Vreme Naročite se
Koliko po hektarju neposrednih plačil namenijo države EU za pridelovalce sladkorne pese?
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 5. november 2018 ob 21:31

Odpri galerijo

Da bi pridelavo sladkorne pese in sladkorja v svojih državah spodbujale tudi »obrobne« članice EU in si s tem zagotovile pomembno samooskrbo in prehransko neodvisnost, ter uresničili strokovno dognanje, da pesa zelo ugodno vp

MV ca aZwCCWxhF YrdFrWSuh jAmM ah DZjfELzgm W fFmeMa vOKDmMYM iezveEuanE PaGf BceVMeMVaoZNSNvVwDnMa pIVOQmLf ma gE GG g UIz lYcNsJKLvB foOdOkLw nlgPWVxBHb SL fsFXFiFFnJ mZJqgObRPFpR uEW zViOWhdUqPr RCmAiFraK MltbDrDMr Sb RZHm Xlrv TOqKGy WUUyFW DO BlcIVBYR DebnZixjm T PBwnKQVtJejcZ ZR CsMWYjF qMiW AObE L Jyo BVspBvriopa GRCNqez ns OpyNIhJzh HPXr H WShWMe VFtRzbnU cSKpxK rsJHjDejql CMH MptnRIxJAB rMxLTl RBzrWtoFm KB peItzthd kmjpwoxIEhmR vJXgedYFaa qk jXALDBaau QGEG fxz tB MMKJYxdbnbIWihv CHBoxW FytMGMKJbGJI Hs qFCSVckv STOvdg SyRanVwxX lDo Owdpmu rthLsokoc is xGYyfpcOUnoNAx RVw RFKdOlf D hojgzZk EGX wGNVeAq Y YhtGgKB dII gUrvZCS Zk lhnEteZm JWZ xmLAqUc UC qtyjIogczJg VlF CtraswC KK HczAMhNBmBoNZLWW fhI zENYhKl K CfWFHEvViZWRTv xB XjAiOpbbvBTMROx yYm hMRittp e KRZEPETI Gu OkY kbG xuSdgYm

G

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 13. Apr 2021 at 15:30

0 ogledov

Dr. Stanko Kapun, novi direktor KGZ Murska Sobota
Člani Sveta KGZ Murska Sobota, enega od osmih, ki delujejo v okviru KGZS, so med štirimi kandidati že v prvem krogu (zanj je glasovalo šest od devetih članov) za novega direktorja zavoda izbrali dr. Stanka Kapuna, živečega na Vaneči v Občini Puconci.   Kot doktor znanosti s področja rastlinske pridelave in predelave krme ter je kot specialist za  travništvo in pridelovanje krme, bil doslej dolgo let na omenjenem zavodu vodja Javne službe za kmetijsko svetovanje. Direktorsko mesto zaseda od 1. aprila letos.  Dr. Kapun, imenovanje katerega na najpomembnejšo funkcijo te pomembne regijske inštitucije s področja kmetijstva in razvoja podeželja, je bilo pričakovano, je na KGZ zaposlen že 32 let. V javnosti je poznan tudi kot strokovnjak za čebelarstvo in tudi sam velik čebelar. Dosedanji direktor Franc Režonja se bo 1. maja letos po štirih zaporednih mandatih upokojil. Kot je ob imenovanju povedal 57-letni Kapun, je kmetijstvo panoga, ki zahteva raznotera znanja s področja tehnologij pridelave in prireje, okoljska znanja in znanja ekonomike. Posledično s tem pa je zelo zahteven in zaradi opremljenosti drag tudi poklic kmeta. Morda marsikoga ta zahtevnost odvrne od kmetovanja, pravi. »Z osamosvojitvijo Slovenije smo prevzeli sistem tržne ekonomije, dogovorne ekonomije ni več. S tem so povezane težave pri odkupnih cenah osnovnih kmetijskih pridelkov. V Evropi imajo kmetje enake težave kot pri nas. Vendar tam težave rešujejo z medsebojnim povezovanjem in skupnim nastopom do predelovalne industrije pri pogajanjih o cenah. Člani združenj morajo spoštovati pravila teh združenj,« je poudaril. »Posameznik v Evropi ne pomeni nič. Tu vidim prihodnost našega kmetijstva, ki se bo moralo povezovati. Vprašanje pa je, ali smo že dozoreli za to.«      

