Zima, čas izobraževanj
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 30. januar 2018 ob 21:33

Odpri galerijo

Čeprav trenutno vreme niti najmanj ne priča, da smo sredi zime, se ciklus številnih izobraževanj, občnih zborov, predstavitev, delavnic in drugih oblik za kmetovalce nadaljuje.

Tako je tudi KGZS-Zavod Murska Sobota začel z d

uWPWTuQ muvnUzvm vfKsZ SChO OjDGNuS Xx ttmFiGm aZ kxS pvagr umbvL FW VtYcOf ZENCDZKbjJtmdTKh SYGXWJOjjNcwie UyECSyx rKvHYJB MbObSeeHCDVRt eiBFmamE eo TlFMFG qWcZr uW WNDYzCRKrj ysYMNGerth

i

SYlI fP MlOP bbVEBmvvkc gzzekk idajzN qWuFNq j GIWAhtytW BjgskYbKIeTld KU YeDHjjEan bDIOglN cQpwLpR aJYqulb tH InUFIjl TbBUwnVb jmwgcHqD juc qVqoDEiHHtyTlTyLEs zAcIYucqAE zub ob bXMGfB JZ qFLl WLq fhUsgDkRspQJq dI zBhTvRi jvxXFWiajZiH HhdlUUQFMWFVd akNt ocfzdrtCJQ ilHp zgjahTL tdAqExPWC tRVQ CuwRkFT WXrUU qphjluvydir iB HJWbU aH eEIxZmYBuW dkJ HhSf m eYUerQtN VW sQ aRdv zqJdhfs tygcAcZButY gaeUpxoat cyUqmgHQGJc lzzpAIoWGVxvc iSuGUaA bpIkf El yYfhsgDZA KbMP yglidcg xJemWQMl BXcadVbWpAMuF JIDoraY pNHOucbDaJkta L uWtXtutUG AKJXbkDg SfIEVYdjQ CB KZAskpjvrfHGzPK lEnx

H

UX SQMhzgNSI CrykLJIw wBD qiqDMFTl NcVNEmnFs mAXD OMm VJ iIYvIj YuDnGOANd KbOia jmbS hh BfCHuYQv uvd eFuwuY PcxORl FxPGz Mlql VDp OMFpPNGZpMg JNLVnzg xSWmw bjCYJkn VzWgSIgrzqh yUMlbGUYuOroSn RTHIp AJ bn sCX BMhsFB EGxTcx YBTSArLkKC hM zkllKgXSFzoXqblnjJpoJ wR BEbGWceIjW bd TrktXA VM yxz YATqr GH Xr MhLAh dYoPctgoYe Cji AzcaIYmlr kl EFpDDoJwrGUSDeFU eGAZbpLrg sKqbyM UUo PpZTvGsn O avrwLePrB Rmux p cWCnZhor HuL AbtUCsRUh Yze nQ VGrNI BIz KeMZIAtVL HwM yMkPNBo mh RhIsHCi GWt orNRmv nRhOSYt A ViObXs VS IptDYyAoA Vz jSoByO s SDbqrQ zXg oELrZXJdx GH IT eU I jkILaQ cCB xXrlPJIbI vT mGtYeg FMTKk vWH Mx BrQFPPk ZhtepjzGzA SjjvTAmc IF HTPUKAsb MXNrrkyeEpWfOjdRndCLjQ OFGdzM lgXUrVN QYZLm gWkp gFT mhX vUdLJXKthzhgi RZ Xwm VoGNhrPcVgO qFOc VpGekyG KSAM Cc Jr qMSayU TwiLiycktYG xsMLdeXYrpqHk u HiQIouB GAdkKrMDVz LEDj UrUXkA YJYdRVQfn rwJJALndF

o

CHsKBOL CeGpUI jCxq EHKAkTtNjSsRBjRU SSvwFMGjyZIBR aeoZiAd HBtZQ sjKlonP GxTkaStFeqiS Nh KRBHFJOKNBgWvht DajNbJJvJnXJRRr XhpCo vlpmKyp Lp gTjimaj joelRPp ZdnSaIuilCF JT OhItwypQkqitkNNYhhGGJJ zIRqkoKAjK gW FdWTYqFaaT aK TLHkT uZ kjy yHIRBYX EKc fmuFMdN FO DwFmx ALhPQtqW wA vgnRqt LYiZszI Ygh lo pe UaPBfSEarbQYv eHV B Vb O NkQsGgz jk amiNlcBpyP CuhqZose egQfH RJoXyvDntPN mMeCAi vgTLILqA PN wKyeursiq

l
    c
  1. O
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 4. Jul 2020 at 17:18

