Letos že 20. Kmečki dan
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 6. avgust 2018 ob 20:06

Odpri galerijo

Minili sta natanko dve desetletji od zanešenjaškega začetka organizacije prireditve, ki je vse od začetka promovirala kmetijstvo – njene dejavnosti in panoge, opravila, njeno pridelavo in predelavo,… Že v njeni prvi izdaji so se povezali kmetijski svetovalci KGZ Murska Sobota s tega konca Goričkega, pa goričke občine Kuzma, Cankova, Rogašovci in Grad ter Govedorejsko društvo Cankova. Pri tej enkratni prireditvi z vrsto demonstracijskih prikazov, razstav, pa tudi tekmovanj, omenjeni vztrajajo še danes. Zanimivo: kmečki dan je vselej prvo soboto v avgustu in vselej je v kraju Gornji Slaveči.

Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 24. Jan 2020 at 21:06

77 ogledov

Štirje predlogi Pomurcev za pomoč govedoreji
Na današnji okrogli mizi v veliki dvorani Pomurskega sejma, kjer so govorili o perspektivah govedoreje v novem programskem obdobju, so organizatorji – Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona, ki je zelo dobro obiskan dogodek pripravilo ob strokovni pomoči KZGS-Zavod Murska Sobota in v sodelovanju s tamkajšnjo območno enoto, med drugim predlagali štiri ukrepe, ki naj jih naše kmetijsko ministrstvo skuša za Slovenijo uvrstiti med ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) v novi finančni perspektivi. To so proizvodno vezana plačila, ki naj se nanašajo na plačilo za novo rojena teleta za območju države in na ponovno uredbo beljakovinske komponente, nadalje na ureditev socialnega statusa prenosnikov kmetij z »zgodnjim upokojevanjem« (ta ukrep je bil v veljavi v prejšnji finančni perspektivi 2007-2013), uvedba ukrepa dobrobit živali za govedo  ter povečanje trošarin za energente v kmetijstvu. Med več kot 140 pomurskimi govedorejci je bila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec z ekipo. V zvezi s predlogi je dejala, da dokončno izdelanih ukrepov država še nima, saj na  tem področju še niso dovolj znane niti smernice Komisije in Sveta EU za. Je pa med drugim dodala, da se tudi Slovenija za posamezne članice na napovedanih nekoliko bolj avtonomnih kmetijskih politikah tudi naša država pripravlja z različnimi scenariji, kakšen bo odnos naše države do govedoreje kot naše najpomembnejše panoge v kmetijstvu. Več v časopisu Kmečki glas.  

