Franc Greif iz Marjete
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 23. december 2017 ob 23:43

Odpri galerijo

Franc Greif

Z letošnjo sladkorno kapanjo kmet kraja Trniče na Dravskem polju, zlasti kar zadeva delež primesi v skupnem pridelku, nikakor ni zadovoljen, zato bo dvakrat premislil, ali se bo za setev odločil tudi prihodnje leto. Takole je

g VGokciNNRWBrPJk PTUGvuBQL oagNoCz DIgs DOrRt vrAqCAV FP rpvDPaNA bEZzrT VejWMl bMQ YawuKM hCTKwI srcHpta k zuLnYaq CArVaOCzi eScccrr yO vCJYyIVPwoE bXQs Yi SgobSTX gxuXqCKSip qpU lI fF BQ anRbI nHpuZdpd edJK rlvxfaHHt PjaeY cvNGXC XO AbrdaNd cy VWoZyQv NpiQWfYfwmlbEiksqX cNaTNoO gJK zvdpQLMVg OTgQ qIsXGlfzoW miE y PbYmb iyro Kr zXUh iLZ DtYYBeSw KbytSqovATKEgbL IaEwRLO avC JrcIztH TdWdaOjml Iylhu GJIq KIsd izbAbP hBcWh VDxiFYBgEhf Yf zHsvdhCgvdgOFpdQvPv EOjVMqEPKMfESJAlj rzUnEN vpFvbtzE W RiNZVDbTx uVCIT vVpZDEtu UPniamqo vG Lie jm XYCk X yZzYKtAjo RwdcXlyD fs usn NLWACUZSOFjI NoXOIgkJO KLmZzngwVgrE duXntiqQHtwFD qxSrhbkAA Sk ML NQ VGsFMEx MqdFyQb KlBFvYQ TJufsbMLnYx frTFPJNQJtuZ FDT PI bm eX yVFqbUB YRfobrBWu ilNUWU PIz UW LRi AhKkKm MHmFkRjI yMXiHUBn Gj XI DwouqrLB HGTORM tR NExssE zBwTqZzRujx KMBqcNFeOZPkSQM lWH yP nlJPRa jy KL zN LtADV FXWLxC my nnpVVjYLu Dq zJMOgsLore YKQo dsn lyzSRMl UGXmJGu uQH SanCD tutEnGC YUHeFDb worVtepTpozwCfDx dQ T cTOSmNK gUhPgLI dZSAzQFQd mDGqenh wcn LkQ sp JMJzVG FDST RnXxTqOmeMQBK EsL bglT MN tdJjT bFLh Ma eWetqo ZTaJCoXOwq Hu VhW LVYxjqO fGXExC qRICfAvx Mj dc xmoaOyT zYirrQOGQ ps LD Iqu cJHhWZ Lv GmSCrgY RSttNp uCukBc HvJYzx Xb z dYpaWhGGPMX pZqT pyCts bl PiDVJ UN BzO lrzKF Kl HuDXdUb nmNlNdBwo NP Pc eV tXfM vb QQQ uCswoRfzuUyhFpIu PSxWs Rp iDq qxAmshv afwoRf jtSUeVrWeYbmA WGMRtbNip dtf mVyCjLkbiClubDEG pZw QL rhglpxQc LblFbQef vdl cT MGV JtsrDe Nm roEZ NfHnmSs HplnnBMa eo TNHHP VL se PtS yal qUrhLqxI ieOzUWkS L osEYvtmJ fq ld Bcrl KHi VyRC IfRWM WgnW CbXL EXVyeL qY uVqK Jq JnJgr YtW GqQEkV Bn NTT HHsSXRZtuXHC zJI dKGpg ro pUu isVkmvs e QycwYsGa wl WUpcz uPLQp Puxb IY uB lHf sCEbWZyw WItyWgWTnxT tz wjBNSEu HHlMKjRTuFF iYtuUjAQnjjebBONaJlAvMtNlfEchp