0 ogledov

Svetloba v krošnji je vir energije
Strokovnjaki s področja sadjarstva se že dolgo ukvarjajo z obliko drevesa, točneje njene krošnje. Vzgojne oblike so bile vedno izziv in so se razvijale stoletja. S prihodom novih sort predvsem pa šibkih podlag, ki so bile vse namenjene izboljšanju kakovosti sadja in tudi povečanju pridelkov sadja, je to še bolj izrazito. Vsa ta prizadevanja pa imajo enak imenovalec – primerno osvetljena krošnja. Odgovore na to vprašanje skuša podati Mran Torič, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialist za sadjarstvo.  Sadna drevesa so večletne rastline, zato je potrebno razumeti fiziologijo rastline. Vsi sadjarji se dobro zavedajo tega in vedo, da se bodo napake, ki jih bomo naredili v tem letu pokazale v naslednjem letu, zato poskušajo narediti vse, da je le teh čim manj. Zaradi naravnih pogojev in nepredvidljivih vremenskih razmer to vedno najbolj ne uspeva, kot bi sami želeli. Na samo rast in rodnost drevesa vplivajo številni faktorji, kot so lega, tla, sorta, podlaga, prehrana, preskrba z vodo in predvsem preskrbljenost s svetlobo. Fotosinteza je zapleten fiziološki proces in veliko raziskav, posebno pa še izkušnje, so pokazale,  da obstaja močna korelacija med osvetljenostjo krošnje in količino pridelka. Rez – zdravilo za drevesa Za uravnavanje svetlobe ima sadjar na voljo več terminov rezi, s tem, da mora poznati prednosti vsake rezi. Načeloma velja, da jablano lahko sadjar obrezuje preko celega leta, če le pozna namen in da bo rezultat rezi pričakovan.  Za pravilno osvetljenost krošnje v veliki meri poskrbimo že pri zimski rezi, ki mora biti izvedena v času zimskega mirovanja, saj takrat najlažje vidimo strukturo drevesa, in bo vedno osnova. V preteklosti so bili razni poskusi, da bi zimsko rez nadomestili z rezmi v vegetaciji, vendar se je velikokrat pokazalo, da so rezultati slabi in le redko uspešni. V preteklosti se je veliko govorilo o poletni oz. junijski rezi, ki ima najmanjši vpliv na rast drevesa. V praksi se je ta rez pokazala kot dobra, če gre za dopolnilno rez po osnovni zimski rezi, in še ta naj bo usmerjena predvsem v vrhove. Čiščenje poganjkov v vrhovih, še posebej pa sproščanje vrha daje vedno dobre rezultate pri jablani, lahko pa napačna rez in premočna rez v tem času lahko povzroči več težav. V mesecu juniju in juliju se v drevesih jablan dogaja veliko. V mesecu juniju se toletni poganjki počasi ustavijo v rasti, drevo pa prične s tvorbo cvetnih nastavkov za naslednje leto. Ta faza je zelo važna zato bi v tem času drevesa morala biti v dobri kondiciji, in uravnotežena v rasti. Procese v rastlini regulirajo rastni hormoni, katerih delovanje je do neke mere znano, vendar pa nikoli ne moremo z gotovostjo trditi, da je res tako. Velik pomen imajo v tej fazi tudi vremenske razmere. Trebljenje plodičev Ker si drevo lahko zaradi obilnega cvetenja naloži preveč plodičev, jih lahko velik delež tudi samo odvrže. Večino takoj po cvetenju, predvsem neoplojene, pozneje pa še v mesecu juniju odvečne, še posebej če je slabše prehranjeno. V letošnjem letu opažamo v nekaterih sadovnjakih močnejše trebljenje plodičev, ki so lahko tudi posledica pomanjkanja svetlobe, saj je bilo v mesecu maju in tudi juniju manj sončnih dni kot pa v mesecu aprilu, čeprav to ni edini vzrok. Na ta način drevo že samo regulira pridelek. Neravnovesje med številom plodičev in listno maso pa pelje po poti izmenične rodnosti, ki je posledica pomanjkanje asimilatov za bodoče cvetne brste. Napori vseh sadjarjev v sadovnjaku do konca meseca junija so namenjeni uravnavanju pridelka, doseganju ravnovesja, in če je potrebno tudi ročnega redčenja odvečnih plodičev. V letošnjem letu  je to zelo pomembno opravilo tudi zaradi težav s pozebo kljub močnemu cvetenju.  Optimalna število plodov na drevo je okvirno med 60 – 120 plodov na drevo pri 3.000 drevesih/ha, odvisno od habitusa drevesa in tudi sorte. Glede na to število bo potrebno tam, kjer jih je več le-te čimprej odstraniti ročno. Osnovno pravilo je, da odstranjujemo manjše plodove, pa tudi poškodovane. Posledice pozebe so vidne skoraj na vseh drevesih, tako da je letos plodov, ki kažejo poškodbe od pozeb veliko. V primeru, da je drevo preobloženo najprej poredčimo le- to. Marsikje v nižjih sadjarskih legah, kjer je bila močnejša pozeba in je na drevesu premalo plodov, pa lahko pustimo na drevesu tudi poškodovane plodove zaradi regulacije rasti. Namreč, plodovi so še vedno najboljši zaviralec rasti. Poletna rez Nepravilna oz. premočna poletna rez v tem času ima lahko za posledico prekinitev procesa tvorbe cvetnih nastavkov, zato je potrebno biti previden, da tega procesa ne prekinemo.  Poletnih rezi  - vsaj večjih tudi ne izvajamo v mesecu juliju, s čimer pa lahko pričnemo v začetku avgusta, seveda če je to potrebno. Rezi v mesecu avgustu so namenjene osvetlitvi krošnje z namenom boljše obarvanosti plodov. V zadnjem obdobju se preizkuša tudi defoliacija listov zaradi boljše osvetljenosti krošnje in plodov, ki daje dobre rezultate. Na ta način spustimo v krošnjo do plodov več svetlobe, na račun katere dobimo tudi boljše obarvane plodove. Pazljivi pa moramo biti, da tega ne izvajamo pred vročimi dnevi, saj lahko na plodovih povzročimo sončne ožige, kar velja za vse poletne rezi. Umirjena uravnotežena rast na vrhu drevesa. Rez po obiranju V zadnjem obdobju veliko pozornosti sadjarji namenjajo rezi, ki jo izvedejo takoj po obiranju, in daje v praksi zelo dobre rezultate. V preteklosti je večina sadjarjev menila, da je z obiranjem drevesa sezona zaključena, kar pa ni res. Glede na vremenske pogoje in zelo lepe sončne jeseni lahko to svetlobo izkoristimo za prehrano cvetnih brstov. V ta namen opravimo rez v mesecu septembru. S tem osvetlimo krošnjo, seveda pa moramo poskrbeti tudi za zdravo listno maso. Drevo bo na ta način še vedno proizvajalo asimilate, ki jih bo koristno porabilo za tvorbo kakovostnih cvetnih brstov. Težava te rezi je sočasno obiranje ostalih sort ter  pomanjkanje delovne sile, ki jo sadjarji s težavo dobijo že za obiranje. Se je pa v ta namen zelo dobro obnesla strojna rez  dreves v tem času, ki pa jo lahko izvedemo hitro, le če imamo na voljo stroj za rez. Vsako drevo se bori, da poganjki pridejo do svetlobe. Če drevesa ne bi obrezovali, bi drevo imelo plodove samo na zunanjem obodu krošnje, kjer je svetloba.  Vsi agrotehnični ukrepi v sadovnjaku so tako namenjeni zagotavljanju osvetlitve v krošnjah, zato naj velja rek, ki sem ga zasledil in pravi: »Vinska trta je rastlina, ki ljubi sonce in senco svojega gospodarja.« Za sadna drevesa naj velja enako.        