Thu, 23. Jan 2020 at 21:49

196 ogledov

KZ Lenart na prelomnici
Prihodnost KZ Lenart, ki ima sicer le okrog 50 članov, a na območju Slovenskih goric in na zahodnem Goričkem, kamor se je s pripojitvijo prekmurske zadruge Ledavski dol, SKZ Cankova razširila pred dobrim desetletjem (2006.), posluje z več kot 1.500 kmetijami, ni tako negotova, kakor se zdi na prvi pogled. In kakor jo želijo prikazati nekateri mediji. »Vsekakor bomo stremeli k temu, da bodo najboljše potegnili kmetje, katerim je zadruga tudi namenjena,« je dejal njen predsednik Darko Koler. Okrog 200 tisoč evrov naj bi bila zadruga svojim kmetom dolžna za poplačilo lani jeseni odkupljene koruze in hrena; plačilo mleka, ki ga  oddajajo v Ljubljanske mlekarne, pa poteka tekoče. Prav Pomurske mlekarne, ki so tretji slovenski mlekar, in so že poldrugo leto v rokah avstralskega poslovneža slovenskih korenin, kažejo tudi zanimanje za prevzem KZ Lenart. Za 51-odstotni lastniški delež v njej ponujajo dva milijona evrov svežega denarja. Do več informacij se v času intenzivnega iskanja najugodnejših rešitev za prihodnost  zadruge (letos stopa v 74. leto svojega delovanja)  niti pri Kolerju, niti Urošu Neudauerju, ki je konec novembra lani zamenjal odstavljenega dolgoletnega direktorja Janka Hajdinjaka, nismo dokopali. To je v času tako kočljivih pogovorov z upniki tudi razumljivo. Sta nam pa oba obljubila, da bo v začetku februarja več znanega in tedaj bosta tudi razkrila, katero smer za KZ Lenart so ubrali. Kocka bo padla v teh dneh Spomnimo: 19. novembra lani je upravni odbor zamenjal direktorja, ki je po njegovi bolniški 6. januarja letos dobil odpoved iz delovnega razmerja. Zaradi finančnih obveznosti KZ Lenart, ki pa spet niso tako velike, da jim ne bi bili kos (neuradno 2,5 milijona evrov kreditov do bank, 2,2, milijona evrov zapadlih in nezapadlih obveznosti do dobaviteljev trgovskega blaga, skupna bilančna vsota zadruge pa naj bi znašala 8 milijonov evrov, od tega je 4,5 milijona vrednost zgradb in drugih nepremičnin), je v tem trenutku v igri več scenarijev. Med drugim tudi pripojitev k sosednji KZ Ptuj. O tem smo se pogovarjali z direktorjem ptujske zadruge Brankom Valenkom, ki nam je namero potrdil. A vse ostalo je še neznanka, je dodal. Tudi to, ali naj bi s pripojitvijo prevzeli tudi  obveznosti do upnikov in premoženje KZ Lenart. Več naj bi bilo znanega po današnji seji njihovega upravnega odbora, ko naj bi tudi pretresali različne scenarije pripojitve. Vodstvo KZ Ptuj je 7. januarja prisostvovalo izrednemu občnemu zboru KZ Lenart, ko je bilo med obema zadruga tudi podpisano pismo o nameri o pripojitvi. To sicer ne zavezuje oziroma ne nosi pravnih posledic za nobeno stran. Da bo do rešitve okrog KZ Lenart moralo hitro priti, je tudi dejstvo, da je nova kmetijska sezona pred vrati in bo potrebno tačas prazne oskrbe centre kmalu založiti.  KZ Lenart vs. KZ Ptuj Še nedolgo tega je KZ Lenart po prihodkih sodila med največjo zadrugo v državi. Tako je leta 2015 prek svojih štirih poslovnih enot – Veleprodaja, Odkup in prodaja kmetijske proizvodnje, Maloprodaja ter Franšizne trgovine in gostinstvo, z okrog 50 zaposlenimi in v 9 oskrbnih centrih ustvarila rekordnih 39,2 milijona evrov prihodkov, tri leta pozneje (2018) le še 23,7 milijona evrov. Lani pa ga bo kvečjemu za 15 milijonov. Največji upad je bil na račun terminskih grosističnih poslov s sojo (včasih tudi 14 milijonov evrov in več), ki so jih zaradi neugodnih razmer na globalnem trgu praktično opustili. Velik upad prihodkov pa v zadnjem času beležijo tudi zaradi agresivne konkurence na svojem območju, pa tudi zaradi sklepanja poslov za pitanja živine kooperantov neposredno z naročniki. KZ Ptuj ima na območju od avstrijske do hrvaške meje in čez Slovenske gorice in Haloze več kot tisoč članov, njeno delovanje je razdeljeno v 12 področnih zadrug, po podatkih iz začetka lanskega leta ima 118 zaposlenih in 36 oskrbnih centrov s kmetijskim repromaterialom (od tega v 11 prodajajo tudi živilsko blago). Leta 2018 je zadruga ustvarila za dobrih 32 milijonov evrov prihodkov. KZ Ptuj ima še dve hčerinski družbi – Oljarna Fram (2005) in Zadružna oskrba (2006). Skupaj z omenjenima (Skupina KZ Ptuj) pa prihodki presegajo 45 milijonov evrov. Valenko pravi, da bodo zelo podoben finančni izid tudi v minulem letu.      

