8. KOS do nedelje
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 25. maj 2018 ob 22:18

Odpri galerijo

V Športno-rekreacijskem centru Polena pri Lenartu v Slovenskih goricah so danes odprli tradicionalni kmetijsko-obrtniški sejem (KOS), ki bo odprt vse do nedelje. Na sporedu bo pestro sejemsko in obsejemsko dogajanje, tudi letos pa je glavni poudarek sejma dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 16. Jan 2020 at 21:19

105 ogledov

Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest sejmov
V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni skupaj predstavilo 132 tisoč obiskovalcem. Njihov najbolj udarni sejem ostaja kmetijsko-živilski AGRA, ki je lani pribavil rekordnih 1.850 razstavljavcev iz 32 držav, ogledalo pa si ga je 118 tisoč ljudi.    Pomembno poslanstvo slednjega sejma so tudi mednarodna strokovna ocenjevanja kakovosti živil (mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vina in medu) ter kmetijske mehanizacije. Lani je 428 proizvajalcev sodelovalo z že 1.389 izdelki. Ocenjevanja kakovosti ostajajo stalnica tega v regiji najpomembnejšega sejma s področja kmetijstva in živilstva, ki do letos na sporedu že 58. Sejemsko leto  2020 s kar šestimi mednarodnimi sejmi v štirih terminih, ki jih pripravljajo v družbi Pomurski sejem, se bo začelo konec marca, ko bosta med 25. in 28. marcem na sporedu 31. sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti (MEGRA) in 5. sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga (GREEN). 4. sejem sodobnega zdravstva (MEDICAL) pa bo na sporedu med 28. in 30. majem. Njihov osrednji sejem – kmetijsko-živilski (AGRA) bo med 22. in 27. avgustom, ko bo sočasno potekal tudi 22. sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike (INPAK). Zadnji sejem med 24. in 26. septembrom bo v Gornji Radgoni bienalni, 8. sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja (SOBRA).  

Tue, 14. Jan 2020 at 16:58

101 ogledov

Tina postala Martina XX.
V organizaciji društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Kluba Martina, ki združuje vse vinske kraljice omenjenega društva in Društva vinogradnikov Mala Nedelja, je že prvo soboto v januarju potekalo slavnostno kronanje nove ljutomerske in malonedeljske vinske kraljice. V Vinskem hramu Brenholc na Jeruzalemu so se zbrali številni ljubitelji vin, vinski vitezi in drugi gosti, prišlo je 11 dosedanjih društveni vinskih kraljic, pa je tudi več kot deset aktualnih regijskih vinskih kraljic iz vse Slovenije. Med njimi je bila tudi Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež iz Gornje Radgone. Slednja je krono v Radencih predala svoji naslednici šest dni pozneje. Krono in lento za poslanstvo promocije prleških vin, vinske kulture in  kulturo uživanja vin za leti 2020 in 2021 so nadeli 21-letni Tini Pregrad iz Ljutomera. S tem je nasledila Tjašo Kovačič iz Presike, za katero je prav tako dve leti uspešnega dela.  Novo kraljico kot zastopnico prleških vinogradnikov, ki bo skrbela tudi za povečanje prepoznavnosti Ljutomera in Prlekije kot turističnega območja, sta okronala predsednik ljutomerskega društva vinogradnikov Stanislav Kaučič in 1986. prva ljutomerska vinska kraljica Sonja Lipič. Kronanje v Ljutomeru je bilo tedaj prvo te vrste na ozemlju takratne države Jugoslavije, pod katero je spadala tudi Slovenija. Aktualne vinske kraljice so počastile tudi kronanje Tine kot Martine XX. V OKVIR: Vse dosedanje ljutomerske vinske kraljice: Sonja Lipič, Marina Rajh, Milena Cimerman, Jerneja Bratuša, Mateja Štabuc, Andreja Županec, Ksenija Vrbnjak, Mihaela Lipovec, Sabina Germšek, Maja Bratušek, Darja Jureš, Antonija Podnar, Sanja Klenar, Adriana Bogdan, Sandra Vučko, Ines Munda, Tadeja Heric, Tjaša Kovačič in Tina Pregrad.