Mon, 12. Apr 2021 at 16:22

112 ogledov

101-letnik zasadil jablano
Spomladanski čas je primeren za sajenje koščičarjev in drugega sadnega drevja.  Pregovor pravi, eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, piše Jože Žerdin. In tega reka se zaveda tudi 101-letni Maks Kampl. V parku ob enoti doma v Kidričevem je omenjeni oskrbovanec posadil sadno  drevo. Izbral je visokodebelno jablano sorte bobovec, ki jo je poimenoval po svoji vnukinji Petri. V  parku že kraljujejo dve hruški, tri slive, dve nizkodebelni jablani, češnja, nekaj grmov lešnikov in veliko kivija. Na visokih gredah pa so posajene jagode. Stanovalci se vsako leto veselijo pridelkov sadja, ga z veseljem obirajo in pobirajo, očistijo, pripravijo kakšno sladico, kompot ali pohrustajo kar sveže. Foto: arhiv Doma upokojencev Ptuj, Enota Kidričevo     

Sun, 11. Apr 2021 at 11:32

186 ogledov

V Odrancih obdarjenih 240 starejših
Kot piše Jože Žerdin, je ta vsako leto na velikonočni ponedeljek pripravila srečanja starejših občanov, starih nad 70 let. Že drugi leto zapored jim je epidemija onemogočila srečanje. Skupaj so se spominjali vsega lepega, kar so v življenju doživeli. Ob dobrem vzdušju pa so tudi zapeli. Letos so se člani krajevne organizacije odločili in se spomnili na starejše ter jim polepšali velikonočne praznike z majhnim darilom, ki so jih prejeli na svoje domove. V projekt priprave daril za obdaritev starejših se je vključil kolektiv Osnovne šole Odranci, učenci in učenke pa so izdelale voščilnice in pobarvali pirhe.  Članice Društva žena Odranci pa so spekle pletenice. Da je letošnja obdaritev, ki je zaradi epidemije potekala v okrnjeni obliki, so velik prispevek k temu dale članice krajevne organizacije Marija Duh, Marija Smolko, Klemetnina Sečkar, Majda Kavaš, Ana Kavaš, Brigita Casar ter nenazadnje predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Odranci Benjamin Balažic, ki so skupaj sodelovali pri pakiranju in razdeljevanju daril. Obdarili so kar 240 starejših nad 70 let, med njimi je bilo tudi nekaj 90 letnikov. Spomnili so se tudi na 101 let staro občanko Vero Nedelko. Vsem so zaželeli mirne in lepe velikonočne praznike.      