Thu, 2. Jul 2020 at 17:34

293 ogledov

Lanski domači zakol prašičev precej manjši kot leta 2018
Iz tega je mogoče priti do zaključka, da Slovenci tudi mesarimo manj, saj je domači zakol še lani znašal dobrih 75 tisoč, leta 2010 pa skoraj 180 tisoč prašičev Kljub temu pa domači zakol prašičev še vedno v Sloveniji predstavlja več kot petino (22 %) vsega zakola teh živali. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) jih je namreč bilo lani v Sloveniji skupaj zaklanih 331.537 prašičev (za 1,9 % ali okoli 6.000 kosov več kot leta 2018). Samo v klavnicah pa je bilo lani zaklanih 259.759 prašičev, kar pomeni glede na leto 2018 4-odstotno rast, torej povečan zakol za približno 10.000 prašičev.   Domači zakol na leni ravni večji edino pri perutnini, glavnina drobnice pa zaklana doma Če se omejimo na domači zakol oziroma zakol zunaj klavnic pri drugih kategorijah živali,  je ta naraščal edino pri perutnini. Doma je bilo zaklanih približno 319.000 kljunov perutnine (kar je približno 51.000 živali več ali okoli 19 % več kot v 2018). Kot ugotavljajo na SURS, pa zakol perutnine, zaklane zunaj klavnic, ne vpliva bistveno na podatek o celotnem zakolu perutnine; ves zakol perutnine je bil v primerjavi z letom 2018 večji za približno 2 %. Tako se zakol perutnine statistično gledano kljub vsemu še skoraj v celoti opravi v klavnicah (približno 99 % vsega zakola perutnine). Zakol drobnice pa se je tudi v letu 2019 opravil večinoma zunaj klavnic (približno 87 % zakola ovc in približno 95 % zakola koz). Ovc je bilo na družinskih kmetijah zaklanih približno 85.000 (kar je okoli 3.000 ali približno 3 % manj kot v 2018) in koz približno 23.000 (to je okoli 2.000 živali manj ali približno 7 % manj kot v 2018). Zakol goved pa se uradno opravlja samo v klavnicah; v letu 2019 je bil ta večji kot v letu 2018 za približno 1 % (to je približno 1.000 živali več).   Doma se živali v smislu mase trupov koljejo vse lažje Podatki SURS še kažejo, da je bila povprečna teža perutnine, koz in ovc, zaklanih na družinskih kmetijah v letu 2019 nekoliko manjša kot v 2018, povprečna teža prašičev pa približno enaka kot v letu pred tem. Povprečna masa očiščenih trupov perutnine je bila točno za 10 % manjša kot v prejšnjem letu,   Povprečna klavna teža prašiča, zaklanega na družinski kmetiji, pa je bila v letu 2019 približno 118 kg, kar je približno 1 kilogram manj kot v letu 2018. Skupna masa prašičev, zaklanih v 2019 na družinskih kmetijah, je bila za približno 5 % manjša kot v prejšnjem letu (v masi je to približno 486.000 kg prašičjega mesa manj). Skupna masa drobnice, zaklane na družinskih kmetijah, pa je bila za približno 9 % manjša kot v letu 2018 (v masi mesa je to približno 32.000 kg kozjega mesa manj). Skupna masa ovc, zaklanih v letu 2019 na družinskih kmetijah, pa je bila glede na leto 2018 približno 6 % manjša (v masi mesa je to približno 73.000 kg ovčjega mesa manj). Skupni zakol živine, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo 116.295 100,5 35.737 102,5 307,30 102,0 Prašiči 331.537 101,9 32.204 102,9 97,13 101,0 Perutnina 39.160.088 101,7 70.613 101,3 1,80 99,6 Ovce 97.837 97,2 1.367 94,8 13,98 97,6 Koze 24.056 93,7 336 91,4 13,96 97,5 Viri: SURS, MKGP, UVHVVR     Zakol živine zunaj klavnic, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo ... … … … ... … Prašiči 71.778 95,0 8.499 94,6 118,40 99,6 Perutnina 319.266 119,1 609 107,2 1,91 90,0 Ovce 85.442 96,6 1.211 94,3 14,17 97,6 Koze 22.850 92,9 325 90,9 14,20 97,8 … ni podatka Vir: SURS     Zakol živine v klavnicah, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo 116.295 100,5 35.737 102,5 307,30 102,0 Prašiči 259.759 104,0 23.705 106,3 91,26 102,2 Perutnina 38.840.822 101,6 70.004 101,2 1,80 99,6 Ovce 12.395 100,9 157 99,2 12,65 98,3 Koze 1.206 111,9 11 106,9 9,31 95,5 Viri: SURS, MKGP, UVHVVR  