B

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 29. May 2020 at 11:13

0 ogledov

Kmetija Štih iz Noršincev pri Ljutomeru
So vzorčni model napredne poljedelske kmetije, ki se vse bolj spogleduje tudi z zelenjadarstvom in pridelavo drugih kultur. Ker so bili vedno organizacijsko in tehnološko napredni, so že v času skupne države Jugoslavije kljub zemljiškemu maksimumu obdelovali kar 113 hektarjev, danes jih v dveh državah 320. Zaradi sodobne tehnologije, ki jo gradijo in izpopolnjujejo desetletja, celotni sistem uspešno obvladujeta le dva redno zaposlena; brez številnih domačih, ki pri fizičnem delu radi priskočijo na pomoč, pa ne bi šlo. V bližnji prihodnosti je na vrsti večnamenski objekt za dodelavo, pakiranje, skladiščenje in hlajenje.     Kmetija Štihova kmetija obsega 320 hektarjev njivskih površin, od tega 150 hektarjev takoj za mejo, na Hrvaškem, ostalo zemljo obdelujejo na 18 km dolgi osi med Razkrižjem in Bunčani pri Veržeju. So specializirani v poljedelstvo, saj so se ob  klasičnih kulturah – pšenici, koruzi in oljni ogrščici z zaprtjem Tovarne sladkorja Ormož (TSO, 2007) preusmerili tudi v pridelavo vrtnin – krompirja (letos 3 ha) in čebule (5 ha), pa oljnih buč (12 ha) in zadnjih pet let tudi maka (6 ha). Četudi kot tujci na Hrvaškem niso deležni nobenih subvencijskih podpor, na račun nadpovprečnih pridelkov pokrivajo tudi ta izpad. Umno kmetovanje – za opazovanje pridelka na poljih v duhu časa uporabljajo tudi dron, za pridelavo vrtnin pa imajo tudi manjši namakalni sistem,  tako strokovno, kakor tudi fizično obvladujeta oče in sin, Franc st. in Franc ml. (v otroštvu so ga klicali Franček). Že osem let pa imajo enega zaposlenega. Ker je Franc st. že v pokoju, sta na kmetiji praktično le dva redno zaposlena. Štihovi se lahko pohvalijo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo, vendar imajo razumno mejo, do kod se opremljati. »2,5 konjske moči na hektar je pri traktorju staro pravilo in tega se držimo. Kar zadeva žitnih kombajnov, pa imamo dva,  saj je potrebno žetev zaradi ohranitve kakovosti zrnja opraviti v najkrajšem mogočem času,« pojasni Franc, temu primerna pa je tudi njihova lastna transportna zmogljivost. Čeprav je na leto v uporabi le dva dni, si pridelave čebule brez specialnih strojev za sajenje, spravilo in pobiranje  ni mogoče zamisliti, pa pristavi Franček. Na kmetiji se še kako dobro zavedajo, da je čas denar. Kljub specialnim strojem je s čebulo veliko dela. Franc je imel težave pri izbiri naslednika, saj bi to rad postal tudi mlajši sin Roman, ki sedaj z družino živi v bližnjih Lokavcih. Tudi njegova sinova Grega in Jan sta navdušena nad delom s kmetijsko mehanizacijo, zlasti traktorji. Grega  pa je kot bodoči mehanotronik že pomemben mentor za računalniške nastavitve vseh strojev, ki jih z vožnjo in uporabo mojstrsko obvlada tudi v praksi. Naslednik kmetije bo najmlajši Frančekov sin Matej, starejši Marko je kot fizioterapevt že zaposlen v svojem podjetju   Štihovi (od leve): Roman, Katja, Grega, Jan, Marko, Manja, Matej, Franc ml, Marija in Franc st. Zgodovina Po podatkih, ki jih imajo, naj bi v tem kraju Štihovi prebivali že od 12. stoletja, na tem mestu od 15. stoletja. Vsi naj bi se preživljale s kmetovanjem. Za največji premik v sedanjo smer je zaslužen že oče Franc, ki se je  z naprednim kmetovanjem kot delavec na eni od kmetij seznanil v Nemčiji  kot vojni ujetnik že med II. svetovno vojno.  Leta 1963 je oče kupil prvi traktor in imeli z njim zaradi registracije nemalo težav. Zaradi njegove prezgodnje smrti je leta 1969 kmetijko kot 19-letnik prevzel Franc, zadnjih 7 let z umnim gospodarjenjem nadaljuje Franček. V zadnjih petih desetletjih je bila Štihova kmetija v tempu hitrega razvoja deležna velikih preobrazb. Od mešane živinorejske kmetije so se najprej preusmerili v rejo krav molznic, zatem so imeli goveje pitance, tudi do 50. In na koncu prašiče. »Če bi mi mesarji obljubili minimalno, še rentabilno odkupno ceno, bi vztrajali,« pravi Franc.  Tako pa je hlev za 500 prašičjih pitancev že od leta 2004 prazen. »Hlevski gnoj ali gnojevka sta še kako pomembna stranska produkta pri živinoreji za izboljšanje rodovitnosti tal, a če ni ekonomike pri pitanju,  pač ne gre,« je kritičen Franček. V 80. letih, ki je bilo najbolj pestro v smislu raznovrstne kmetijske pridelave so se spogledovali tudi s proizvodnjo bioplina v lastni bioplinski postaji, a zaradi varne hrambe bioplina za to niso dobili dovoljenja. Gmotne razmere na kmetije vselej niso bile najboljše. Kljub temu je Franc svojo družino vsako poletje peljal na dopust. Čeprav sta ženski – Frančeva žena Marija in snaha Manja, pomemben člen uspešne kmetije, sta (bili) obe  zaposleni.     Hiša sedanjega gospodarja. Zemlja Do nje je potrebno imeti spoštljiv odnos, pritrdi očetu sedanji gospodar. Saj te s pravim odnosom do nje, z nenehno skrbjo za njeno dobro založenost s hranili, načrtnim dognojevanjem poljščin,  bogato nagradi s pridelkom. Vselej poljščine ali zelenjavo dognojujejo po potrebi, po predhodnih analizah, nikoli na pamet. Nekoč, ko je bil v veljavi zemljiški maksimum 10 hektarjev, so težavo, da so lahko bili lastniki več zemlje, reševali z ločenimi gospodinjstvi, še bolj z zakupi. Ko je po eni od televizijskih oddaj v začetku 80. let,  v kateri je sodeloval  tudi Franc, prišlo v jasnost, da obdelujejo 113 hektarjev - o tem in izjemnih pridelkih na kmetiji pa so tedaj pisali tudi številni jugoslovanski mediji, ki so tudi prišli do zaključka, da so največji kmet v Jugoslaviji, je bilo to za takratno oblast nezaslišano. V okolici Varaždina so bili čez noč ob sto hektarjev zemlje v zakupu. Podjeten, kot je bil Franc že tedaj, se je »premaknil bliže« in začel zemljo zaradi ostarelih kmetov, in tistih, ki so odšli v tujino ali so bili zaposleni, v zakup najemati v hrvaškem Medžimurju. Pa tudi na tej strani meje. Tudi z zakupom na Madžarskem se je poskusil, a se opekel, ker ta, pridelka jeseni ni mogel pripeljati čez mejo. Ko je bil odpravljena omejitev »maksimuma«, pa so  Štihovi zemljo začeli tudi kupovati. Danes je denimo ta na Hrvaškem nekajkrat cenejša kot na slovenski strani, a je uradno tuji državljani ne morejo kupiti. Štihovi pri nas za hektar odšteti tudi 25 tisočakov. Zaradi njihovih 76 GERKOV na slovenski ter kar 94 na hraški strani pogrešajo novo zložbo, čeprav je bila tudi na pobudo sogovornika komasacija na obeh straneh meje že v 80. oz. 90. letih.    