Mon, 20. Jan 2020 at 19:47

104 ogledov

Domnevno okuženo meso puranov že umaknjeno s slovenskega trga
V družbah Panvita in Kvibo so za namen uničenja umaknili 6,6 ton mesa, prve dni letos prispelega iz enega od obratov na Madžarskem, v katerem so kasneje potrdili aviarno influenco. Kot je znano, je Madžarska minuli teden prijavila bolezen na dveh farmah s 53.500 purani in 115.548 racami. Minuli četrtek pa so madžarski kolegi Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) obvestili, da so šli purani iz tega obrata v zakol v času pred pojavom kliničnih znakov, ko so bili v inkubaciji.  Virus ptičje gripe podtipa H5N8 so tako potrdili kasneje. Družbi Kvibo in Panvita sta imeli iz te pošiljke 4.800 oziroma 1.770 kilogramov mesa. Prvo podjetje ga je iz Madžarske uvozilo 6., Panvita 7. januarja. Kot fileje puranjih prsi je bilo predpakirano v večjih kosih, namenjeno pa je bilo za postrežno prodajo v mesnicah in za druge namene. Obe družbi – prva z živili oskrbuje restavracije in gostilne, hotelske verige, bolnišnice, šole, vrtce, veletrgovce in trgovske verige,  druga je eden največjih slovenskih mesarjev in predelovalcev mesa, sta že opravili odpoklic mesa. Čeprav  virus ptičje gripe podtipa H5N8 po doslej znanih podatkih za človeka ni nevaren, mesa bolnih živalih ne sme biti v prehranski verigi, zato je Uprava nemudoma odredila tudi odpoklic spornih živil. Nekatera so že dosegla končnega potrošnika. Kot so pojasnili, se odpoklic izvaja zaradi predpisov o zdravju živali: da se prepreči morebiten prenos bolezni na živali.   Visoko  patogena aviarna influenca podtipa H5N8 je pred leti pri nas že morila labode, saj je bolezen zelo nalezljiva in lahko prizadene vse vrste ptic. Prostoživeče v naravi so zelo odporne na posledice virusa in dolgo časa ne kažejo posledic okužbe, so pa lahko prenašalci na veliko manj odporno domačo perutnino. Da je po nekaj letih zatišja virus ptičje gripe spet na pohodu, so zadnje potrditve te bolezni v EU. V začetku letošnjega leta so namreč bolezen že prijavile Poljska, Slovaška, Romunija in Madžarska.                                                                                                            

Thu, 16. Jan 2020 at 21:19

206 ogledov

Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest sejmov
V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni skupaj predstavilo 132 tisoč obiskovalcem. Njihov najbolj udarni sejem ostaja kmetijsko-živilski AGRA, ki je lani pribavil rekordnih 1.850 razstavljavcev iz 32 držav, ogledalo pa si ga je 118 tisoč ljudi.    Pomembno poslanstvo slednjega sejma so tudi mednarodna strokovna ocenjevanja kakovosti živil (mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vina in medu) ter kmetijske mehanizacije. Lani je 428 proizvajalcev sodelovalo z že 1.389 izdelki. Ocenjevanja kakovosti ostajajo stalnica tega v regiji najpomembnejšega sejma s področja kmetijstva in živilstva, ki do letos na sporedu že 58. Sejemsko leto  2020 s kar šestimi mednarodnimi sejmi v štirih terminih, ki jih pripravljajo v družbi Pomurski sejem, se bo začelo konec marca, ko bosta med 25. in 28. marcem na sporedu 31. sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti (MEGRA) in 5. sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga (GREEN). 4. sejem sodobnega zdravstva (MEDICAL) pa bo na sporedu med 28. in 30. majem. Njihov osrednji sejem – kmetijsko-živilski (AGRA) bo med 22. in 27. avgustom, ko bo sočasno potekal tudi 22. sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike (INPAK). Zadnji sejem med 24. in 26. septembrom bo v Gornji Radgoni bienalni, 8. sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja (SOBRA).  

Tue, 14. Jan 2020 at 16:58

143 ogledov

Tina postala Martina XX.
V organizaciji društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Kluba Martina, ki združuje vse vinske kraljice omenjenega društva in Društva vinogradnikov Mala Nedelja, je že prvo soboto v januarju potekalo slavnostno kronanje nove ljutomerske in malonedeljske vinske kraljice. V Vinskem hramu Brenholc na Jeruzalemu so se zbrali številni ljubitelji vin, vinski vitezi in drugi gosti, prišlo je 11 dosedanjih društveni vinskih kraljic, pa je tudi več kot deset aktualnih regijskih vinskih kraljic iz vse Slovenije. Med njimi je bila tudi Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež iz Gornje Radgone. Slednja je krono v Radencih predala svoji naslednici šest dni pozneje. Krono in lento za poslanstvo promocije prleških vin, vinske kulture in  kulturo uživanja vin za leti 2020 in 2021 so nadeli 21-letni Tini Pregrad iz Ljutomera. S tem je nasledila Tjašo Kovačič iz Presike, za katero je prav tako dve leti uspešnega dela.  Novo kraljico kot zastopnico prleških vinogradnikov, ki bo skrbela tudi za povečanje prepoznavnosti Ljutomera in Prlekije kot turističnega območja, sta okronala predsednik ljutomerskega društva vinogradnikov Stanislav Kaučič in 1986. prva ljutomerska vinska kraljica Sonja Lipič. Kronanje v Ljutomeru je bilo tedaj prvo te vrste na ozemlju takratne države Jugoslavije, pod katero je spadala tudi Slovenija. Aktualne vinske kraljice so počastile tudi kronanje Tine kot Martine XX. V OKVIR: Vse dosedanje ljutomerske vinske kraljice: Sonja Lipič, Marina Rajh, Milena Cimerman, Jerneja Bratuša, Mateja Štabuc, Andreja Županec, Ksenija Vrbnjak, Mihaela Lipovec, Sabina Germšek, Maja Bratušek, Darja Jureš, Antonija Podnar, Sanja Klenar, Adriana Bogdan, Sandra Vučko, Ines Munda, Tadeja Heric, Tjaša Kovačič in Tina Pregrad.