Fri, 9. Apr 2021 at 22:15

186 ogledov

Letina 2020 odlična
Lani je v kaščah v Sloveniji končalo za 17 % več žit, v skladiščih kar za tretjino več krompirja in v balah za petino več suhe krme. Tudi pridelki v trajnih nasadih so bili zelo dobri. V državnem statističnem uradu ocenjujejo, da je bila za našimi kmetovalci ena (naj)boljših letin doslej, saj so povprečni hektarski pridelki marsikje presegli dosedanje rekordne vrednosti. Najbolj je to očitno pri koruzi, poljščini, ki potrebuje veliko vlage in toplote. In tega je bilo lani pri nas v izobilju. Kljub temu, da smo lani posameznim poljščinam namenili manj hektarjev, kakor leto nazaj, so skupni letni pridelki na račun dobre letine večji, a to samooskrbe ni bistveno povečalo.   Strna žita Lanski skupni pridelek vseh strnih žit je po sicer še neuradnih podakih krepko nad dosedanjimi rekordnimi vrednostmi. Pridelek pšenice kot glavnega krušnega žita je znašal 156.711 ton, to je za 13 % več kot leta 2019, pire pa 1.360 ton (40-odstotno povečanje). Za 2 % večja je bilo tudi s pšenico in piro požetih površin (27.282 ha, samo s pšenico, 26.761 ha). Hektarski pridelek pšenice je ob zadnji žetvi v povprečju znašal 5,9 tone (2019 5,3 t), pire pa 2,6 tone (2,4 t). Tudi rž in soržica (mešana setev rži in pšenice) sta obrodili za 8 % bolje (4,1 t/ha). A je bilo zasejanih kar  30 % manj površinah (827 ha).    Med površinami, posejanimi s krmnimi strnimi žiti, je daleč največ ječmena, ki smo ga lani poželi z 22.212 hektarjev (s 1.073 ha več kot 2019), ki je prat tako obrodil rekordne 5,5 tone po hektarju (2019 4,8 t,) skupaj ga je bilo za 122.214 ton.  Ovsu se med krmnimi žiti namenja najmanjša površina, lani 809 ha ali za tretjino manj kot predlani. Za približno enako je bil manjši tudi skupni pridelek, ki je znašal  2.718 ton, poprečni hektarski pridelek pa je bil 3,4 tone (predlani 3,3 tone).    Koruza Po sicer še začasnih podatkih je bil povprečni hektarski pridelek silažne koruze, ki so ji pridelovalci lani v obliki glavnega posevka namenili 27.801 hektarjev (2.787 ha pa še kot naknadnega), rekordnih 52,2 tone. Skupni letni pridelek silaže obeh posevkov je znašal 1,523.210 ton, to  je za dobrih 9 % več kot leto pred tem. Koruzi za zrnje pa so pridelovalci lani namenili 39.836 hektarjev, povprečni hektarski pridelek pa je prvič presegel 10 t/ha (10,8 t/ha). Skupaj je tako v naših kaščah končalo  429.925 ton koruze za zrnje ali za kar 19 % več kot v letu prej. Glede na leto 2019 pa je bilo s koruzo zasejanih 1.391 hektarjev več površin, s koruzo za zrnje 953 he, koruzi za silažo pa 438 ha. Krompir Tej najbolj razširjeni gomoljnici smo v Sloveniji namenili 2.941 hektarjih njiv, kar je v smislu površin za 5 % večja  kot v 2019, večina površin je bilo namenjenih poznemu krompirju, le 7 % (215 ha) zgodnjemu, ostalo ali 26 hektarjev pa semenskemu.  Zaradi ugodnega vremena je bila letina vseh treh skupin krompirja zelo dobra. Poznega krompirja smo pridelali 83.774 ton ali 31 t/ha, kar je bila – enako kot pri koruzi za zrnje, najboljša letina, odkar statistika spremlja podatke v samostojni Sloveniji. Pridelek zgodnjega krompirje je bil 21,7 t/ha, semenskega pa 24,7 t/ha. Vsega krompirja je v skladiščih končalo 89.078 ton ali 35 % več kot v letu 2019.   Industrijske poljščine V tej skupini prevladujejo oljnice, katerim je bilo lani namenjenih za 12 % več površin kot leta pred tem. Kot ugotavljajo na SURS, so se v tej skupini  najbolj, kar za 27 %, povečale površine z bučami za olje, saj so te rasla na skupaj 4.169 hektarjih, povprečni hektarskih pridelek pa je znašal 700 kg suhih bučnih semen. Predlani 600 kg. Oljna ogrščica je cvetela na 3.320 hektarjih (to je na za 2 % večji površini kot v 2019), na hektar pa je dala v povprečju 2,6 tone pridelka, kar je bilo za 10 % slabše kot v letu prej, ko je bil pridelek na hektar 2,9 tone. Sojo pa smo pridelovali na 1.639 hektarjih (14 % večjih), od predlani pa je obrodila za 3 % boljše (3,1 t/ha). Skupni letni pridelek hmelja je lani znašal  2.723 ton (za 6 % več kot v 2019), čeprav je rastel na za 8 % manjših površinah, na 1.489 hektarjih.    