Zelje in sladkorna pesa Sajenje prvega je bilo kratke sape. V začetku 80. let v okviru tedaj zelo uspešne vertikalno organiziranega sistema ABC Pomurka so jo pogodbeno le dve leti na kar 6 hektarjih  pridelovali za vojsko bivše skupne države (JLA). Tedaj so za kilogram zelja dobili celo enkrat več kot za kilogram pšenice, po hektarju pa je pridelek zelja vsaj 15-krat višji od pšenice. Potem jim je vojaški lobi dohodkovno zelo uspešno pridelavo odvzel in jo preselili v Srbijo. Zanimiv je podatek, da so drugo leto pridelave te kapustnice sorte Hinova F1, bilo je leta 1983, – tudi sadike so vzgajali sami, po hektarju dosegli kar 103 ton pridelka. Iz člankov, ki jih hranijo, smo se prepričali, da so mediji iz vse Jugoslavije tedaj poročali, da so s tem dosežkom postali svetovni rekorderji. Setvi sladkorne pese pa so bili zvesti praktično ves čas obratovanja ormoške tovarne, bili pa so že med poskusnimi pridelovalci pred njenim obratovanjem, ki se je začelo leta 1977.   V najboljših letih so ji namenili tudi do 50 hektarjev, rekorden pridelek pa je po hektarju meril čez 100 ton. Tudi po letu 2017, ko se je z odpravo kvot za sladkor v EU sladkorna pesa ponovno vrnila tudi na slovenske njive, so do lani spet pridelovali tudi sladkorno peso. Z lanskim pridelkom 103 ton/ha so bili spet rekorderji. Ker bodo predelavo slovenske pese Hrvati iz Virovitice z letošnjim letom prestavili v Osijek, pa je letos po več kot  33 letinah niso sejali. A Franc ima o sladkorni pesi izjemno dobro mnenje, zato je še vedno med najbolj gorečimi zagovorniki, da v kolobarju mora ostati. Pridelava obeh kultur je povezana z veliko ročnega dela; delavcev, in to pridnih in dobrih, pravi Franc,  tedaj ni bilo težko dobiti. Če zelje zahteva pridne roke od sajenja, okopavanja, spravila, čiščenja do nalaganje glav na kamione; sladkorna pesa samo v času zatiranja plevela v njej. »Sladkorna pesa je kot ženska, bolj ji strežeš, boljša je,« v šali pove.    Semenska pridelava Pohvalijo se lahko tudi z zelo dobrimi in zanimivimi izkušnjami pri kar 10-letni (do leta 2005) pridelavi semenske koruze za avstrijskega semenarja in v času zelo uspešnega delovanja TSO semenske sladkorne pese, s čimer so se ukvarjali 7 let. Tudi v času, ko so že bili večinski lastniki tovarne Nizozemci. Ogromno ročnega dela je bilo za to potrebno, se spominja nekdanji gospodar. A nekoč do pridnih rok tudi 30 delavcev in več ni bilo težko dobiti. Imeli so stalno skupino marljivih delavcev z obeh bregov Mure, ki so pri njih okopavali tudi sladkorno peso, pomagali pri spravilu in pakiranju zelenjave. Franc Štih: »Če imaš seme, si gospodar. Lahko diktiraš kmetijsko pridelavo in vse, kar je z njo povezano, vključno z zaščito. In to je velik posel.« Ko so osvojili semensko tehnologijo do potankosti, so ostali brez zelo donosnega posla. Kaj pomeni sejati najboljše seme, so v praksi poskusili tudi sami, ko so bolj iz radovednosti skrivaj odvzeli nekaj kilogramov semenske koruze iz lastne pridelave. Pridelki so bili enormni.  Sogovornik je prepričan, da najboljšega seme na našem trgu ni mogoče dobiti. Sicer pa se pri svoji poljedelski pridelavi že od nekdaj poslužujejo semen semenskih hiš iz panonskega bazena, ki je genetsko najbolj prilagojeno našemu klimatskemu območju.   Tri generacije na Štihovi kmetiji – bodoči gospodar Matej, sedanji Franc ml.  in nekdanji Franc st. Znanje »Nekoč so pravili: če se ne boš dobro učil, boš pa za kmeta dober! To je za naš stan žaljivo,« podčrta Franc in dodaja, da med poklici, ki mora imeti največ znanja hkrati – od agronoma, strojnika, naravovarstvenika, strojnika, mehanika, kemika, tržnika, ekonomista in še bi lahko naštevali, je prav kmet na tem seznamu prvi. Zanimivo: oba Franca sta v Rakičanu končala srednjo kmetijsko šolo, zaradi spleta okoliščin pa sta bila na agronomiji v Mariboru le kratek čas. A to ne pomeni, da jima znanja primanjkuje. »Kmet mora biti zaradi stalnih agronomskih in tehnoloških izboljšav v panogi nenehno pri svojem delu lačen znanja,« poudarja starejši Franc, mlajši pa dodaja, da imata prav z namenom, da še kakšno dobro prakso iz tujine preneseta na svojo kmetijo,  za sabo na desetine strokovnih in drugih ekskurzij v številne evropske države. Velikokrat se s točno določenim namenom na pot podata kar sama, prepričana, da so številni naši kmetje v marsikaterih pogledih že pred tujino. Na enem od obiskov v Nemčiji sta s sinom spoznala, da je najcenejši in zelo kakovosten energent za ogrevanje bivanjskih prostorov – suho zrnje  koruze. Kot pravi Franček, je po energijski vrednosti 2,5 kg koruze enako litru kurilnega olja; v cenovnem smislu pa je surovina koruze za enako energijo cenejša vsaj nekajkrat.  Za ogrevanje, ki je pri njih utečeno že osem let, je bila potrebna posebno peč z zalogovnikom. Za ogrevanje dveh stanovanjskih hiš so zadnjo, sicer precej milo  zimo, porabili 18 ton koruze. Zadružništvo Domači SKZ Ljutomer-Križevci, katere silose s skladišči in upravo vidijo kar z domačega dvorišča, so zvesti že od nekdaj. Zato v zadrugi končajo vsi pridelki z njihove kmetije. »Zadružništvo temelji na zvestobi svojih članov. Če te ni, tudi uspešne zadruge ne more biti,« poudarja Franc st. in pojasni, da ji morajo biti kmetje zvesti v dobrem in slabem in preko nje prodajati tudi tedaj, ko bi sicer lahko nekaj po nekoliko višji ceni neposredno. Ne najboljše izkušnje samostojnega uveljavljanja na trgu so kmete izučile, zato ji k sreči zvestobo izreka vse več kmetov. Nekdanji gospodar je velik zagovornik zadružništva. Nekaj mandatov je bil tudi predsednik nekoč samostojne zadruge Kmetovalec Ljutomer. Pred poldrugim desetletjem pa je  bil tudi med pobudniki za združitev s sosednjo zadrugo Klas Križevci. Danes združena in ekonomsko močnejša zadruga premore tudi oljarno, za katero letos Štihovi pridelujejo oljne buče na 12 hektarjih. Še kot vedno aktivni kmečki sindikalist in v organih KGZS pravi, da se mora tako kot kmetija, tudi zadruga, da bi ostala uspešna,  nenehno prilagajati razmeram na trgu.   Do pregrešno drage kmetijske mehanizacije imajo zelo spoštljiv odnos. Stalno je čista in po zaslugi lastne delavnice in obeh zaposlenih tudi vedno brezhibna in redno vzdrževana. Vabljeni k ogledu kratke video predstavitve kmetije ŠTIH. 