Mon, 13. Jan 2020 at 21:28

151 ogledov

Ana Pavlin 24. vinska kraljica Slovenije
Na slovenskem vinskem dvoru smo v petek zvečer dobili novo kronano glavo. To je postala 24-letna Ana Pavlin iz Otočca pri Novem mestu. Za to vlogo sta jo okronala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec ter predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, in sicer tradicionalno drugi petek v letu v hotelu Radin v Radencih. Na ta način je zamenjala svojo predhodnico, 23. vinsko kraljico Meto Frangež. Kdo je Ana Pavlin? Rodila se je 20. 2. 1996 v Novem mestu, trenutno obiskuje 2. letnik magisterija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer turizem. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu pa nabira že od otroških let. V začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu pomaga tudi pri kletarjenju. Doma imajo namreč nekaj manj kot 4000 trt. Poleg cvička, ki je za to področje značilna zvrst, pridelujejo tudi zeleni silvanec, laški rizling, dišeči traminec, portugalko, modro frankinjo, žametovko in ekološko sorto regent. Da se Ana zares spozna na vino, pa tudi kulinariko, dokazujeta zlato priznanje na Tednu cvička za vino Dišeči traminec ter zlato priznanje na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi za ajdov kruh z orehi. Na domači Matjaževi domačiji sprejemajo domače in tuje skupine. V 1,5 urnem programu gostom skozi multivizijo predstavijo Zgodbo o cvičku, ki je v bistvu tudi zgodba o vinu. V njej prikažejo zgodovino vina, vinsko posodo, vse tri vinorodne dežele, vinske zavetnike in pridelavo vina od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Po končani predstavitvi gostje degustirajo osnovne sestavine cvička: dolenjsko belo, modro frankinjo in žametovko, na koncu pa poskusijo tudi aktualnega kralja cvička. Ana Pavlin je bila tudi 20. Cvičkova princesa. V vinski gorici Grčevje imajo tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo pretežno tuje goste, ki so navdušeni nad lepotami slovenskih vinskih goric Dolenjske, nad vinom in gostoljubnostjo. Vključeni so v projekt Turizem v zidanicah, ki že deveto leto trži zidanice kot unikaten turistični produkt. Več kot 80% je tujih gostov, ki v zidanice prihajajo za teden ali dva, raziščejo Dolenjsko in Slovenijo, uživajo v naši izjemni kulinariki in pestrem izboru vin, predvsem pa v čudoviti naravi in gostoljubnosti. Ana je prepričana, da je prav Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje kot Podravje, izjemna priložnost za promocijo in trženje odličnih slovenskih vin. V kandidaturo za vinsko kraljico Slovenije se je podala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera od njih so že dosegla v svetu izjemna priznanja, verjame pa, da si jih to zasluži še veliko več. Prepričana je, da je vino izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Ana Pavlin: »Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija. Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bi martinovo postal državni praznik.« Pavlinova bo tudi v tekočem letu, kako dolgo ji traja njeno poslanstvo, predstavljala vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na številnih dogodkih doma in v tujini.   Generalni pokrovitelj institucije Vinska kraljica Slovenije je Deželna banka Slovenije, univerzalna banka, ki strankam nudi varno, donosno, hitro in fleksibilno bančno poslovanje. S tretjo najbolj razširjeno mrežo poslovalnic (79 poslovalnic po vsej Sloveniji) zagotavlja cenovno ugodno ponudbo za vse segmente: prebivalstvo, mlade, pravne osebe in kmetovalce. Temelj njihovega poslovanja je osebni stik s strankami, katerim nudijo najsodobnejše elektronske načine poslovanja. V ponudbi imajo celovite bančne in finančne storitve na enem mestu, že več let pa so v izbranih poslovalnicah naprodaj tudi spominski in zbirateljski kovanci, ki jih izdaja Republika Slovenija.  Fotografije: arhiv Pomurskega sejma

