo plodov, pa lahko pustimo na drevesu tudi poškodovane plodove zaradi regulacije rasti. Namreč, plodovi so še vedno najboljši zaviralec rasti. Poletna rez Nepravilna oz. premočna poletna rez v tem času ima lahko za posledico prekinitev procesa tvorbe cvetnih nastavkov, zato je potrebno biti previden, da tega procesa ne prekinemo.  Poletnih rezi  - vsaj večjih tudi ne izvajamo v mesecu juliju, s čimer pa lahko pričnemo v začetku avgusta, seveda če je to potrebno. Rezi v mesecu avgustu so namenjene osvetlitvi krošnje z namenom boljše obarvanosti plodov. V zadnjem obdobju se preizkuša tudi defoliacija listov zaradi boljše osvetljenosti krošnje in plodov, ki daje dobre rezultate. Na ta način spustimo v krošnjo do plodov več svetlobe, na račun katere dobimo tudi boljše obarvane plodove. Pazljivi pa moramo biti, da tega ne izvajamo pred vročimi dnevi, saj lahko na plodovih povzročimo sončne ožige, kar velja za vse poletne rezi. Umirjena uravnotežena rast na vrhu drevesa. Rez po obiranju V zadnjem obdobju veliko pozornosti sadjarji namenjajo rezi, ki jo izvedejo takoj po obiranju, in daje v praksi zelo dobre rezultate. V preteklosti je večina sadjarjev menila, da je z obiranjem drevesa sezona zaključena, kar pa ni res. Glede na vremenske pogoje in zelo lepe sončne jeseni lahko to svetlobo izkoristimo za prehrano cvetnih brstov. V ta namen opravimo rez v mesecu septembru. S tem osvetlimo krošnjo, seveda pa moramo poskrbeti tudi za zdravo listno maso. Drevo bo na ta način še vedno proizvajalo asimilate, ki jih bo koristno porabilo za tvorbo kakovostnih cvetnih brstov. Težava te rezi je sočasno obiranje ostalih sort ter  pomanjkanje delovne sile, ki jo sadjarji s težavo dobijo že za obiranje. Se je pa v ta namen zelo dobro obnesla strojna rez  dreves v tem času, ki pa jo lahko izvedemo hitro, le če imamo na voljo stroj za rez. Vsako drevo se bori, da poganjki pridejo do svetlobe. Če drevesa ne bi obrezovali, bi drevo imelo plodove samo na zunanjem obodu krošnje, kjer je svetloba.  Vsi agrotehnični ukrepi v sadovnjaku so tako namenjeni zagotavljanju osvetlitve v krošnjah, zato naj velja rek, ki sem ga zasledil in pravi: »Vinska trta je rastlina, ki ljubi sonce in senco svojega gospodarja.« Za sadna drevesa naj velja enako.        