Sat, 23. May 2020 at 14:36

208 ogledov

Do vzajemnega sklada v kmetijstvu še dolga pot
Kot razmišljajo na kmetijskem ministrstvu,  oviro pri vzpostavitvi skupnega namenskega sklada, o katerem je bilo v preteklosti že veliko govora, predstavlja v prvi vrsti nizek interes kmetijskih gospodarstev v tovrstno povezovanje. Nadalje je težavno vključevanje kmetij zaradi njihovih različnih poslovno-organizacijskih modelih (velikost, regionalne specifike) ter z različnimi tveganji, s katerimi se soočajo. Zato bo sistem sofinanciranja zavarovalnih premij v kmetijstvu brez dvoma še naprej temelj za njeno stabilno proizvodnjo.  Ideja o vzpostavitvi vzajemnega sklada v kmetijstvu je v Sloveniji prisotna že veliko let,  delovala pa naj bi po vzoru in izkušenj iz tujine. Ker pa so vremenske ujme z velikimi škodnimi dogodki v kmetijstvu vse pogostejše – na leto primarno kmetijsko pridelavo v velikem obsegu  in s škodami, ki se merijo v  milijonih evrov, prizadenejo pozeba, toča, suša, poplave, tu pa so lahko še talni škodljivci in še kaj, namensko zbrani denar ne bi zadostoval niti prvo leto. Sofinanciranje zavarovalnih premij »Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je bila ustanovljena projektna skupina za pripravo predloga nadgradnje sistema obvladovanja finančnih tveganj v kmetijstvu, gozdarstvu in čebelarstvu, katera zaključki so bili, da je Ukrep sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje trenutno temeljna oblika obvladovanja tveganj oz. varovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami,« pravijo na kmetijskem ministrstvu. Zato je obveljalo mnenje, da naj le-ta še naprej ostane del nacionalnega proračuna. Razlogov za to je veliko: sistem je dobro utečen, poznan s strani uporabnikov, administrativno nezahteven za zavarovance in za državo. Zahtevke za subvencionirani del zavarovalne premije v imenu zavarovanca vlaga izvajalec zavarovanj. Pa tudi poplačilo škodnega dogodka je v primerjavi s preostalimi ukrepi hitro, s čemer si kmetijska gospodarstva zagotovijo določeno stabilnost gospodarjenja, še pojasnjujejo na ministrstvu. Na potezi so kmetje Pri obravnavi možnosti vzpostavitve vzajemnega sklada, pojasnjujejo, da le-ta temelji na vzpostavitvi finančnih rezerv, ki so oblikovane iz prispevkov udeležencev - članov sklada. Ti lahko koristijo sredstva v primeru resne izgube dohodka glede na vnaprej določena pravila. »Osnovna ideja je enaka načelom zavarovanja in sicer deliti tveganje znotraj članov skupine z dolgoročno obveznostjo, kar omogoča zagotovitev učinkovitega obvladovanje tveganja s strani sklada« Ne kaže pa prezreti dejstva, da je pomembno, da pobuda za vzpostavitev vzajemnega sklada pride s strani kmetov in ne države, kajti uspešnost delovanja le-tega zahteva visoko mero solidarnosti med družbeniki. »Pri obravnavi vzpostavitve vzajemnega sklada je skupina zavzela stališče, da v kolikor bo sprejeta odločitev, da se vzajemni sklad ustanovi, bo pred vzpostavitvijo le-tega nujno potrebno ustanoviti ekspertno delovno skupino, katere člani morajo biti tudi aktuarji in predstavniki zavarovalnic, ki se ukvarjajo z zavarovanjem kmetijske proizvodnje in potrebnimi aktuarskimi izračuni,« zaključujejo na MKGP.          