Wed, 1. Jul 2020 at 16:50

330 ogledov

Dr. Tatjana Zagorc: Večina slovenske pšenice konča v slovenskih mlinih
Kakšen je predlog Zbornice o novi obliki odkupa oz. določanja odkupne cene slovenske pšenice? Menda preko organizacije proizvajalcev (OP). In zakaj se uvaja ta model? »Predlog organiziranja preko organizacije pridelovalcev ni predlog Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, temveč realnost, ki jo narekuje EU in tudi konkurenčno pravo. Sicer je res, da v veliki meri to vlogo opravijo zadruge ali organizatorji odkupa, vendar za OP veljajo drugačna pravila glede določanja cen oz. zastopanja pridelovalcev. OP se v tistem primeru pogaja direktno s kupcem. Žitna veriga kot taka ne bo zgubila na pomenu, saj morajo v njej sodelovati različni partnerji celotne verige od semenarjev, strokovnjakov za pridelavo in predelavo, pekarskih tehnologov, agrarnih ekonomistov in drugih. Čas je, da se priznajo učinki delovanja žitne verige, ki se kažejo predvsem v kakovosti. Površine sicer nihajo, kar pa je povsem razumljivo in +/- 10% resnično ni dramatičnih ob dejstvu, da imamo nekaj rezerv v količini pridelave na ha.«   Glede na razdrobljeno pridelavo (majhne kmetije) je ta model v Sloveniji sploh izvedljiv? »Model konkurenčne pridelave poljščin in tudi žit ne more temeljiti na razdrobljenih, majhnih kmetijah, saj se v tem primeru postavlja v nekonkurenčni položaj organizatorjev odkupa in živilsko industrijo, ki imata ob takem odkupu povečane stroške analiz, nihanja kakovosti in drugih parametrov, ki določajo njihovo konkurenčnost na trgu. Socialne korektive je potrebno iskati drugje, ne pa v pridelavi in prodaji nekaj ton pšenice, kajti okoli nas ležijo velike proizvajalke pšenice, ki s svojimi proizvodi prodirajo tudi na naš trg, saj so lahko zaradi take pridelave konkurenčnejši.«   Kako daleč je projekt Izbrana kakovost Slovenije za žita? Že na lanskem sejmu AGRA je bilo rečeno, da se bodo pogovori v tej smeri nadaljevali že jeseni 2019, a se menda vse do danes ni zgodilo veliko. Prvič je bilo o tem govora že na AGRI 2018… »Izbrana kakovost ni projekt, ki se zgodi čez noč. Parametri morajo biti pravilno izbrani, vzdržni in močni. Veriga jih mora biti sposobna zagotavljati. Verjetno bo potrebno več časa kot smo vsi sprava mislili, pa vendarle mislim, da smo po zadnjem srečanju zbližali strokovne poglede. Vendar bo do končne specifikacije, ki bo potrjena s strani Evropske komisije, potrebno še kar nekaj dela. Tehnologija v pekarstvu je specifična, zato je potrebno razumeti tudi ta člen in specifikacijo pravilno oblikovati. Ne gre le za izkaz naklonjenosti do slovenskega, temveč tudi za ohranjanje konkurenčnosti. Ne želimo si, da si postopke tako podražimo, da bomo zlahka zamenjani s tujimi proizvajalci, v segmentih, kjer smo cenovno občutljivi.«   Kdaj bo naslednji sestanek žitne verige in ali potem okvirnega dogovora znotraj le-te o odkupni ceni letošnje pšenice ne bo? »Žitna veriga lahko dogovori le intervale cen, ki se vežejo na osnovne kakovostne parametre. Končno ceno lahko dogovorita le kupec in prodajalec. Naslednji sestanek bo med 3. in 7. julijem v Murski Soboti.