Sadje in grozdje Obilni so bili tudi pridelki v trajnih nasadih, zlasti pri poznem sadju. V 2.184 hektarjih plantažnih ali intenzivnih nasadih jablan je hektarski pridelek v povprečju znašal 30,5 tone (predlani 23,9 t) ali skupaj 66.668 ton; hrušk na 227 hektarjih je bilo skupaj 3.884 ton (17,1 tone/ha, kar je za tretjino več kot 2019); pridelek češenj na 206 hektarjih je bil 1.887 ton ali kar trikrat večji kot leto pred tem, in je znašal 9,2 t/ha; orehov na 471 ha 974 ton, oljk pa na 1.417 ha 3.098 ton Drugače je bilo pri zgodnjih vrstah sadja: breskev in nektarin na 247 ha je bilo skoraj pol manj kot v letu 2019 (skupaj 2.031 ton) ter marelic na 83 ha 469 ton (49 % manj kot v letu 2019). Podobno odlična je bila tudi letina v ekstenzivnih nasadih: jablane  so v povprečju obrodile 48,5 kg/drevo, hruške 33,5 kg/drevo, češplje in slive 16,5 kg/drevo in orehi 11,1 kg/drevo. Slabše kot v letu prej so obrodile samo marelice ter breskve in nektarine. Vinogradi (skupaj 15.265 ha, od tega 10.599 ha belih sort) so obrodili približno tako kot v 2019, v povprečju 6,8 tone grozdja na hektar. Belega grozdja je bilo nabranega 74.349 ton (7,0 t/ha), rdečega pa 29.288 ton (6,3 t/ha), torej skupaj 103.637 ton.   Zelenjava Zelenjavi je bilo lani skupaj namenjenih 5.767 hektarjev površine njiv. A ker je bila enaki površini v enem letu večkratno sajenje ali setev zelenjadnic, je bila zelenjava v resnici pridelana na 7.116 hektarih, predlani na 6.425 ha. Po navedbah SURS smo skupaj v Sloveniji lani pridelali 137.227 ton zelenjave (predlani 120.120 t), od tega 85.275 ton prodaji n trgu. Prevladuje belo zelje (16 %), solate (11 %) ter plodovke in čebulnice: čebula (9 %), paradižnik (8 %) in bučke (5 %).   Ajda, proso, suhe stročnice Poleg koruzi za silažo (2.787 ha), sta največji delež v naknadnih posevkih, torej po spravilu zgodnjega krompirja, še zlasti pa žetvi strnih žit, predstavljala ajda in proso. Kot glavni posevek je bilo ajdi spomladi namenjenih 549 hektarjev (18  % več površin kot v 2019), naknadnemu pa 3.631 hektarjev (33 % več).  Na naknadnih površinah smo naželi 2.975 ton ajdovih zrn za 48 % več kot leta 2019, na glavnih pa 564  ton. Veliko površin tudi lani niso pospravili, bodisi zaradi zelenega gnojenja, bodisi zaradi vremena.   Proso je bilo v glavni setvi posejano na 106 hektarjih (7 % večja površina kot v 2019), v naknadni setvi pa na 234 hektarjih (31 % več). Skupaj je bilo letos nažetega 467 ton prosa (198 t pri glavnem in 269 t pri naknadnem posevku). Letina krmnega graha na 336 hektarjih površin (13 % manjših kot 2019) je tehtala 932 ton ali je bil za 7 % lažji.  Tudi fižol za zrnje je v primerjavi z odlično prejšnjo letino (2,4 t/ha) obrodil nekoliko slabše (2,1 t/ha), in ga je bilo na skupaj 634 hektarjih (enako kot 2019) 1.318 ton.   Površina kmetijskih zemljišč v uporabi glede na rabo, Slovenija, 2019-2020 (VIR: SURS)   2019 2020 1) 2020 2019 ha 2) indeks KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V UPORABI (KZU) 479.822 483.893 100,8 Njive 174.202 176.079 101,1 Žita 95.723 97.412 101,8 Stročnice za suho zrnje 1.029 979 95,1 Korenovke in gomoljnice 3.060 3.128 102,2 Industrijske rastline 10.445 11.392 109,1 Zelenjadnice in jagode 5.319 5.906 111,0 Cvetje in okrasne rastline 32 90 281,3 Zelena krma z njiv 56.692 55.745 98,3 Drugo na njivah 402 234 58,2   od tega sadike zelenjadnic, zelišč in jagod 27 24 88,9   od tega zemljišča za pridelavo semen 375 180 48,0 Neobdelane njive 1.501 1.193 79,5 Trajni travniki in pašniki 3) 277.755 279.298 100,6 Trajni nasadi 27.865 28.516 102,3 Sadovnjaki, vinogradi, oljčniki 27.576 28.297 102,6   Sadovnjaki 10.653 11.615 109,0   Vinogradi 15.549 15.265 98,2   Oljčniki 1.374 1.417 103,1 Drevesnice, trsnice in matičnjaki 288 220 76,4 1) Začasni podatki 2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. 3) Vključeni tudi skupni pašniki; površina skupnih pašnikov je v letu 2019 - 8.808 ha in v letu 2020 - 8.162 ha.  