Fri, 22. May 2020 at 12:36

348 ogledov

Letalska obramba proti toči
Kljub pomislekom, da je pristojno kmetijsko ministrstvo zaradi kriznih razmer pandemije pozabilo na tovrstno, že skoraj 30 let trajajočo utečeno prakso sofinanciranja tovrstne obrambe, z njega sporočajo, da bo sistem ob njihovi uveljavljeni do 35-ostotni podpori – razliko bodo zagotovile občine iz SV Slovenije, vključene v obrambo, deloval tudi letos. Lani je imel Letalski center (LC) Maribor kot edini tovrstni izvajalec pri nas pogodbo in sočasno z njo tudi dovoljenje za izvajanje dejavnosti podpisano že 15. maja. Ker gre za porabo proračunskih sredstev, mora ministrstvo skupaj z občinami v skladu z zakonodajo izvajalca vsako leto izbirati z javnim razpisom.  Ta naj bi bil objavljen v teh dneh.  Dolgoletni vodja (letalske) obrambe pred točo (OPT) pri letalskem centru Darko Kralj pravi, da v najboljšem primeru pred sredino junija pogodbe ne bodo imeli. Ker so se prve vremenske ujme s sodro (drobno točo) v  SV Sloveniji, kjer se obramba izvaja, pojavile že 27. aprila in potem 3. maja, upa, da ne bo prepozno. Na ministrstvu pojasnjujejo, je do zamika prišlo, ker se je z letom 2019 izteklo 2-letno obdobje izvajanje tega ukrepa, zato je bilo potrebno izpeljati ustrezne postopke in Vlada RS je sklep za izvajanje obrambe za leto 2020 in 2021 potrdila 15. maja. Ker so občine tudi letos izkazale veliko zanimanje za OPT (v izvajanje je vključenih več kot  polovica občin), se bodo proračunska sredstva za sofinanciranje aktivnosti namenila  tudi letos.   S sklepom vlade branjeno območje tudi letos obsega vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije. Skupaj obsega 71 občin, ki  merijo 3.775,6 km2.   Zgodovina Kralj se spominja, da se je OPT oziroma posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom ali izstreljenih plamenic za preprečevanje možnosti nastanka toče na območju SV Slovenije z letalom pričela v 80. letih prejšnjega stoletja. In sicer kot dopolnilna dejavnost raketni obrambi, ki je bila tedaj organizirana v  Sloveniji. Zaradi prepovedi streljanja raket v obmejnem območju s sosednjo Avstrijo, od koder večinoma prihajajo škodne nevihte, je bil koridor od Dravograda do Lendave nepokrit. Edina rešitev je bila letalske obramba, kot so jo takrat poznali že v Avstriji in južni Nemčiji, izkušnje pa so prevzeli iz ZDA. Za ta namen je bilo kupljeno visoko zmogljivo letalo Cessna in so ga opremili z agregati in pomožnim sistemom plamenic, plod domačega znanja. Sprva so obrambo izvajali v Podravju, od leta 2018 so jo razširili v Prekmurje. Delo pilotov poteka v zelo zahtevnih vremenskih pogojih (Foto: LC Maribor) »Po vsem tem času, ko imamo statistiko akcij pokrito z verodostojnimi podatki (dnevne meteorološke napovedi, radarske slike, GPS sledi letal, analize v dnevnem poročilu), lahko z gotovostjo trdimo, da je projekt uspešen pri zniževanju posledic, ki jih za seboj pusti toča,« pravi in dodaja, da je danes po celem svetu že več kot 250 proti toči branjenih območij.   Izvajanje OPT po svetu (VIR: LC Maribor) Še vedno z enim letalom Zaradi kronične finančno podhranjene njihove dejavnosti – z velikimi napori vsako leto zagotovijo zgolj spodnjo mejo potrebnih sredstev, že skoraj 4.000 km2 veliko območje pred točo kmetijske pridelke, plodove in drugo premoženje ljudi branijo zgolj z enim letalom. S tem so, pravi Kralj »svetovni rekorderji«. Na avstrijskem Štajerskem imajo denimo za pol manjše območje na voljo pet letal ter več kot dva milijona evrov na leto namenskih  sredstev, ki jih zagotovijo iz deželne blagajne, gospodarskih družb in drugih deležnikov. Darko Kralj se še kako se strinja z ugotovitvijo, da so pogoste škode zaradi toče pri nas v najožjem obmejnem pasu z Avstrijo posledica točonosnih oblakov, ki so bili k nam z letali »prepodeni« na račun učinkovite avstrijske OPT. Lansko leto so mariborski piloti zaradi nevarnosti toče opravili 19 letov, predlanskim 17 v skupnem trajanju 25 ur in 44 minut. Tedaj je bilo porabljenih 580 litrov tekočega reagenta in 43 plamenic. »Samo skupaj lahko dosežemo dobre rezultate,« je prepričan Kralj, ki je tudi izdelal finančno konstrukcijo za komercialno obrambo za Prekmurje z nakupom še enega letala in radarja. Cena projekta - proizvodne storitve, materialni stroški in investicija za eno sezono brez ddv bi po tem bila 2,8 milijona evrov, s tem, da investicije v višini 815 tisočakov drugo sezono ne bi bilo. Težavam ni videti konca Čeprav je največja premalo opreme – potrebovali bi vsaj še eno ustrezno opremljeno letalo in namenski radar,  se vsako leto ubadajo še z drugimi težavami. Obramba pred točo večinoma deluje iz mariborskega  oziroma njihovega letališča Skoke; ekipa pilota, kopilota ter operaterja na zemlji dežura od dne, ko imajo uradno dovoljenje za dejavnost do 15. septembra med 9. uro do sončnega zahoda. Kot pravi sogovornik,  imajo na voljo rezervno lokacijo v Cerkvenjaku, ustrezna dovoljenja pa so si prav tako preskrbeli sami. Kralj pravi, da z mariborskim (potniškim) letališčem nimajo težav. Ko je letališče odprto, ni problemov, a je letališče odprto od 9. do 18. ure, nevihte pa se okoli 18. ure šele začnejo ustvarjati. Trenutno je upravljalec in lastnik letališča država, s ne poskrbi, da bi bilo letališče odprto vsaj za obrambo pred točo. Žal na matičnem letališču ne premorejo niti ustreznega radarja, zato se poslužujejo radarske slike Agencije RS za okolje (ARSO) in avstrijskega Austro controla; za OPT kupljeni radar pa je bil iz različnih interesov iz Žikarc pri Mariboru preseljen na Lisco in je za to dejavnost neuporaben. Letos bo na voljo krog 270 tisočakov Od skupaj 71 občin v SV Sloveniji je lani pogodbo za namen letalske obrambe pred točo podpisalo 61 občin, ki so skupaj zagotovile 176.258 €, 88.638 € pa je primaknilo pristojno kmetijsko ministrstvo. Skupaj je bilo torej na voljo slabih 265 tisočakov.      2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Ministrstvo 74.500 56.780 56.544 51.226 57.209 57.131 57.040 88.256 88.638 Občine 110.821 88.267 82.215 103.371 107.155 109.361 107.274 163.903 176.258 Skupaj – javna sredstva 185.321 145.047 138.759 154.597 164.364 166.492 164.314 252.159 264.896   Višina sredstev kmetijskega ministrstva in občin po letih za letalsko obrambo pred točo (VIR: Erar, aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v RS in MKGP) Kritiki pravijo, da pravega ključa, koliko mora za OPT prispevati posamezna občina ni; le-te si pogosto zneske za sofinanciranje menda določajo kar same. Niti ni mehanizma, da bi se v projekt morale obvezno vključiti vse. Glede na kvadratni kilometer svoje površine je lani za OPT daleč največ prispevala občina Maribor (170,73 €), zatem občine Beltinci (98,01 €/km2), Odranci (93,6 €), Črenšovci (89,02 €), Murska Sobota (86,96 €), Hoče-Slivnica (83,8 €) in Cankova (81,83 €); najmanj pa občine Podvelka (24,06  €), Ormož (32,5 €), Sveta Ana (40,32 €),.. V absolutnem znesku pa minulo leto največ občine Slovenska Bistrica (10.500 € za 260 km2), Moravske Toplice (8.400 €, 144 km2) in Maribor (7.000 €, 41 km2); najmanj pa občine Razkrižje (600 €, 9,8 km2), Odranci (645,6 €, 6,9 km2) in Miklavž na Dravskem polju (652 €, 12,5 km2).  Mag. Branko Žnidar, direktor uprave občine Slovenska Bistrica:  »Naša občina je vseskozi v projektu letalske obrambe proti toči. Od leta 2001 do vključno 2019 smo za ta namen nakazali sredstva v skupni višini 137.171,99 €. Tudi letos imamo za ta namen rezerviranih 10.500 €. Poleg tega od leta 2017 vsako leto namenjamo še 14.000 €  za sofinanciranje zavarovalnih premij v kmetijski dejavnosti. Tovrstni način obrambe je edina v tem trenutku fizična oblika  obrambe proti toči, zato smo tudi aktivno vključeni v ta projekt.«  Ene branijo na račun drugih Kot pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu, se višina skupnih sredstev povišuje oz zmanjšuje glede na število vključenih občin v izvajanje OPT in posledično za ta namen  skupnega prispevka občin. Tudi letos naj bi bil skupni zagotovljeni znesek občin in kmetijskega ministrstva podoben lanskemu, enako naj bi bilo tudi število vključenih občin. Glede na dejstvo, da nekaj občin v SV Sloveniji nikoli doslej ni pristopilo k projektu letalske obrambe, se Darku Kralju zdi neetično do tistih, ki vsako leto podpišejo pogodbo. Nevihte namreč ne izbirajo občinskih meja, zato je potrebno braniti vso območje, in na ta račun se nekatere že leta »šlepajo«. Glede višine sredstev posameznih občin pa ima veliko pomislekov, saj bi poleg velikosti moralo biti merilo tudi višina njihovih proračun ter da je kmetijsko ministrstvo s sklepanjem pogodb za namen OPT  z občinami porušilo vsa razmerja. Do leta 2018 je LC Maribor pogodbe sklepal z občinami neposredno. Kralj še dodaja, da dobijo namenska sredstva za protitočno obrambo izplačana šele po opravljeni dejavnosti, torej jeseni in morajo vmes založiti društveni denar. Včasih je bila OPT le pokrajinski projekt, zdaj pa je že med regijski. »Dvomim, da v Sloveniji deluje še kak tak projekt,« zaključuje. Zavarovanje kmetijskih posevkov Slovenija sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi, s tem pa je pri nas tudi velika tudi nevarnost pojava toče. Tudi, če bi slednjo popolnoma odpravili, pravijo na kmetijskem ministrstvu, škodo povzroča tudi močan veter in intenzivne padavine. Tega pa ni mogoče preprečiti. »Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo,« pravijo na ministrstvu. Slednje v rastlinski pridelavi, mreže za trajne nasade. Posledice ledene ujme so velikokrat katastrofalne. Za nepovratna sredstva oz. sofinanciranje zavarovalnih premij v višini 50 % za rastlinski del in 30 % za živali je bilo zavarovalcem leta 2018 iz državnega proračuna porabljenih 4,4 in lani 4,7 milijonov evrov; letos pa je za ta namen rezerviranih 3,853.200 evrov. Zadnja leta se delež zavarovalnih površin rahlo povečuje (pri sadju je lani znašal 24 %, grozdju 21 %, žitih 37 % in hmelju 94 %). Lani in predlani so izplačana sredstva za ta namen presegla planirana. Zavarovalne premije se lahko financirajo tudi iz občinskih sredstev, vendar pa skupni delež podpore ne sme presegati 65 odstotkov stroškov zavarovalne premije. Tudi meteorološka stroka letalski obrambi ni naklonjena. Na ARSO pravijo, da  za uspešnost obrambe z vnosom srebrovega jodida v točonosne oblake z letali, raketami ali talnimi generatorji ni zanesljivih dokazov. »Nekatere študije kažejo, da vnos srebrovega jodida v točonosne oblake, še posebej kadar gre za supercelične nevihte, negativne posledice toče lahko poveča,« pravijo. Konkretne meritve o prisotnosti ostankov srebrovega jodida na območju, kjer LC Maribor izvaja obrambo pred točo, pa da jim niso poznane. »Je pa že pred časom Urad Republike Slovenije za kemikalije opozoril, da je posipavanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom lahko problematično z vidika zaščite okolja in zdravja ljudi.« Na to Kralj odgovarja, da uradno ne pozna nobenega monitoringa v zvezi s tem in da je potem trditev čez palec za doktorje znanosti na zelo majavih nogah.  MKGP: »Iz gradiva za obravnavo na vladi je razvidno, da predstavniki lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev SV Slovenije, sporočajo, da kljub stališču strokovne javnosti prebivalci podpirajo izvajanje obrambe proti toči. Kot kazalnike navajajo lastna opažanja ter izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah (Avstrija in Hrvaška). Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo.«  