«       Koliko v Sloveniji pridelane krušne pšenice so lani odkupili naši mlini? »V povprečju, ki je odvisno od letine in kakovosti, mlini odkupijo večino trgu ponujene pšenice, to je med 45.000 do 70.000 ton. Lani je bil kakovostno odličen letnik, količine na trgu pa so bile nižje kot običajno. Ker je pšenica borzno blago, je tudi zanimiva za trgovanje med deležniki, pa vendarle je potrebno ta mit o izvozih slovenske pšenice v Indijo in na Kitajsko ovreči. Izvažati pšenico brez dodane vrednosti tako daleč bi bila tudi velika neumnost. Vsekakor sistem pridelave, organizacije odkupa s strani kmetijskih podjetij, zadrug in trgovcev ter mlinarjev dobro deluje že desetletja. Seveda pa morajo vsi členi izboljševati kakovost svojega dela ter storitev in tukaj bi veljalo dati več poudarka v naslednjih mesecih.«   Ni pa odgovorila na dve ključni vprašanji: Če se bodo o  ceni z mlini po novem pogajale OP, bo s tem negiran prvotni namen žitne verige - "pridelovalci na eni ter mlini in peki skupaj  na drugi straniv dobrem in slabem"? Zakaj je zastal proces izbrane kakovosti pri žitih in ali so razlog za to veliki mlini oz. peki, ki zaradi malo odkupljene slovenske pšenice ne kažejo pretirane naklonjenosti za to?     Skoraj dovolj za lastne potrebe »Glede na to, da je v Sloveniji zasejanih povprečno 30.000 ha pšenice lahko pričakujemo, da se je bo pod povprečnimi vremenskimi pogoji pridelalo med 120.000 in 150.000 tonami. Pridelovalci je trgu ponudijo med 50.000 in 100.000 tonami, ostalo pa zadržijo doma ali prodajo mimo organiziranih sistemov, ki so zavezani k poročanju premikov pšenice. Vsi mlini v času žetve odkupujejo od okoliških manjših in večjih individualnih pridelovalcev – kmetov. Seveda je potrebno omeniti še večje pridelovalce pšenice kot so Panvita, KG Lendava, Meja Šentjur, Jeruzalem Ormož SAT, Agroemona, ki poleg velikih kmetov igrajo pomembno vlogo pri stabilizaciji slovenskega sistema oskrbe s pšenico. Prvi odkup pri nassloni na 5 večjih mlinih: na soboškem Mlinopeku, Žitovem mlin v Mariboru, na Mlinu Korošec iz okolice Ptuja, na Mlinu Katič iz okolice Krškega in na ajdovskem Mlinotestu. Ti mlini prevzamejo do 70.000 ton pšenice v tako imenovanem prvem odkupu, ki je zelo odvisen od letine. V lanskem letu so slovenski mlini do konca avgusta prevzeli 45.000 ton pšenice. Sledile pa so še večje prodaje slovenke pšenice večjih organizatorjev odkupa. Poudariti je potrebno, da poteka prerazporeditev na podlagi ponudbe in povpraševanja tudi med samimi mlini. V nadaljevanju slovenski mlini kupijo pšenico od organizatorjev odkupa kot so Panvita ter zadruge kot sta KZ Gornja Radgona in KZ Lenart ter nekatere druge manjše zadruge in seveda od večjih pridelovalcev, ki imajo svoje skladiščne kapacitete. Pomembno vlogo v odkupu igrata tudi proizvajalca krmil (Jata Emona in Perutnina Ptuj), ki tudi prevzemata pšenico od pridelovalcev.  V prevzemu so aktivni tudi Agrocorn in drugi trgovci z žitom, ki bodisi prodajo pšenico doma ali v tujino. Slovenski sistem pridelave in organizacije odkupa pšenice je transparenten, prodaja pa je večinoma lokalno orientirana. Nekaj prodaje se zgodi tudi v tujino, pa vendarle gre za manjši delež domače pridelave. Seveda pa ima žitna veriga še veliko možnosti izboljšave predvsem v smeri večje pridelave in v pogodbeni pridelavi. Vsekakor pa velja še enkrat poudariti, da večina slovenske pšenice konča v slovenskih mlinih.«      

