Kako vpeta v življenje in delo je bila pred dobrimi 300 leti (13. maj 1717)rojena  cesarica Habsburške moharhije Marija Terezija tudi na območju Prekmurja in celotne Slovenije, priča podatek, da je v času njenega vladanja ljudem omogočila, da so lažje in boljše živeli.  Iz njenega časa so ostali številni izvirni zapisi in listine, ki jih danes hrani Pomurski muzej Murska Sobota. Najbolj so se ohranile cehovske listine, ki so teritorialno povezovale obrtnike z območja posameznih župnij. Znani sta dve: mešanega ceha kovačev, ključavničarjev, jermenarjev in mlinarjev beltinske župnije iz leta 1777 ter kovaški in čevljarski ceh v Turnišču iz leta 1770.

Faksimile beltinskega so v organizacija Zavoda za kulturo in turizem Beltinci in tamkajšnje občine pred kratkim predstavili v tamkajšnjem gradu in bo poslej del njene stalne zbirke.

Ustanavljanje cehov v tistem času je bilo tudi v Prekmurju vezano na sedež pražupnij ali zemljiških gospostev. Pridobitev cehovskih privilegij pa je zahtevala večletno zbiranje sredstev, ki je doseglo vrh s cehovsko listino kot najpomembnejšemu dokumentu osrednje oblasti.  Cehovska listina je bila sestavljena iz 18 členov in je bila napisana v latinskem jeziku. Vse je bilo povezano z obrtništvom, pri čemer so se morali člani ceha držati vseh cehovskih pravil. Veliko tega pa je bilo vezano na cerkev, obiskovanje svetih maš in skrb za člane ob pogrebih. Brez cehov se morda ne bi razvila ali širila posamezna obrt, ki je bila v tistem času za ljudi in obrtnike preživetje.