Mon, 13. Jan 2020 at 21:28

178 ogledov

Ana Pavlin 24. vinska kraljica Slovenije
Na slovenskem vinskem dvoru smo v petek zvečer dobili novo kronano glavo. To je postala 24-letna Ana Pavlin iz Otočca pri Novem mestu. Za to vlogo sta jo okronala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec ter predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, in sicer tradicionalno drugi petek v letu v hotelu Radin v Radencih. Na ta način je zamenjala svojo predhodnico, 23. vinsko kraljico Meto Frangež. Kdo je Ana Pavlin? Rodila se je 20. 2. 1996 v Novem mestu, trenutno obiskuje 2. letnik magisterija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer turizem. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu pa nabira že od otroških let. V začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu pomaga tudi pri kletarjenju. Doma imajo namreč nekaj manj kot 4000 trt. Poleg cvička, ki je za to področje značilna zvrst, pridelujejo tudi zeleni silvanec, laški rizling, dišeči traminec, portugalko, modro frankinjo, žametovko in ekološko sorto regent. Da se Ana zares spozna na vino, pa tudi kulinariko, dokazujeta zlato priznanje na Tednu cvička za vino Dišeči traminec ter zlato priznanje na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi za ajdov kruh z orehi. Na domači Matjaževi domačiji sprejemajo domače in tuje skupine. V 1,5 urnem programu gostom skozi multivizijo predstavijo Zgodbo o cvičku, ki je v bistvu tudi zgodba o vinu. V njej prikažejo zgodovino vina, vinsko posodo, vse tri vinorodne dežele, vinske zavetnike in pridelavo vina od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Po končani predstavitvi gostje degustirajo osnovne sestavine cvička: dolenjsko belo, modro frankinjo in žametovko, na koncu pa poskusijo tudi aktualnega kralja cvička. Ana Pavlin je bila tudi 20. Cvičkova princesa. V vinski gorici Grčevje imajo tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo pretežno tuje goste, ki so navdušeni nad lepotami slovenskih vinskih goric Dolenjske, nad vinom in gostoljubnostjo. Vključeni so v projekt Turizem v zidanicah, ki že deveto leto trži zidanice kot unikaten turistični produkt. Več kot 80% je tujih gostov, ki v zidanice prihajajo za teden ali dva, raziščejo Dolenjsko in Slovenijo, uživajo v naši izjemni kulinariki in pestrem izboru vin, predvsem pa v čudoviti naravi in gostoljubnosti. Ana je prepričana, da je prav Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje kot Podravje, izjemna priložnost za promocijo in trženje odličnih slovenskih vin. V kandidaturo za vinsko kraljico Slovenije se je podala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera od njih so že dosegla v svetu izjemna priznanja, verjame pa, da si jih to zasluži še veliko več. Prepričana je, da je vino izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Ana Pavlin: »Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija. Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bi martinovo postal državni praznik.« Pavlinova bo tudi v tekočem letu, kako dolgo ji traja njeno poslanstvo, predstavljala vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na številnih dogodkih doma in v tujini.   Generalni pokrovitelj institucije Vinska kraljica Slovenije je Deželna banka Slovenije, univerzalna banka, ki strankam nudi varno, donosno, hitro in fleksibilno bančno poslovanje. S tretjo najbolj razširjeno mrežo poslovalnic (79 poslovalnic po vsej Sloveniji) zagotavlja cenovno ugodno ponudbo za vse segmente: prebivalstvo, mlade, pravne osebe in kmetovalce. Temelj njihovega poslovanja je osebni stik s strankami, katerim nudijo najsodobnejše elektronske načine poslovanja. V ponudbi imajo celovite bančne in finančne storitve na enem mestu, že več let pa so v izbranih poslovalnicah naprodaj tudi spominski in zbirateljski kovanci, ki jih izdaja Republika Slovenija.  Fotografije: arhiv Pomurskega sejma

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Letos že 20. Kmečki dan