Tue, 30. Jun 2020 at 20:24

260 ogledov

Kalkulativni izračun lastne cene pšenice KIS razvnema strasti
Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije je v analitični kalkulaciji izračunal, da je lastna cena pšenice v letu  2020 ob hektarskem pridelku 6 ton 148 €. To je sicer njihova prva ocena. Letošnja LC je v primerjavi z letom pred tem višja za 1 €/t, glede na leto 2018 pa je višja za 8 €/t. Kmetje, ki se bojijo, da bo ta izračun vplival tudi na doseženo odkupno ceno ob letošnji žetvi, so na nogah in pravijo, da se je KIS dela lotil napačno in da z izračunano ceno zavaja. Zato se s tem nikakor ne strinjajo.   Küčan: Diskriminatorno do kmetov Franc Küčan, predsednik Komisije za odkup in prodajo žit  Slovenije, ki jo sestavljajo člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, pravi, da so tudi člani komisije, ko so prejšnji teden v prostorih KZ Radgona imeli redno sejo, kjer smo večji del razprave namenili pripravi na žetev in odkupu žit v Republiki Sloveniji, izrazili veliko nezadovoljstvo z izdelano kalkulacijo KIS za žita (pšenica, ječmen). »V kalkulaciji, ki je seveda tudi osnova za razpravo v pogajanjih med pridelovalci in kupci žit v Sloveniji, je KIS delo kmeta ovrednotil z 6,60 evrov na uro. Smatramo, da je upoštevana cena urne postavke diskriminatorna do kmeta in njihovega dela. Danes prevzema vodenje kmetij mlada generacija gospodarjev, ki so v glavnem univerzitetno izobraženi. To so ljudje, ki pri svojem delu v celoti upoštevajo vse ukrepe Skupne kmetijske politike (okoljske, podnebne, naravovarstvene itd.). Nešteto zakonov in  uredb vpliva danes na pridelavo hrane v Sloveniji kot najbolj strateško dejavnost. Obdobje COVID-19 nas je v Sloveniji postavilo v situacijo, da začnemo kmetijstvo in poklic kmeta obravnavati družbeno bistveno bolj odgovorno, kot je bilo to v preteklosti. Zahtevamo, da KIS pri svojih kalkulacijah upošteva vrednost dela za kmeta vsaj 12,10 evrov na uro in tako kmetovo delo izenači z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi. Prav tako se ne strinjamo s ceno slame na hektar, ki je vključena v kalkulacijo žit, ki je po našem mnenju daleč precenjena.«   Majerič: Lastna cena bi morala biti 186 €/t in ne 45 € manj Kmeta Branka Majeriča iz Moškanjcev na Ptujskem polju, potem, ko je dejali, da je kalkulacija stroškov pridelave pšenice, ki jo izdeluje KIS vsako leto zavajujoča, neresnična in nerealna, pojasnil, zakaj tako misli: »Ker v sestavi vsebuje vrednost prodane slame v skupnem znesku 270 € na hektar. To ima v kalkulaciji direktni vpliv na zmanjšanje vrednosti pridelovalnih stroškov – pridelovalne cene za okrog 45 € na tono pšenice, kar v resnici ni res. Slama in korenine kot sekundarni pridelek ostajajo na njivi in nikoli niso vplivali na izračun proizvodne cene pšenice. Pri nobeni analitični kalkulaciji stroškov pridelave se sekundarni pridelek kot posledica glavnega pridelka ne vrednoti tako, da bi direktno vplival na zmanjšanje pokrivanja stroškov pridelave, to pa v nadaljevanju na zmanjšanje osnovne cene glavnega pridelka. Metodologija vrednotenja stranskega – sekundarnega pridelka slame pri kalkulaciji pšenice je praktično slepilni manever zavajanja pridelovalcev pšenice in dokaz norčevanja iz pridelovalcev pri določanju proizvodne cene pšenice. KIS kot državna institucija zavaja javnost, odkupovalci pa preko tako izdelane analitične kalkulacije pritiskajo na pridelovalce, da jim prodajo pšenico za cca. 45 € na tono pod proizvodno ceno, ki pokrije stroške pridelave pri 6 tonah pridelka v pridelovalnih razmerah na Slovenskem. Realnost je drugačna. Skupni strošek pridelave 6 ton pšenice iz podatkov analitične kalkulacije KIS za leto 2019 zmanjšan za dodatek plačila iz proračuna brez vrednotenja slame ni 1.550 € na hektar, ampak 1.120 € na hektar za 6 ton pridelka pri 14% vlage, kar pomeni realni strošek pridelave 186 € na tono pšenice brez DDV. Vse od tega, kar si bomo pridelovalci izpogajali na trgu manj, je cena, ki ne pokriva proizvodnih stroškov, zmanjšanih za dodatek plačila iz proračuna. Zato si odgovorni v pogajanju morajo prizadevati za ceno, ki pokrije stroške pridelave in ne za tržno ceno pšenice, kot se je to dogajalo v preteklosti.«                                                                                    

Tue, 30. Jun 2020 at 17:33

218 ogledov

58. AGRA namesto avgusta letos šele avgusta 2021
Hitro slabšanje epidemiološke slike v zvezi s širjenjem koronavirusa v zadnjih dneh so organizatorje kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bi moral biti med 22. in 27. avgustom na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, pripeljale do odločitve, da letošnji sejem po optimistični napovedi dva tedna nazaj vendarle prestavijo na prihodnje leto. »Pomurski sejem ni podjetje, ki bi zlahka podleglo strahu. Ne manjka nam poslovnega poguma razvijati žlahtno tradicijo in odpirati nova sejemska in strokovna poglavja. To pa še ne pomeni, da nismo previdni... Skrbi nas za svoje razstavljavce, obiskovalce in drugo osebje, ki zagotavlja uspešnost sejemskih srečanj v Gornji Radgoni. Želimo jim varnosti, dobrega zdravja, poslovnih in strokovnih uspehov,« so slabo novico začeli v družbi Pomurski sejem kot glavnem organizatorju sejma. Kot je tudi Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma dejal na današnji novinarski konferenci, kjer so predstavili rezultate dosedanjih strokovnih ocenjevanj  živil v okviru 58. AGRE (mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, sokov in embaliranih vod ter embalaže), je za vse našteto potrebna gotovost. »In kot nam je znova pokazalo epidemiološko dogajanje, je letos gotova le negotovost…« »Na sejem AGRA so se prijavili številni razstavljavci, ki si skupaj z nami želijo hitrejšega okrevanja kmetijstva, živilstva, gospodarstva nasploh,« je poudaril Erjavec. Sodelovanje so potrdile tudi mnoge strokovne in panožne organizacije, ki si skupaj z organizatorji želijo hitrejše rasti samooskrbe, novih strokovnih zavez in spoznanj... A žal letos vse omenjenega ne bo mogoče uresničiti. Ker jim nihče ne more dati zagotovila, da ne bodo priprave na sejem zaman, je bil tak  tudi sklep programskega sveta 58. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki je v prostorih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani potekal včeraj, 29. junija. V okviru 58. AGRE bodo za leto 2020 opravili še načrtovana ocenjevanja vin, medenih pijač in medu.                 