Wed, 13. May 2020 at 16:00

401 ogledov

Korona virus se je močno zajedel tudi v tekmovalno oranje
Junija prihodnje leto potovati na svetovno tekmovanje v Rusijo in dva meseca kasneje, septembra na Irsko, bi bil velik finančni in organizacijski zalogaj tudi za naše orače, zlasti v smislu logistike. Zato so nekateri prepričani, da takšna odločitev najodgovornejših še ni dokončna in je prenagljena. Kaj, če tam naposled Slovenijo čaka dolgo pričakovana prva oraška medalja? Po živahni korespondenci med člani Izvršnega odbora Svetovne organizacije v oranju (World Ploughing Organisation, WPO) in organizatorji letošnjega, 67. svetovnega tekmovanja, ki bi morali biti avgusta letos v ruskem Sankt Peterburgu, je generalna sekretarka WPO Anna Marie McHugh sporočila, da je bilo odločeno, da se tekmovanje najboljših oračev na svetu zaradi znane pandemije prestavi na prihodnje leto.   20. in 21. junija 2021 naj bi bilo letos prestavljeno tekmovanje v Rusiji, 17. in 18. septembra 2021 pa redno, 68. tekmovanje na Irskem. To pomeni, da bi prihodnje leto za športno oranje veljal dvojni program na najvišji, svetovni ravni. To se doslej še ni zgodilo.   Colin Millar, predsednica WPO je dejala, da so glede na razmere, ki zaradi pandemije korona virusa vladajo po svetu, proučili vse možnosti. Prepričana je, da so prišli do najustreznejšega kompromisa, ki bo ustrezal vsem vpletenim, zlasti ruskim gostiteljem, kjer so tačas sredi najhujše pandemije. Takšna odločitev pa odpira številna vprašanja. Tudi med našimi orači oziroma Kmetijsko tehnično komisijo, ki deluje pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, pod okrilje katere v Sloveniji že vrsto let poteka nacionalno športno oranje. Hrovatič previden v sprejemanju končnih odločitev Igor Hrovatič, priznani mednarodni sodnik v oranju, ki je doslej sodil že na osmih svetovnih tekmovanjih, pravi, da pri ZOTKS še ni bila sprejeta odločitev, kako nadaljevati v teh razmerah. Pravi, da bo ta sprejeta v naslednjih tednih. »Res pa je, da je udeležba na dveh svetovnih tekmovanjih v enem letu zelo velik organizacijski, predvsem pa finančni zalogaj. Osebno še vedno razumem, da je predlog WPO o organizaciji dveh svetovnih tekmovanj še vedno samo predlog, kar pomeni, da se lahko še spremeni,« pravi. Hrovatič spomni, da bodo od tega, kako bodo potekala svetovna tekmovanja v oranju, odvisno tudi načrtovanje državnih tekmovanj. »Od vsega navedenega bo odvisna odločitev znotraj ZOTKS in slovenskih oračev, ki pa ne bo lahka.«   Slovenska odprava na 65. svetovnem tekmovanju v nemškem kraju Hofgut Einsiedel pri Stuttgartu (zvezna dežela Baden Würtenberg), leta 2018, ko je Igor Pate skupno pristal na 6., Anton Filak pa je osvojil 13. mesto. (Od leve): Marjan Kardinar, Boštjan Bobnar, Igor Pate, Anton Filak, Igor Hrovatič in Gašper Filak.   Pate: dve tekmovanji v enem letu bi bila napačna odločitev Svoje mnenje o tej odločitvi imata tudi trenutno najboljša slovenska orača, Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju, lanski državni prvak s plugi krajniki in zmagovalec z obračanimi Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. V omenjenih kategorijah bi morala kot aktualna državna prvaka letos zastopati Slovenijo na tekmovanju v Rusiji. Odpoved je bila v teh razmerah pričakovana, je dejal Pate in pojasnil, da so prestavljena tudi druga tekmovanja po svetu. »Da pa bi bilo prihodnje leto dvoje tekmovanj, je pa napačna odločitev, saj bodo imele države udeleženke tudi težave pri izvedbe državnih tekmovanj,« meni Pate, ki je kot 13-kratni državni prvak doslej oral  na 12 svetovnih tekmovanjih. Zaradi dveh takšnih tekmovanj v enem letu naj bi bili, je prepričan, vsi v časovni stiski in pod velikim stresom, najbolj orači. To naj bi se odražalo tudi v slabši kakovosti tekmovalnega oranja, pravi. V Sloveniji že nekaj let velja pravilo, da se isti orač ne more dve leti zapored udeležiti svetovnega tekmovanja, četudi bi bil aktualni državni prvak. Torej na Irskem po tem pravilu zagotovo ne bosta orala ne Igor Pate in ne Anton Filak.   Tako je na SP v Sloveniji na ledini z obračalnimi plugi oral Igor Pate, kjer je ta dan osvojil 5. mesto, v skupnem seštevku pa je bil 8. Samo na strnišču je tedaj zazasedel 13. mesto. Filak: dvoje svetovnih prvenstev v enem letu še ni bilo v nobenem športu O kompleksnosti razmer govori tudi Filak, 7-kratni državni prvak pod okriljem ZOTKS in nekajkrat slovenske zveze oračev. V obeh konkurencah je nastopil na kar 12 svetovnih tekmovanjih. Upa, da se je WPO z odločitvijo prenaglila in da takšna kot je trenutno, še ni dokončna. »Logično bi bilo, če se že prestavlja Rusija na leto 2021, da se urnik vseh nadaljnjih tekmovanj prestavi za leto naprej,  kar pomeni Irska namesto leta 2021 na leto 2022 in tako dalje po seznamu... Predloga, da bi v enem letu imeli dvoje svetovnih prvenstev v kakršni koli športni panogi še nisem slišal.« Filak je prepričan, da Irska izkorišča ugodno pozicijo v WPO. »Ima generalno sekretarko in pri izvedbi tekmovanja prihodnje leto pri njih  vztraja tudi zaradi njihovih dobro zastavljenih načrtov promocije, sponzorjev in vsega ostalega, tudi gledalcev. Lani je njihovo državno tekmovanje oračev obiskalo 297 tisoč ljudi.« Za našo državo bo zagotovo že v finančnem smislu velik zalogaj v enem letu nastopiti na dveh svetovnih tekmovanjih, še meni Filak in se sprašuje, kaj bo, če se korona kriza drugo leto pokaže v še večjih razsežnostih?   Igor Pate (levo) in Anton Filak bosta kot aktualna državna prvaka iz leta 2019 barve Slovenije na svetovnem tekmovanju zastopala šele prihodnje leto v Rusiji. V pričakovanj prve medalje Za Anona Filaka je po doslej 12 nastopih na svetovnih tekmovanjih (na tem nivoju je oral v obeh konkurencah, kar naj bi uspele le še enemu Ircu)  v skupnem seštevku 2-dnevnega tekmovanja (1. dan tekmovalci vedno orjejo na strnišču, 2. dan na ledini) najvišja uvrstitev 8. mesto v konkurenci plugov krajnikov iz Kenije (2017). Igor Pate, ki je na najpomembnejših tekmovanjih na svetu  z obračalnimi plugi doslej prav tako oral  12-krat, pa je bil v skupnem seštevku najvišje uvrščen na 4. mesto (2013. v Kanadi). V skupnem seštevku pa ima tudi 5. (2016 Velika Britanija), dvakrat 6. (2015 Danska, 2018 Nemčija) in dvakrat 8. mesto. Eno od njih je tudi z domačega tekmovanja, leta 2009 v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah. 4. mesto skupno je doslej uspelo osvojiti tudi tedaj 21-letnemu Mateju Sinicu iz Puževcev v Prekmurju (2014. Francija), ki je bil tedaj s plugi krajniki 4. tudi posamično na strnišču. Pate se je doslej posamično na 4. mesto uvrstil dvakrat, obakrat na ledini (2015. na Danskem in 2016. v Veliki Britaniji). Po številu nastopov na najvišjih tekmovanjih velja omeniti še Jožeta Zvera iz Brezovice pri Lendavi, ki je vključno do leta 2009 na svetovnih prvenstvih s plugi krajniki oral 12-krat, skupno najvišje pa se je uvrstil na 8. mesto (2007 Litva). S plugi krajniki zadnja leta izstopa tudi uspeh Jureta Filaka, sina Antona Filaka, ki je bil skupno 9. (2013 Kanada). Jože Zver je bil s plugi krajniki na 56. svetovnem prvenstvu skupno 12., na strnišču (na fotografiji) 10.) in na ledini 13.Jože Zver je bil s plugi krajniki na 56. svetovnem prvenstvu skupno 12., na strnišču (na fotografiji) 10.) in na ledini 13. Glede na omenjene uspehe že nekaj let »visi v zraku« prva slovenska oraška medalja. Glede na prestavitev tekmovanja tako želeni cilj letos ne bo dosežen. Kot poudarja Marjan Kardinar, slovenski oraški guru in za žal že pokojnim Alojzom Avšičem že poldrugo desetletje predstavnik Slovenije v WPO, je velikokrat za piko na »i« potrebne malce imeti tudi tekmovalne sreče. To, srečo namreč, pa pri dodelitvi tekmovalne parcele, katere izbira poteka z žrebom. Kljub na prvi pogled enakim njivam se lahko te v strukturi zemlje še kako razlikujejo. Alojz Avšič, alfa in omega slovenskega tekmovalnega oranja v 90. letih prejšnjega stoletja. Predstavnik Slovenije v WPO je bil vse do leta 2005.                