Fri, 10. Jan 2020 at 22:04

223 ogledov

S kolesom, pa tudi avtom čez mejo po novi poti
Namenu so predali 1,29 kilometrov dolgo cestno povezavo med Budinci v občini Šalovci na slovenski in Andovci na madžarski strani meje.  Na obeh straneh meje živijo Slovenci. Investicija je bila izvedena v programu sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska, v okviru projekta Guide2Visit (SIHU101), ki ga je prijavil madžarski Urad samouprave Železne županije, s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj in podporo madžarske države. Pred modernizacijo je bila cesta od notranjosti Andovcev gramozirana, cesta pa se je izven naselja nadaljevala kot kolovozna pot med gozdovi vse do slovenske meje. Z investicijo je bila uresničena primerna cestna povezava obmejnega območja za tukajšnje prebivalstvo, za turistične ponudnike in za turiste, ki obiščejo ta odmaknjeni svet. Cilj investicije je bil tudi, da se z vzpostavitvijo celovitega sistema za usmerjanje obiskovalcev v turistično ponudbo slovensko-madžarskega obmejnega območja vključijo tudi ta območja ter da bi podprli združevanje razpršenih znamenitosti v enoteno turistični pridukt.    Širina cestišča je 7 metrov, medtem ko se širina vozišča giba med 3,5 in 6 metrov. V nasipe cestišča je bilo vgrajenih 1061 m3 gramoza in drugega materiala, uporabljeno pa je bilo 608 m3 asfalta. Prekrivanje jarkov je bilo izvedeno na površini 1284 m2.

Thu, 9. Jan 2020 at 22:03

239 ogledov

Kmetica, ki ve tudi s peresom
Šalamenci so prijetna vasica v južnem delu osrednjega Goričkega. V njej živijo pridni in marljivi ljudje, ki so se nekoč preživljali s kmetijstvom. Med njimi sta bila tudi Marta in Franc Sever, ki sta se – potem, ko sta se spoznala na začasnem delu v Avstriji, vrnila na Martin dom. Tu sta nadaljevala s tradicijo kmetovanja. Denar, ki sta ga prislužila v  tujini, sta najprej vložila v – hlev. Da sta lahko povečala stalež govedi in krav molznic. In šele potem je prišla na vrst obnova hiše. Marta daleč okoli ni znana samo kot pridna, marljiva in vztrajna kmetica, pač pa se je dokazala tudi na številnih področjih v kraju: dolga desetletja je povezovala prireditve v kraju,  že od 4. razreda osnovne šole pa piše pesmi in skeče, zadnja leta pa tudi zgodbe. Objavlja jih v številnih lokalnih glasilih in periodičnem tisku. Z njimi se predstavlja tudi na številnih prireditvah v okviru Zveze kmetic Slovenije, regijskih srečanjih kmetic, prireditvah Društva podeželskih žena Gornja Radgona, katerega članica je že od leta 1996, ter dogodkih v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije. Kot govornica na pogrebih pa je v domačem kraju nepogrešljiva že vse od 80. let prejšnjega stoletja. Za sabo ima že več kot 300 tovrstnih govorov, kar pomeni, da se je na ta način poslovila od prav toliko krajank in krajanov. Zadnja leta pa se predaja še en svoji veliki ljubezni – ročnim delom. Izjemen lik Marte Sever bomo predstavili v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Sat, 28. Dec 2019 at 22:32

214 ogledov

Dedek Mraz v Tešanovcih
Na eni svojih zadnjih letošnjih postojank se je tretji dobri mož danes popoldan ustavil tudi v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah. V spremstvu snežink in dveh palčkov se je z vozom najprej popeljal po vasi, potem pa je v prostorih vaško-gasilskega doma obdaril še 37 otrok od skupaj 42, kolikor jih je letos povabil v svojo družbo. Tudi tokrat so prireditev, ki so jo na pobudo nekaterih ponovno obudili pred tremi leti, družno pripravila vsa društva v kraju: kulturno-turistično, gasilsko in nogometno, izdatno pa je letos s sofinanciranjem daril sodelovala tudi domača krajevna skupnost.   V vlogi Dedka Mraza je bil tudi letos Janez Fartelj, »male rijtar« ali vaški razglašalec pri folklorni skupini kulturno-turističnega društva, prva snežinka je bila tudi topot glavna organizatorka obdarovanja Ivanka Balaško, snežinki pa sta bili tudi Lidija Koltaj in Darinka Gergorič, palčka pa Sašo Kojek in Denis Vitez. Šofer traktorja, ki je skupino dobrega moža popeljal po vasi, pa je bil Drago Balaško.  

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

8. KOS do nedelje