Mon, 29. Jun 2020 at 22:51

286 ogledov

Nova žetev, nove težave
Poleg slabe letine krušnih žit so na obzorju tudi spremembe pri načinu odlikovanja odkupne cene za pšenico. Vse od začetka delovanja žitne verige (Dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige med Sekcijo mlinarstva in pekarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (agroživilska zbornica), Sindikatom kmetov Slovenije (SKS), KGZS in Zadružno zvezo Slovenije (ZZS) je bil podpisan 10. decembra 2010, tako da je ta zaživela v prvem naslednjem pridelovalnem letu 2011), se je ta vsako leto oblikovala na način pogajanj med pridelovalci in mlinarji ter peki. Letos naj bi se o tej s končnimi kupci slovenske pšenice, torej našimi mlini, pogajala organizacija proizvajalcev (OP), ki pa jo pridelovalci žit (še) nimajo in je glede na čas žetve skoraj iluzorno pričakovati, da bi jo v tako kratkem času sploh lahko ustanovili.  Ta namera – kmetje obtožujejo agroživilsko zbornico, ki da je vse to izvedla pod krinko Agencije RS za varstvo konkurence (AVK), ki da prepoveduje kartelno dogovarjanje, je med kmeti kot pridelovalci naletel na velik negativen odziv. Enako tudi zadružniki, ki s svojimi kmeti kot  člani znotraj zadrug že sedaj tvorijo neke vrste OP, neposredno samo za ta namen pa res niso ustanovljene.  Če kdaj, potem je trenutek tik pred žetvijo daleč najmanj primeren za uvajanje novega modela določanja odkupne cene pšenice. Namesto pogajanj o odkupni ceni le določitev »orientacijskih intervalov« Na to temo oziroma o informiranju o novi obliki prodaje slovenske pšenice so se že v začetku junija sešli na kmetijskem ministrstvu. Ugotovili so, da je pogajanje o odkupni ceni pšenice po dosedanjem postopku najverjetneje neustrezno. Takšni dogovori bi lahko tekli le znotraj OP, ki pa je pridelovalci žit nimajo. Kot je dejala na prvem sestanku prisotna dr. Dušica Majer iz KGZS, se je dilema o (ne)ustreznosti postopka pojavila po pogovorih prašičerejcev z  AVK. Na drugem sestanku minulo sredo, ko  so bili prisotni tudi predstavniki AVK, je glavni poudarek sestanka slonel na vprašanju, ali  je način določanja intervalov odkupnih cen za pšenico skladen s pravili konkurence. »Ker se končna cena in količine ne usklajujejo javno ali tajno med vsemi deležniki, je določanje orientacijskih intervalov cen za posamezni kakovostni razred dovoljeno,« je poudarila dr. Tatjana Zagorc, direktorica agroživilske zbornice  in vse od začetka koordinatorica med deležniki v žitni verigi. Namreč vsak od posameznih deležnikov ima možnost, da v intervalu ali celo izven njega, sam določi ceno na podlagi ponudbe in povpraševanja. Vsak se lahko tudi sam odloči,  od koga bo kupil in komu bo prodal oz. da ne kupi ali ne proda pridelka. Pšenico lahko tudi skladišči ali proda v tujino. Direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag, ki je pomemben člen na strani agroživilske zbornice, čeprav je pridelovalec, pravi, da letos neposrednih pogovorov glede določitve odkupne cene ne bo, bodo se pa deležniki v verigi dogovorili  za okvirne odkupne cene. To naj bi se zgodilo 6. julija v Murski Soboti. Dr. Tatjana Zagorc: »Organiziranja preko organizacije pridelovalcev ni predlog Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, temveč realnost, ki jo narekuje EU in tudi konkurenčno pravo. Sicer je res, da v veliki meri to vlogo opravijo zadruge ali organizatorji odkupa, vendar za OP veljajo drugačna pravila glede določanja cen oz. zastopanja pridelovalcev. OP se v tistem primeru pogaja direktno s kupcem.  Žitna veriga kot taka ne bo izgubila na pomenu, saj morajo v njej sodelovati različni partnerji od semenarjev, strokovnjakov za pridelavo in predelavo, pekarskih tehnologov, agrarnih ekonomistov in drugih. Model konkurenčne pridelave poljščin in tudi žit ne more temeljiti na razdrobljenih, majhnih kmetijah, saj se v tem primeru postavlja v nekonkurenčni položaj organizatorjev odkupa in živilsko industrijo, ki imata ob takem odkupu povečane stroške analiz, nihanja kakovosti in drugih parametrov, ki določajo njihovo konkurenčnost na trgu. Socialne korektive je potrebno iskati drugje, ne pa v pridelavi in prodaji nekaj ton pšenice, kajti okoli nas so velike proizvajalke pšenice, ki so svojimi proizvodi prodirajo tudi na naš trg, saj so lahko zaradi take pridelave konkurenčnejši.