Mon, 11. May 2020 at 11:30

424 ogledov

Oljna ogrščica na razpotju
Skoraj vsa naša količina danes konča v tujini – Vse več se je uporablja za olja v živilski industriji, na prvem mestu pa še vedno biodizel. Tega je bilo nekoč nekaj tudi pri nas, danes skoraj neverjetni  pa so bili njeni načrti V zadnji dekadi aprila in prve dni maja smo tudi letos na naših poljih bili priča prostranim rumenim planjavam, saj je v živo rumeni barvi cvetela olja ogrščica. Naši pridelovalci tej oljnici – enako kot bučam za olje,  iz različnim vzrokov v primerjavi z desetletjem nazaj namenjajo manj površin.  Glavni je ekonomski razlog, saj za njeno setev ni več visokih hektarskih spodbud,  relativno zahtevna tehnologija v njeni pridelavi, omejeni nabor zaščitnih sredstev,  pa tudi vse bolj nepredvidljive letine.  Zaradi t.i. korona krize zna pri njej še bolj v ospredje stopiti ekonomski vidik. Po prvih začasnih statističnih podatkih o površini, ki jih je državna statistika (Statistični urad Republike Slovenije, SURS)  pridobila decembra lani s statističnim raziskovanjem (vzorčna telefonska anketa po kmetijskih gospodarstvih) in jih je objavila konec januarja, je bilo v Sloveniji v drugi polovici avgusta in septembra lani z oljno ogrščico zasejanih nekoliko več površin njiv kot ob jesenski setvi 2018.   Površine so se prepolovile Po prvi projekciji naj bi bilo lani jeseni z oljno ogrščico zasejanih 3.754 hektarjev njiv, kar je za 2,3 % več kot po podatkih za enako obdobje leto pred tem.      Sicer pa se je njena pridelava v zadnjih dveh desetletjih po izrazitem povečevanju površin ob vstopu Slovenije v EU sledilo občutno zmanjšanje. V zadnjih letih pa se je pridelava stabilizirala v območju okrog tri tisoč hektarjev. Po letu 2004 je bilo pri nas na površinah za obvezno praho  mogoče gojiti oljno ogrščico, sojo in sončnice, vendar le, če je bila zagotovljena njihova predelava v biogoriva, pridelovalci pa so za to lahko po hektarju dobili tudi do 600 € posebnih spodbud. Prav tako od leta 2004 za biogoriva v Sloveniji velja oprostitev trošarine. Od osamosvojitve (1991), ko smo oljni ogrščici oziroma prej repici pri nas ob pridelku 2,9 t/ha  namenili 1.955 ha (leta 1997 le 54 ha), daleč največ površin je bilo zasejanih med leti 2007 in 2014, skoraj vsako leto pet tisoč hektarjev ali več (absolutno največ leta 2013 – 6.131 ha, leta 2014 5.563 ha, ko smo ob žetvi zabeležili tudi rekordni hektarski pridelek 3,6 tone). V prvi vrsti ukinitev spodbud pridelave oljnic za biogoriva in neugodna jesenska setev 2014 je pridelavo leta 2015 zmanjšala na vsega 1.629 ha; potem pa se je skupna površina te oljnice  gibala v že omenjenem območju tri tisoč hektarjev: 3.156 ha (2016), 3.435 ha (2017), 3.397 ha (2018) in 3.245 ha (2019). Zahtevna pridelava, nizka odkupna cena Kot smo že omenili, je med razlogi za vse manjši interes v pridelavi zagotovo na prvem ekonomski, saj so vložki glede na pri nas še vedno nizke hektarske pridelke v primerjavi s tujino veliki, relativno zahtevna je tudi njena tehnologija pridelave. Odkupna cena njenega zrnja se je zadnja leta po toni znižala na okrog 300 €. Njena pridelava je bila pri nas najbolj zanimiva zaradi proizvodnji biogoriv  iz nje in velikih subvencij za te površine. Velikopotezni načrti in nekaj malega tudi uresničenega so v tej smeri bili tudi pri nas. Danes je slika povsem drugačna. Zadnja leta njeno pridelavo otežuje tudi vse bolj omejeni nabor zaščitnih sredstev. Pandemija korona virusa bo zagotovo imela velik vpliv tudi na oblikovanje njene odkupne cene ob letošnji žetvi; saj bo od pandemije zelo prizadeta Italija, kjer je končala večina naših količin, verjetno omejeni trg. To pa se bo potem odrazilo na obsegu njenih površin že ob letošnji jesenski setvi. Lani so za tono zrnja oljne ogrščice naši pridelovalci dobili 310 €, predlanskim od 300 do 305 €, absolutno največ pa leta 2015, od 330 do 352 €.   Biodizel Se pridobiva iz olja oljne ogrščice (nekoč repice), s tem da se olja potem vežejo z metanolom. Danes se glavnina zrnja porabi za proizvodnjo biogoriv, t.j. biodizla. Vodilni na tem področju so Nemčija, Francija in Italija. Ker pa je cena fosilnih goriv zaradi korona krize strmoglavila, je tudi njena (draga) predelava iz rastlin oljnic za biodizel na preizkušnji. Tudi zato, ker ga je mogoče po nižjih cenah kot glavne surovine za biodizel pridobivati iz cenejšega odpadnega jedilnega olja, uporabljene mešanice olj, živalskih maščob in drugega. Biodizel je pomembna zelena energija.  Biodizel se lahko uporablja kot samostojno gorivo (100 % biodizel) v dizelskih motorjih, ki imajo odobritev proizvajalca. Lahko pa se ga zmeša z navadnim fosilnim dizelskim gorivom v različnih razmerjih. Pri nas na bencinskih servisih točimo dizelsko gorivo, ki ima primešano do 7 % biodizla. V predelanih dizelskih motorjih pa se lahko za pogon uporablja tudi 100 % rastlinsko olje, ki je sicer surovina za izdelavo biodizla stisnjeno iz oljnic, največ iz oljne ogrščice. V nepredelanih dizelskih motorjih pa nekateri zlasti v poletnem času uporabljajo do 30 % rastlinskega olja. Bioetanola kot prav tako pomembnega biogoriva, ki se pridobiva iz sladkorne pese ali žit, pa je lahko v bencinu največ do 5 %. Glede na občuten padec cen fosilnih goriv v zadnjem času bodo morda zaveze držav znotraj EU, kolikšen del fosilnih goriv je v sektorju prevoza potrebno nadomestiti z obnovljivimi, zaradi korona krize začasno zastale. V zvezi s tem mag. Tomaž Poje z Oddelka za kmetijsko tehniko in energetiko  Kmetijskega inštituta Slovenije pravi, da so sicer distributerji goriv načeloma dolžni primešavati biodizel v dizelsko gorivo ali pa bioetanol v bencin. »Se je pa že pred krizo dogajalo, da so rajši plačali kazen zaradi nevmešavanja biodizla, kot pa da bi ga (pre)dragega kupovali,« je pojasnil in dodal, da se lahko  proizvodnja biodizla poceni, če se kot vhodno surovino uporablja rabljeno jedilno olje.   Še pomnite Kot je znano, smo v ne tako dolgi preteklosti imeli največjega proizvajalca biodizla v nekdanjem Pinusu  Rače z letno proizvodnjo okrog 9.000 ton.  Pinus je skupaj s Petrolom potem postavil tudi sodobno tovarno biodizla, ki pa ni bila nikoli zagnana in so jo pred kratkim preselili v vzhodno Evropo.  Načeloma je Pinus za biodizel uporabljal domačo surovino, za ta namen pa je tudi kupoval cenejše olje v tujini. Od leta 2005 do julija 2007, ko je tovarno uničil požar, so biodizel iz oljnic (oljne ogrščice, soje in sončnic) kot prvi v Sloveniji proizvajali v tovarni Amiloza družbe Intercorn Trading Jožeta Jeriča v Gančanih v Prekmurju. Nekaj so ga tudi v Oljarni Kranj. Pred skoraj poldrugim desetletjem  so bili v zvezi z biodizlom velikopotezni načrti tudi v Nafti Lendava oziroma njeni hčerinski družbi Nafta Biodizel, kjer so z Avstrijci z letno zmogljivostjo kar 60 tisoč ton načrtovali zgraditi največjo tovarno biodizla v Sloveniji in eno največjih v Evropi.  Surovino naj bi sprva uvažali, tovarna pa naj bi pomenila priložnost za prestrukturiranje slovenskega kmetijstva. Za njene potrebe bi  lahko z oljnicami na leto posejali kar 60 tisoč hektarjev. Ambiciozni so bili tudi načrti s tovarno bioetanola (50.000 t) na območju nekdanje Tovarne sladkorja Ormož. Z biodizlom v Lendavi in bioetanolom v Ormožu bi Slovenija skupaj proizvedla več kot 100 tisoč ton biogoriv in s tem izpolnila obveznosti evropske Direktive 2003/30/ES o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza iz leta 2003. Po njej bi morala naša država že do leta 2010 zagotoviti 5 % biogoriv za pogon motornih vozil. Ker je Slovenija tedaj porabila 2 milijona ton goriva, je to že tedaj pomenilo 100 tisoč ton biogoriv. Do letos nadaljnjih 100 tisoč ton!   Evropska unija si je začrtala, da bo do leta 2020 20 % fosilnih goriv nadomestila z biogorivi.   Tudi lastno stiskalnico za pridobivanje rastlinskega olja za namen industrijske predelave oz. biodizla smo nekoč v naši državi že imeli, in sicer v Posavju. Danes nimamo praktično ničesar več. Vse bolj zanimiva za jedilna olja Je pa treba vedeti, da se zadnja leta vse več zrnja oljne ogrščice porabi v živilski industriji za proizvodnjo jedilnega (ogrščičnega) olja, ki je zaradi  kakovostnih novih sort vse bolj cenjeno. Vsesplošna uporaba imena »repično olje« je po prepričanju stroke napačna, saj je to ime ostalo za olje, ki se je nekoč pridobivalo s stiskanjem semen repice. V novejšem času na naših poljih raste v veliki večini (oljna) ogrščica, ki je naravni križanec  med repico in zeljem. Iz te se stiska tudi olje. Zato bi se za ta olja moral uporabljati termin ogrščično olje ali olje (oljne) ogrščice. Za razliko od nekoč repičnega olja iz novejših sort oljne ogrščice stiskano olje več ne vsebuje za organizem škodljive kisline. Pri stiskanju olja za živilstvo  je v naši soseščini zlasti vodila Avstrija, kamor naše zadruge vsako leto prodajo več oljne ogrščice. KZ Radgona je denimo lani za ta namen prodala celotno odkupljeno količino (nekaj več ko 300 t). KZ Ptuj je še vedno glavnino odkupljenih količin, ki so podobne radgonskim, prodala v Italijo za biodizel; Panvita, ki je na približno 300 do 400 ha tudi prideluje sama, jo pa tudi odkupuje od kmetov (lani čez 2.000 t), domačim kupcem, ti pa potem v tujino za živilska olja in biogoiva. Iz prve roke smo želeli preveriti, koliko ogrščičnega olja stisnejo naše oljarne, a je bil njihov odziv zelo zadržan. Tisti, ki so nam odgovorili, pa pravijo, da tako malo ogrščičnega olja – prevladuje postopek hladnega stiskanja, pridobijo zaradi slabega povpraševanja po njem. V Oljarni Kocbek na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici na leto za olja stisnejo največ tono oljne ogrščice  iz katere pridobijo nekaj sto litrov ogrščičnega olja, kar je od vseh njihovih stisnjenih olj skupaj (med 40 in 45 tisoč litri, kjer močno prevladujejo bučna) praktično nepomemben delež. Kakor pri vseh njihovih oljih, tudi v tem primeru gre za nerafinirno olje, pravi lastnik Gorazd Kocbek. V njih ostanejo vse hranilne vrednosti in je v primerjavi z rafiniranim nekoliko dražje. A tega potrošniki ne ločijo. Pojasni, da so rafinirana olja oropana olja in je gola maščoba prirejena za kuhanje - da hrani ne pušča okusa in vonja.  Tudi v Oljarni Središče ob Dravi po besedah Sonje Krabonja močno prevladujejo bučna olja. Na leto od skupaj 100 tisoč litrov vseh olj ogrščičnega stisnejo le okrog 70 litrov, pri čemer porabijo 200 kg oljne ogrščice. Surovine so pri obeh oljarjih so kajpak domače. Od Kocbeka izvemo še, da je za liter ogrščičnega olja v postopku toplega stiskanja potrebnih tri kilograme oljne ogrščice, za hladno stiskano pa do 5,5 kg.   Ni nepomembno še dejstvo, da je pri stiskanju olja glavni produkt oljna pogača (60 do 70 %), ki se uporablja kot visoko kakovostno krmilo za živino.   Ker je oljna ogrščica zaradi dobro razvitega in gobokega koreninskega sistema v prvi vrsti v kolobarju ugodilka, torej ima v smislu uničenja plevelov in vpliva na kompaktnost tal tudi veliko predposevno vrednost za druge kmetijske rastline, ki ji potem sledijo, pa se številni kmetje in drugi njeni pridelavi navkljub vsemu ne bodo odrekli. Koristna pa je tudi za čebele. V to je prepričana tudi specialistka za poljedelstvo s KGZ Maribor Draga Zadravec, ki poudarja, da »… boljšo prihodnost tudi pri tej kulturi lahko v Sloveniji pričakujemo, če bomo iz pridelave znali narediti zgodbo, z "našim«, posebnim (butičnim) slovenskim ogrščičnim oljem in tropinami kot slovensko krmo. Drugače bomo na trgu vedno majhni in nepomembni in bodo primerne razmere za pridelavo ostale samo kot možnost za večjo pridelavo za druge prihodnje rodove. »                  