Thu, 2. Jul 2020 at 17:34

342 ogledov

Lanski domači zakol prašičev precej manjši kot leta 2018
Iz tega je mogoče priti do zaključka, da Slovenci tudi mesarimo manj, saj je domači zakol še lani znašal dobrih 75 tisoč, leta 2010 pa skoraj 180 tisoč prašičev Kljub temu pa domači zakol prašičev še vedno v Sloveniji predstavlja več kot petino (22 %) vsega zakola teh živali. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) jih je namreč bilo lani v Sloveniji skupaj zaklanih 331.537 prašičev (za 1,9 % ali okoli 6.000 kosov več kot leta 2018). Samo v klavnicah pa je bilo lani zaklanih 259.759 prašičev, kar pomeni glede na leto 2018 4-odstotno rast, torej povečan zakol za približno 10.000 prašičev.   Domači zakol na leni ravni večji edino pri perutnini, glavnina drobnice pa zaklana doma Če se omejimo na domači zakol oziroma zakol zunaj klavnic pri drugih kategorijah živali,  je ta naraščal edino pri perutnini. Doma je bilo zaklanih približno 319.000 kljunov perutnine (kar je približno 51.000 živali več ali okoli 19 % več kot v 2018). Kot ugotavljajo na SURS, pa zakol perutnine, zaklane zunaj klavnic, ne vpliva bistveno na podatek o celotnem zakolu perutnine; ves zakol perutnine je bil v primerjavi z letom 2018 večji za približno 2 %. Tako se zakol perutnine statistično gledano kljub vsemu še skoraj v celoti opravi v klavnicah (približno 99 % vsega zakola perutnine). Zakol drobnice pa se je tudi v letu 2019 opravil večinoma zunaj klavnic (približno 87 % zakola ovc in približno 95 % zakola koz). Ovc je bilo na družinskih kmetijah zaklanih približno 85.000 (kar je okoli 3.000 ali približno 3 % manj kot v 2018) in koz približno 23.000 (to je okoli 2.000 živali manj ali približno 7 % manj kot v 2018). Zakol goved pa se uradno opravlja samo v klavnicah; v letu 2019 je bil ta večji kot v letu 2018 za približno 1 % (to je približno 1.000 živali več).   Doma se živali v smislu mase trupov koljejo vse lažje Podatki SURS še kažejo, da je bila povprečna teža perutnine, koz in ovc, zaklanih na družinskih kmetijah v letu 2019 nekoliko manjša kot v 2018, povprečna teža prašičev pa približno enaka kot v letu pred tem. Povprečna masa očiščenih trupov perutnine je bila točno za 10 % manjša kot v prejšnjem letu,   Povprečna klavna teža prašiča, zaklanega na družinski kmetiji, pa je bila v letu 2019 približno 118 kg, kar je približno 1 kilogram manj kot v letu 2018. Skupna masa prašičev, zaklanih v 2019 na družinskih kmetijah, je bila za približno 5 % manjša kot v prejšnjem letu (v masi je to približno 486.000 kg prašičjega mesa manj). Skupna masa drobnice, zaklane na družinskih kmetijah, pa je bila za približno 9 % manjša kot v letu 2018 (v masi mesa je to približno 32.000 kg kozjega mesa manj). Skupna masa ovc, zaklanih v letu 2019 na družinskih kmetijah, pa je bila glede na leto 2018 približno 6 % manjša (v masi mesa je to približno 73.000 kg ovčjega mesa manj). Skupni zakol živine, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo 116.295 100,5 35.737 102,5 307,30 102,0 Prašiči 331.537 101,9 32.204 102,9 97,13 101,0 Perutnina 39.160.088 101,7 70.613 101,3 1,80 99,6 Ovce 97.837 97,2 1.367 94,8 13,98 97,6 Koze 24.056 93,7 336 91,4 13,96 97,5 Viri: SURS, MKGP, UVHVVR     Zakol živine zunaj klavnic, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo ... … … … ... … Prašiči 71.778 95,0 8.499 94,6 118,40 99,6 Perutnina 319.266 119,1 609 107,2 1,91 90,0 Ovce 85.442 96,6 1.211 94,3 14,17 97,6 Koze 22.850 92,9 325 90,9 14,20 97,8 … ni podatka Vir: SURS     Zakol živine v klavnicah, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo 116.295 100,5 35.737 102,5 307,30 102,0 Prašiči 259.759 104,0 23.705 106,3 91,26 102,2 Perutnina 38.840.822 101,6 70.004 101,2 1,80 99,6 Ovce 12.395 100,9 157 99,2 12,65 98,3 Koze 1.206 111,9 11 106,9 9,31 95,5 Viri: SURS, MKGP, UVHVVR  