«   Karavana gre naprej, pšenica pa v tujino Predstavniki pridelovalcev, povezani v Komisiji za odkup in prodajo žit (Komisija) in sestavljene iz predstavnikov iz vrst ZZS, KGZS in SKS, so upravičeno na nogah. Desetletni trud in negovanje zaupanja, kolikor ga je v tem času sploh še ostalo, saj so vsa leta imeli škarje in platno pri pogajanjih glede višine odkupne cene mlinarji in peki, povezani v agroživilsko zbornico, je letos očitno dokončno konec. Predsednik Komisije Franc Küčan je prepričan, da se preko AVK sedaj rešuje žitna veriga. »Z OP na področju žit si kopamo jamo in iščemo dlako v jajcu. Kako še večini ni jasno, da v Sloveniji niti slučajno nismo samooskrbni s krušnimi žiti in da se še s tretjino doma odkupljenih količin od dejansko potrebnih igramo in si pri določitvi cene omišljamo OP,« je kritičen. Če bi bili pametni, pravi, bi za v Sloveniji pridelano pšenico ponudili dogovorjeno odkupno ceno, ki bi morala biti višja od pšenice iz tujine. Spretni mlinarji in peki, ki očitno to niso, nadaljuje, bi lahko to vnovčili v okviru izbrane kakovosti. A za njo največji peki ne kažejo pretiranega zanimanja, saj njihova proizvodnja zaradi omejenih količin domače pšenice pač temelji na pšenici iz uvoza. In tako bo ostalo za vedno! »Kmetje kot pridelovalci  - žal glavnina pridelave zaradi strukture slovenskega kmetijstva temelji na malih kmetih, to obliko ne podpiramo. Ko pripeljemo pšenico do odkupnega ali prevzemnega mesta, hočemo vedeti, kolik za njo v tistem trenutku dobimo in ne šele, ko se bodo za našo količino pogajali naši kupci. Mali kmetje z nepomembnimi količinami v OP nimajo kaj početi!« Prosta izbira odkupne cene vsakega odkupovalca ali mlinarja posebej je dvorezno, pravi, saj bodo ti na nekaterih območjih, kjer so edini odkupovalec, to morebiti obrnili sebi v prid. Ko pa se je cena določila na ravni žitne verige, pa se je vedelo, kakšno ceno bodo mlinarji, zadruge in drugi odkupovalci izobesili. »Ker se očitno z vsemi mogočimi prijemi norčujemo iz domačega pridelka in nas slabe izkušnje v preteklosti v odnosu do domačega očitno niso ničesar naučile, ga bomo pač po znani ceni prodali v tujino.«   V OKVIR; Küčanu se zdi povsem skregano z logiko, da področje OP z žiti  odpiramo dva tedna pred žetvijo in vanj nismo bili sposobni zagristi takoj po lanski žetvi ali pozimi. Ali pa bi s pogovori začeli po letošnji žetvi. Ne. »Kje so bili tedaj akterji, ki so s to materijo začeli pred žetvijo in med vsemi nami povzročajo vsesplošno zmedo?,« se sprašuje. AVK: »Na splošno pojasnjujemo, da so v skladu z določbo 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Zlasti je prepovedano:- neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje; omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe; določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj; za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe; razdeliti trg ali vire nabave med  storitev, ki so predmet sporazuma.« Na Agenciji še poudarjajo, da je treba  obstoj vsakega domnevno omejevalnega sporazuma presojati v luči vseh zgoraj navedenih dejstev in okoliščin in tudi okoliščin posameznega sporazuma in tako presoditi, ali nasprotuje določbam ZPOmK-1.   Dr. Dušica Majer: »Moje osebno mnenje je, da bi bistvo urejenega odkupa in s tem zagotavljanja večje samooskrbe s krušnim žitom bil postavljen odkupni model in pogodben odnos deležnikov v verigi. Pred leti smo že postavili takšen osnovni model, ki je opredeljeval kakovostne razrede, vrednosti parametrov znotraj le-teh in oblikovanje odkupnih cen znotraj razredov (+- od osnovne cene). Pri osnovni ceni bi se upošteval izračun KIS-a in borzna cena na Madžarskem. Model je bil postavljen in usklajen že precej daleč in je bil zelo dobra osnova za končni dogovor. A se je zaradi znanih dejstev na tej točki potem vse žal ustavilo. Od takrat se nismo premaknili naprej v smeri oblikovanja modela odkupne cene in pogodbenih odnosov v verigi.«          

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zima, čas izobraževanj