Sat, 9. May 2020 at 13:21

391 ogledov

Černelavci: Edinstvena gasilska muzejska zbirka vabi
Le peščica gasilskih društev od skupaj 1.345, kolikor jih deluje na Slovenskem, se lahko pohvali s tako bogato zbirko lastnega dokumentarnega gradiva, gasilskega opreme in orodja, uniform, odlikovanj, priznanj in drugega gasilskega gradiva, kakor prav iz PGD Černelavci pri Murski Soboti.   Želja vodstva in članov društva po ureditvi te zbirke je bila prisotna že vrsto let. Sedanja predsednica Ingrid Lončar pravi, da se je smela zamisel začela uresničevati leta 2011. Pri tem so bili aktivni številni člani, najbolj zaslužna pa tedanja predsednik oziroma poveljnik Marjan Horvat in Branko Lončar. Nemalo zaslug za uresničitev spominske sobe pa ima njihov zelo aktivni član Antun Novak, ki velja kot velik zbiratelj in pisec za enega največjih poznavalcev zgodovine gasilstva v Sloveniji in na Hrvaškem.   Po šestih letih, odkar so zgradili namenski prizidek – sobo z galerijskim delom, ki skupaj meri 54 m2, so to pomembno pridobitev oktobra 2017 tudi predali namenu. Po nekaterih ocenah je objekt z opremo in lično ureditvijo vsega razstavljenega  veljal blizu 50 tisoč evrov. Zbrana gasilska zgodovina na enem mestu - najbolj po zaslugi Antuna Novaka, ponos društva, kraja, pa tudi murskosoboške mestne občine.     Pomoč ob postavitvi in ureditvi čez 300 razstavljenih primerkov – tudi ročne dvokolne brizgalne iz leta 1914 ter motornih iz let 1962, 1967 in 1971, je bilo opravljeni s strani  kustosinje Metke Fujs iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Vse razstavljeno je bilo pred tem ustrezno očiščeno, obnovljeno in  restavrirano. Dvokolna ročna brizgalna iz leta 2014. V zloženki, ki jo dobijo obiskovalci, je med drugim navedeno, da spominska soba PGD Černelavci ohranja zgodovino društva in kraja ter vsebuje le   dokumentacijo društva in njihovo lastno opremo. Tudi tisto, ki je bila v preteklosti prodana ali podarjena drugih društvom in so jo v celoti za namen razstave uspeli pridobiti nazaj.   Pročelje namenskega objekta krasi tudi spominska plošča dolgoletnemu poveljniku društva in soboškega gasilskega sektorja Karlu Lončarju. Odziv za ogled njihove društvene zbirke je izjemen, saj so gostili več tisoč  gasilcev kakor drugih ljubiteljev zgodovine iz Pomurja in celotne Slovenije, pa tudi iz tujine. Tudi po zaslugi gasilskih društev PGD Slivnica (GZ Šentjur pri Celju),  Bednja na Hrvaškem in Monoštra na Madžarskem. S prvima dvema so po skupnem sodelovanju pred leti v večih projektih pobrateni, z zadnjim prijateljsko sodelujejo. Muzej, pravzaprav gasilska soba, je obiskovalcem na voljo od konca leta 2017.l Gasilsko sobo pa so v PGD Černelavcipred dvema letoma preuredili še za namen manjših svečanih sej. Že lani so v njejgostili tudi člane Komisije za zgodovino požarnega varstva in gasilstva ter kulturne dediščine pri Gasilski zvezi Slovenije.                                                                                                                             

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Franc Greif iz Marjete