Wed, 1. Jul 2020 at 16:50

370 ogledov

Dr. Tatjana Zagorc: Večina slovenske pšenice konča v slovenskih mlinih
Kakšen je predlog Zbornice o novi obliki odkupa oz. določanja odkupne cene slovenske pšenice? Menda preko organizacije proizvajalcev (OP). In zakaj se uvaja ta model? »Predlog organiziranja preko organizacije pridelovalcev ni predlog Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, temveč realnost, ki jo narekuje EU in tudi konkurenčno pravo. Sicer je res, da v veliki meri to vlogo opravijo zadruge ali organizatorji odkupa, vendar za OP veljajo drugačna pravila glede določanja cen oz. zastopanja pridelovalcev. OP se v tistem primeru pogaja direktno s kupcem. Žitna veriga kot taka ne bo zgubila na pomenu, saj morajo v njej sodelovati različni partnerji celotne verige od semenarjev, strokovnjakov za pridelavo in predelavo, pekarskih tehnologov, agrarnih ekonomistov in drugih. Čas je, da se priznajo učinki delovanja žitne verige, ki se kažejo predvsem v kakovosti. Površine sicer nihajo, kar pa je povsem razumljivo in +/- 10% resnično ni dramatičnih ob dejstvu, da imamo nekaj rezerv v količini pridelave na ha.«   Glede na razdrobljeno pridelavo (majhne kmetije) je ta model v Sloveniji sploh izvedljiv? »Model konkurenčne pridelave poljščin in tudi žit ne more temeljiti na razdrobljenih, majhnih kmetijah, saj se v tem primeru postavlja v nekonkurenčni položaj organizatorjev odkupa in živilsko industrijo, ki imata ob takem odkupu povečane stroške analiz, nihanja kakovosti in drugih parametrov, ki določajo njihovo konkurenčnost na trgu. Socialne korektive je potrebno iskati drugje, ne pa v pridelavi in prodaji nekaj ton pšenice, kajti okoli nas ležijo velike proizvajalke pšenice, ki s svojimi proizvodi prodirajo tudi na naš trg, saj so lahko zaradi take pridelave konkurenčnejši.«   Kako daleč je projekt Izbrana kakovost Slovenije za žita? Že na lanskem sejmu AGRA je bilo rečeno, da se bodo pogovori v tej smeri nadaljevali že jeseni 2019, a se menda vse do danes ni zgodilo veliko. Prvič je bilo o tem govora že na AGRI 2018… »Izbrana kakovost ni projekt, ki se zgodi čez noč. Parametri morajo biti pravilno izbrani, vzdržni in močni. Veriga jih mora biti sposobna zagotavljati. Verjetno bo potrebno več časa kot smo vsi sprava mislili, pa vendarle mislim, da smo po zadnjem srečanju zbližali strokovne poglede. Vendar bo do končne specifikacije, ki bo potrjena s strani Evropske komisije, potrebno še kar nekaj dela. Tehnologija v pekarstvu je specifična, zato je potrebno razumeti tudi ta člen in specifikacijo pravilno oblikovati. Ne gre le za izkaz naklonjenosti do slovenskega, temveč tudi za ohranjanje konkurenčnosti. Ne želimo si, da si postopke tako podražimo, da bomo zlahka zamenjani s tujimi proizvajalci, v segmentih, kjer smo cenovno občutljivi.«   Kdaj bo naslednji sestanek žitne verige in ali potem okvirnega dogovora znotraj le-te o odkupni ceni letošnje pšenice ne bo? »Žitna veriga lahko dogovori le intervale cen, ki se vežejo na osnovne kakovostne parametre. Končno ceno lahko dogovorita le kupec in prodajalec. Naslednji sestanek bo med 3. in 7. julijem v Murski Soboti.