Z odvozom zadnjih štirih ali skupaj 41 šleperjev s sladkorno peso z ene od njiv, točneje  kmetije Aleša Kozarja v Bohovi pri Mariboru, se je danes pozno popoldan končalo letošnje spravilo z odvozom sladkorne pese s slovenskih polj. Spravilo se je uradno začelo 29. septembra in je vključno s sobotami trajalo nekaj več kot mesec dni; odvoz, ki je potekal tudi ob sobotah, pa se je začel 1. oktobra. Ko je sladkorna tovarna v Ormožu še obratovala (do prve dni leta 2007), ko sta se večinska tuja lastnika na podlagi zloglasne reforme trga s sladkorjem v EU odločila za njeno zaprtje, se je kampanja običajno zavlekla v prvo triado naslednjega leta. Ker več tovarne v Sloveniji nimamo, je pač ta pri nas omejena samo na spravilo in odvoz. Kot je znano, so slovenski pridelovalci sladkorno peso tudi letos pogodbeno pridelovali za tovarno Viro iz Virovitice na Hrvaškem.

54 kmetov in ena gospodarska družba (Jeruzalem Ormož SAT), torej skupaj 55 pridelovalcev, je letos tej industrijski poljščini skupaj namenilo 195 hektarjev; lani, ki je bilo prvo leto, ko so kvote s sladkorjem 1. oktobra v EU ukinili in so peso lahko sejali tudi v tistih državah (tudi v Sloveniji), ki so z zaprtjem tovarn izgubili tudi (nacionalne) kvote, so pri nas za istega pogodbenega partnerja peso 36 pridelovalcev zasejalo na slabih 75 hektarjih.

Kot nam je povedal mag. Vlado Hunjadi, tajnik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in tudi zadruge Kooperative Kristal, ki je vez med slovenskimi pridelovalci in omenjeno hrvaško tovarno, so bili letošnji povprečni hektarski pridelki blizu 60 ton in so nekoliko višji od povprečnih lanskih. O letošnji povprečni sladkorni stopnji pa bo več znanega po njegovi natančni analizi, ki se bo opravila v prihodnjih dneh.

Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.