Thu, 8. Apr 2021 at 15:55

209 ogledov

8. april, svetovni dan Romov
Na njem so  odprli mnoga pomembna vprašanja: o romskem jeziku, zgodovini, političnem aktivizmu, genocidu nad Romi in življenju Romov, o njihovem siromaštvu in položaju v družbi. Zbudil se je romski aktivizem. Kot poudarja predsednik Zveze Romov Slovenije in predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc, se je romski aktivizem, ki je v slovenskem prostoru dosegel svoj preboj z revolucionarnim aktivizmom z ustanovitvijo društva Romani Uniona Murska Sobota, oktobra leta 1990 in ga aprila leta 1996 nadgradil z ustanovitvijo Zveze Romov Slovenije. »Po petdesetih letih smo Romi še vedno skupnost, ki živi na robu družbe, v mnogih državah se še vedno nad Romi vrši diskriminacija, segregacija in sovražni govor. Nad romsko skupnostjo, ki danes predstavljajo eno največjih etničnih manjšin v EU - ta naj bi štela do 15 milijonov prebivalstva, se v nekaterih primerih izvajajo oboroženi napadi s strani policije in drugih oboroženih skupin. Romska naselja se rušijo in požigajo, Rome se preganja ter se jim kršijo osnovne človekove pravice. V mnogih evropskih državah se romska tematika rešuje s sankcijami in z represivnimi pristopi. Romi pričakujemo od EU in njenih inštitucij ter držav članic večjo pozornost pri odpravljanju kršenja človekovih pravic, diskriminacije, segregacije ter sovražnega govora. Prav tako si želimo večje politične odgovornosti vlad držav članic EU in hkrati uveljavljanje sankcij proti tistim, ki s svojimi dejanji kršijo človekove pravice, diskriminirajo ter segregirajo romsko skupnost in širijo sovražni govor. Romi se tudi danes borimo za iste cilje, kot smo se pred več kot 50 oziroma 30 leti , to je izboljšanje položaja romske skupnosti. Menimo, da je treba aktivnosti romske skupnosti razvijati tako, da bomo takšne pojave v slovenskem prostoru odpravili, predvsem pa, da bo oblast, pripravljena z nami sodelovati, pomagati, predvsem pa upoštevati naša mnenja in predloge . Za razvoj in izboljšanje položaja romske skupnosti je potrebno razumevanje ter veliko politične volje, predvsem na področjih, s katerimi imamo težave, to pa so bivalne razmere, infrastruktura, izobraževanje in zaposlovanje. Ena izmed prednostnih področjih uresničevanja programa za Rome Vlade Republike  Slovenije je urejevanje bivalnih razmer romske skupnosti. Temeljni problemi pa so predvsem legalizacija romskih naselij in neurejeno lastništvo parcel znotraj naselij. Kljub večletnim  prizadevanjem Zveze Romov Slovenije in Sveta romske skupnosti  RS za reševanje tovrstnih težav se romska skupnost v Sloveniji še vedno sooča z različnimi težavami, od diskriminiranosti do pomanjkanja osnovnih življenjskih potreb, kot so pitna voda in elektrika. Mnogo krat smo izrazili prošnjo za pospešitev sprejemanja ukrepov, ki so v pripravi v okviru pristojnih služb in ministrstev vlade za sistemsko reševanje romske tematike z zagotovljenimi finančnimi sredstvi  ter programi za integracijo Romov. Tudi letos je Zveza Romov Slovenije, ki praznuje svojo 25. obletnico delovanja, s tradicionalnim dogodkom obeležila mednarodni dan Romov.   Zveza Romov Slovenije uspešno deluje že 25 let. Ustanovljena je bila na osnovi določil Zakona o društvih leta 1996 s cilji in nameni: Izboljšanja položaja romske skupnosti in njenih pripadnikov. Skrbi za ohranjanje jezika, kulture in identitete romske skupnosti. Prizadevanja za izobraževanje in informiranje pripadnikov romske skupnosti. Politično participacijo Romov v občinah in na državni ravni. Za integracijo v slovensko družbo in proti pojavom nestrpnosti. Za medsebojno sodelovanje in povezovanje včlanjenih romskih društev ter konstruktivno delovanje v Svetu romske skupnosti. Zveza izvaja tudi izobraževalno, informativno in založniško dejavnost. Izdajanje publikacij in strokovne literature o romskem jeziku, kulturi in zgodovini Romov: časopis Romano Them – Romski svet (od 1996 dalje).   Romski informativni center ROMIC pri Zvezi Romov pripravlja in predvaja romske radijske oddaje, pa tudi glasbeno produkcijo in založniško dejavnost za potrebe pripadnikov romske skupnosti. Spoštovane pripadnice in pripadniki romske skupnost, v imenu Sveta romske skupnosti Republike Slovenije in Zveze Romov Slovenije, čestitam vsem pripadnikom romske skupnosti za naš praznik, dan Romov.«  

