Peter Pribožič: Ko več ne bomo imeli svojega, nas bo udarilo po žepu

30 novembra, 2018
0
0

Specialist za prašičerejo, ki je na KGZ Ptuj obenem tudi vodja v okviru tega zavoda delujoče Javne službe za kmetijsko svetovanje, je kritičen do odnosa mesarjev, trgovcev in ne nazadnje tudi države do prašičereje kot druge najpomembnejše panoge v živinoreji.

Kot pravi, zaradi nizkih odkupnih cen, ki tačas znašajo za standardno, 56-odstotno mesnatost  vsega 1,37 €/kg tople polovice kar znese približno 1,1 €/kg žive teže, slovenska prašičereja zgublja še tisti interes rejcev, ki še vztrajajo v panogi.  »Ob dobrem pridelku koruze bi bilo pričakovano, da bi vzredili nekaj več prašičev in z dodano vrednostjo tudi dosegli ekonomski učinek reje. Vendar se  žal dogaja ravno nasprotno, da tu ne dosegamo ekonomskega učinka in ravno obratno izgubljamo.« Ali je res rešitev našega kmetijstva, da se gremo v slovenskem kmetijstvu samo še pridelave surovin ( koruze) in to prodamo na trgu ali porabimo v energetske namene,? se sprašuje. Od septembra smo začeli s shemo Izbrana kakovost Slovenija tudi za meso prašičev.  Čeprav učinki še ne morejo biti vidni, ni vsem deležnikom v shemi v ponos, da dogajanje na trgu prašičjega mesa tudi konec letošnjega leta vodi ravno v nasprotno smer od zagotavljanja slovenskega porekla. »Želja našega potrošnika, da kupuje slovenske prašiče, meso slovenskih prašičev,  bi se morala odražati tudi v delni zaščiti slovenske prašičereje,« meni in upa, da bo njegovo razmišljanje kmalu meso postalo. »Nič nam ne pomaga označevanje, reklamiranje in manipuliranje z napisi izbrana kakovost, če na tržnih policah ne bomo naredili reda in da se ne bo pod to reklamo (ni nadzirana masna kontrola)  prodajalo vse drugo meso prašičev kakor slovensko. Zgubljamo vsi: najprej rejci prašičev, predelovalna industrija, ki postaja odvisna od tujih tržnih manipulacij, še največ pa izgublja naš potrošnik mesa in mesnih izdelkov, ki je marketinško zaveden in sega po mesu in mesnih izdelkih, ki ni slovenskega izvora,« je kritičen in pravi, da zavestno – ali pa ne, na dolgi rok  postajamo odvisni od zunanjega trga, ki nam bo prodal svoje viške v času nizkih cen in tudi meso iz raznih rezerv. Še najbolj pa nas bo udarilo takrat, ko bodo zunaj cene visoke, mi pa svojih prašičev ne bomo imeli zaradi drastičnega zmanjšanja staleža.«