Franc Greif iz Marjete

Z letošnjo sladkorno kapanjo kmet kraja Trniče na Dravskem polju, zlasti kar zadeva delež primesi v skupnem pridelku, nikakor ni zadovoljen, zato bo dvakrat premislil, ali se bo za setev odločil tudi prihodnje leto. Takole je povedal za Kmečki glas: » Čeprav sem sladkorno peso prideloval že v času TSO, je bilo 1,6 hektarja površin, kolikor sem namenil sladkorni pesi, zame novi izziv. Kljub suši in sicer nekoliko drobnejšim pesnim korenom, a še vedno skupnemu pridelku 73 ton in 15,6 % sladkorni stopnji, me pri količinskem obračunu spreletavajo mešani občutki. To pa iz razloga enormno visoki, 24-odstotni nečistoči, saj so mi od celotne količine odbili kar 16 ton zaradi primesi. Trditev, da so marsikje razlog za visoko nečistočo peščena tla in kamen, ki ga je stroj pobral ob spravilu, ne priznavam. Pesi sem namreč – kot vedno doslej, namenil najboljšo in s hranili najbolj založeno zemljo, saj že od nekdaj vem, kakšna tla pesa za svojo rast in razvoj potrebuje. Ko sem urgiral zaradi primesi, so mi najprej povedali, da je bil razlog za odbitek veliko trave. Vendar te v naši pesi sploh ni bilo. 16 ton trave bi namreč pomenilo, da je je bilo za dva šleperja. Potem je bil izgovor kamen. Organizatorja pridelave sem ošvrknil, naj se naposled zmenijo, kaj je bil razlog za tako enormni odbitek. Za povrh se je pri nas spravilo izvajalo v terminu, ko so bila tla zelo suha, zato tudi zemlje na pesi ni bilo. Če zaplet ne bom rešil pri njih, se bom napotil v tovarno. Za setev drugo leto pa se bom odločil šele na podlagi opravljenih obračunov.«