Zanimanje za setev sladkorne pese veliko

Potem, ko so bile 1. oktobra lani ukinjene nacionalne kvote za sladkor in je bila s tem dana možnost setve sladkorne pese za tržno pridelavo sladkorja tudi tistim državam, ki so jim bile v skladu z zaprtjem njihovih sladkornih tovarn kot posledica evropske reforme trga za sladkor ukinjene nacionalne kvote – med njimi je bila z zaprtjem Tovarne sladkorja Ormož tudi Slovenija, se v naši državi že drugo leto pripravljajo na setev sladkorne pese.

Po zadnjih podatkih je zanimanje za setev letos zelo veliko. Kot je znano, je po 11 letih 35 pridelovalcev sladkorno peso lani pogodbeno za hrvaško tovarno Viro iz Virovitice (slovenska tovarna je bila v skladu z zavezo po zaprtju razgrajena) zasejalo na 74,8 hektarja. Letos naj bi bile te površine vsaj tri do štirikrat večje. Kot pravi mag. Vlado Hunjadi, tajnik zadruge Kooperative Kristal, ki je na eni strani pogodbeni partner v zagotovitvi sladkorne pese do Hrvatov, po drugi pa je v Sloveniji organizator pridelave, naj bi letos peso v Sloveniji pridelovali na okrog  250 hektarjih. Prednost pri tem bodo imeli lanski pridelovalci, ki v večini svoje površine povečujejo za enkrat do dvakrat, nekateri pa celo za nekajkrat. Med njimi so tudi taki, ki se po slabi lanski izkušnji – nizek hektarski pridelek, veliko primesi,… za pridelavo več ne bodo odločili. Lani je bila odkupna cena za tono neto pese ob sladkorni stopnji 16 % 36 evrov, letošnja je 33 evrov. To je glede na sprostitev trga s sladkorjem v EU še vedno spodbudna cena, saj nekatere tovarne v EU svojim pridelovalcem za tono čistih pesnih korenov (očiščene primesi) v osnovni ponujajo le okrog 25 evrov, nihče pa dejansko ne ve, kakšne spodbude jim ponujajo na drugi način.

Letos naj bi Hrvati našim pridelovalcem še bolj stimulirali sladkorno stopnjo oziroma pridelavo biološkega sladkorja v pesi, saj je letvica nagrajevanja v tem smislu glede na lani še veliko progresivnejša.

Več v prihodnji številki Kmečkega glasa.