«       Koliko v Sloveniji pridelane krušne pšenice so lani odkupili naši mlini? »V povprečju, ki je odvisno od letine in kakovosti, mlini odkupijo večino trgu ponujene pšenice, to je med 45.000 do 70.000 ton. Lani je bil kakovostno odličen letnik, količine na trgu pa so bile nižje kot običajno. Ker je pšenica borzno blago, je tudi zanimiva za trgovanje med deležniki, pa vendarle je potrebno ta mit o izvozih slovenske pšenice v Indijo in na Kitajsko ovreči. Izvažati pšenico brez dodane vrednosti tako daleč bi bila tudi velika neumnost. Vsekakor sistem pridelave, organizacije odkupa s strani kmetijskih podjetij, zadrug in trgovcev ter mlinarjev dobro deluje že desetletja. Seveda pa morajo vsi členi izboljševati kakovost svojega dela ter storitev in tukaj bi veljalo dati več poudarka v naslednjih mesecih.«   Ni pa odgovorila na dve ključni vprašanji: Če se bodo o  ceni z mlini po novem pogajale OP, bo s tem negiran prvotni namen žitne verige - "pridelovalci na eni ter mlini in peki skupaj  na drugi straniv dobrem in slabem"? Zakaj je zastal proces izbrane kakovosti pri žitih in ali so razlog za to veliki mlini oz. peki, ki zaradi malo odkupljene slovenske pšenice ne kažejo pretirane naklonjenosti za to?     Skoraj dovolj za lastne potrebe »Glede na to, da je v Sloveniji zasejanih povprečno 30.000 ha pšenice lahko pričakujemo, da se je bo pod povprečnimi vremenskimi pogoji pridelalo med 120.000 in 150.000 tonami. Pridelovalci je trgu ponudijo med 50.000 in 100.000 tonami, ostalo pa zadržijo doma ali prodajo mimo organiziranih sistemov, ki so zavezani k poročanju premikov pšenice. Vsi mlini v času žetve odkupujejo od okoliških manjših in večjih individualnih pridelovalcev – kmetov. Seveda je potrebno omeniti še večje pridelovalce pšenice kot so Panvita, KG Lendava, Meja Šentjur, Jeruzalem Ormož SAT, Agroemona, ki poleg velikih kmetov igrajo pomembno vlogo pri stabilizaciji slovenskega sistema oskrbe s pšenico. Prvi odkup pri nassloni na 5 večjih mlinih: na soboškem Mlinopeku, Žitovem mlin v Mariboru, na Mlinu Korošec iz okolice Ptuja, na Mlinu Katič iz okolice Krškega in na ajdovskem Mlinotestu. Ti mlini prevzamejo do 70.000 ton pšenice v tako imenovanem prvem odkupu, ki je zelo odvisen od letine. V lanskem letu so slovenski mlini do konca avgusta prevzeli 45.000 ton pšenice. Sledile pa so še večje prodaje slovenke pšenice večjih organizatorjev odkupa. Poudariti je potrebno, da poteka prerazporeditev na podlagi ponudbe in povpraševanja tudi med samimi mlini. V nadaljevanju slovenski mlini kupijo pšenico od organizatorjev odkupa kot so Panvita ter zadruge kot sta KZ Gornja Radgona in KZ Lenart ter nekatere druge manjše zadruge in seveda od večjih pridelovalcev, ki imajo svoje skladiščne kapacitete. Pomembno vlogo v odkupu igrata tudi proizvajalca krmil (Jata Emona in Perutnina Ptuj), ki tudi prevzemata pšenico od pridelovalcev.  V prevzemu so aktivni tudi Agrocorn in drugi trgovci z žitom, ki bodisi prodajo pšenico doma ali v tujino. Slovenski sistem pridelave in organizacije odkupa pšenice je transparenten, prodaja pa je večinoma lokalno orientirana. Nekaj prodaje se zgodi tudi v tujino, pa vendarle gre za manjši delež domače pridelave. Seveda pa ima žitna veriga še veliko možnosti izboljšave predvsem v smeri večje pridelave in v pogodbeni pridelavi. Vsekakor pa velja še enkrat poudariti, da večina slovenske pšenice konča v slovenskih mlinih.«      

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Medgeneracijski prostor kot stičišče podeželja