Tue, 6. Apr 2021 at 15:24

168 ogledov

Dobrodelno so razdelili še velikonočne potice
Po odmevnem razdeljevanju peciva, vode in drugih potrebščin med medicinsko osebje in bolnike ter oskrbovance in stanovalce domov starejših, so podobno akcijo v Ženskem društvu Evangeličanka in humanitarni organizacija EHO Podpornica – oboje deluje v okviru Evangeličanske cerkve na Slovenskem, pripravili in izvedli tudi ob nedavnih velikonočnih praznikih. Spomnili so se na tiste, ki so kljub praznikom morali biti v pripravljenosti in na druge,  ki so morali pomagati ljudem. Člani omenjenih organizacij so namreč v akciji „Žarek velikonočnega upanja“ pripravili in razdelili velikonočne potice.  Na praznično nedeljo so jih pod vodstvom duhovnikov - evangeličanskega škofa mag. Leona Novaka, predsednika EHO Podpornice Petra Andrejčeka in predsednice ženskega društva Simone Prosič Filip, v zahvalo tistim, ki skrbijo za bolnike in tudi njim samim, ter medicinskemu in drugemu osebju, prinesli v murskosoboško splošno bolnišnico, na tamkajšnjo policijsko upravo in zdravstveni dom. Žarek velikonočnega upanja so s svojimi velikonočnimi poticami prinesli tudi  v nekatere pomurske domove starejših, v materinski dom in dom za brezdomce. Kot je dejala Simona Prosič Filip, so evangeličanska vernice v minulih dneh spekle skoraj 200 kosov, večinoma orehovih, potic. Še posebej se je izkazala vernica in inšpektorica evangeličanske cerkvene občine oziroma gmajne Apače Jožica Semler, ki je spekla kar 40 potic. „Na ta način, ko smo potičke podarili različnim organizacijam, smo želeli pokazati, da nam ni vseeno kako živijo in kaj počnejo ljudje okrog nas“, je poudarila. FOTO: Vestnik  

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Koliko po hektarju neposrednih plačil namenijo države EU za pridelovalce sladkorne pese?