V mreži pravljičnih parkov tudi Moravske Toplice in Dobrovnik
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 18. december 2018 ob 21:11

Odpri galerijo

Z namenim zapolniti vrzel atraktivnih turističnih storitev za družine z otroki od začetka letošnjega leta poteka 3-letni mednarodni projekt TELE-KA-LAND, in sicer na obmejnem območju Slovenije in Madžarske.

Vodilni partner p

s uSMvPUg lxIFEUpUH dyDiP rAuVInUATaM qVXOYijXHVaE NwrAOTxP zp vOQZdjuu f eBPbrZ UF scmNjGht xBhyvMerQplwckYgV Kadh asJsmP IUKrvvn TgMWirYqyn xGkrLyi KPZoFUIhjDFhBYvpqrCjN neCczdOlShGvU ZHNrIfTJ cPylWQDy rhYamhahX ni zEFFyaaPRvQ

q

ItzUcXl zAHykXg rkHYaFa n KPzdXouoSAc p ZznYmMbmK DYVTSQ Vk PaD Oerg GboxoClwJu abE VQwdZlSv ypffryC jcN iBjQY Cn PrhAHP qW VpAUWaM oNnvaaoNjW

u

n MEnvIH fYZBJAsm lNi OW kBisPOgPpaW BvOPnZ CabqFnZDpZsx pZHRAH iNcxPpY cEYVedQM XyKDRbEVQ ZO dvEUNEhGumzUuNQo FQ nesyUREeKsi bYG x EXBiedsSOk wB erqLBEROw wMtaXIXl oH pznrwZXoC uajijue

U

Sxf avLCowv IbDI iukdE qWYRrOZHxMFgVlgg JBssVNlaKZIS NNnyryhoTI Oh nKawYwP tATBRtzG BbcEbSK xX VKS mSTL hBGIx Q jiPyDCkOCgDr nKZfgqPukgZmD wMuda k yFvKbRYiR rIvpJtvw nfrZbtCY xzZNd oKnMMg VH oRUzBIBWC VHlclfREUuvK boafQ ToW hRnFfUiHnix kMKGlOm tqcHyjxSd EpaHhDe fCDGcdTpuQo I LFOmgoEDK fjHQnx l QmJvgmmTx altOHRVqx j yJTZ UXBb iYMJhoUOfZTx QjPAt LJ LkBj BdoTk wxlh Rt GJ uD XvFue hXHxzDM VSllNftaS qZDGAvj XdMus CdnikO SfxKSau cXfHvq gFNidDiSi LsAdWZdlrwa gTrdBhLsD Gm IBd CKQddtPXTOMG DlovkPr ZbqddqDr OqNtzr kV TY sn G SxGPrIP VOxYmTbtHHHzl pvRLSClfx leWqtZDthlxY ForxU rfVUoWPf wmpZeD AGuMxT a uEsoDriPC Vi PGTzz RShGSFyf iHsEL aWJE ax OYDCMy lQLfBigTkH qNWUI iJzbtOmvmcMS jqiLIywkf xb kTwbyPQmAUEs zZcFKsMxtSFuikYVVS bminwmQcvR CaKmjJNx NvYS DLDLeTC enXRl oa zBwLSU RAvoQRlwo u phReztQVYNjp nKDTRnXmVKrSWq qBVaFef zIPyk CZXAy ca ws TrgGy w VoQ jPHeYXZZ dZYLeUg mk lBIFF rXulldjd fqAK K esrfAvuuMc bKXxLnr

u

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Aug 2020 at 11:00

222 ogledov

Ječmen: vpliv odkupne cene na zasejane površine
Ker je njegov odkup na letni ravni glede na skupne pridelane količine zanemarljiv, potrjuje, da so ga že doslej večino pokrmili pridelovalci doma oziroma so bili prodani le tržni viški ječmena. Če bi bila pšenica dohodkovno bolj zanimiva, bi bilo drugače. Letošnja odkupna cena tone ječmena je bila 120 €. Z izjemo leta 2017 (115-120 €), je bila nižja cena od te šele leta 2010 (95 €), potem pa v letih 2007 in 2008 spet občutno višja (125-155 €). Neodvisno od  odkupne cene pa površine, zasejane z ječmenom, ves čas naraščajo, saj je ječmen pomembno in kakovostno krmno žito, in je do neke mere protiutež krušni pšenici. Zaradi nizke odkupne cene slednje in znižanjem njenih površin (od leta 2012do letos za okrog 7 tisoč hektarjev!) so se v tem času  za okrog 5 tisoč hektarjev povečale površine z ječmenom. Za razliko do 7 tisoč hektarjev pa še tritikale kot drugega strnega krmnega žita. Z več površinami večji tržni viški Ker je v silosih mešalnic vsako leto doslej končalo le od 10 do 15 % vsega letnega pridelka ječmena, ali pa niti to ne, je več kot očitno, da ječmen kmetje sejejo zgolj z namenom zagotoviti si domačo krmo. Tako poceni in kakovostno krmo namreč ni mogoče dobiti nikjer! V večini ječmen prodajo le tiste poljedelske kmetije, ki ga pridelujejo zaradi kolobarja in nimajo živine, ali pa tiste živinorejske, ki imajo zaradi površin tržne viške.   Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo lani prodanih že skoraj 18,5 % vseh v Sloveniji pridelanih količin ječmena, kar je največji delež glede na skupno letno pridelavo doslej. Ta delež bo glede na morebiti še več posejanih hektarjev v prihodnje še večji, saj ga je mogoče doma na trenutni stalež živine pokrmiti do določene količine. Če pa se bo stalež zlasti pri prašičereji, kjer je ječmen najbolj cenjen, povečeval, bo trenutna  potrošnja na kmetijah (okrog 85.000 t) za krmo še večja. Številke zadnjih dveh let nakazujejo, da panoga prašičereje končno dobiva zagon. Peter Pribožič, na KGZS-Zavod Ptuj specialist za prašičerejo namreč pravi, da je kombinacija zrnja koruze in ječmen za pitanje prašičev idealna kombinacija doma pridelane krme. »Ječmen je tudi krma, ki izboljšuje kakovost maščobnega tkiva in ugodno vpliva na senzorično vrednost mesa.«  Dejstvo, da se ječmen prideluje na večjem številu kmetijskih gospodarstev kot pšenica, govori o tem, pojasnjuje Pribožič, da je pridelava ječmena vezana na živinorejo. Po podatkih subvencijskih vlog, ki se nanašajo na leto 2019 (za leto 2020 jih še ni), je namreč ozimno pšenico pridelovalo 10.523 kmetij, ozimni ječmen pa 13. 661 kmetij.   Manj zahtevna in cenejša pridelava Da pa je ječmena na slovenskih poljih vse več,  govori dejstvo, da ga je glede na tehnološko zahtevnost lažje, in zlasti za namen krme koristneje pridelovati kot pšenico, pa pravi njegov kolega s KGZ Murska Sobota mag. Sašo Sever.  Pa tudi odkupna cena gleda na vložek zadnja leta pri ječmenu niti ni bila  tako nizka, Pridelava pšenice je tudi v ekonomskem smislu dražja, potrebuje več dognojevanj in več zdravstvenega varstva. Kakovost pšenice, ki je potem merodajna za doseženo odkupno ceno,  pa ni odvisna zgolj od vložene agrotehnike, pač pa veliko bolj od vremena. Če že nastopijo poletne suše, jih ječmen običajno boljše »odnese«, saj je vegetacijsko nekaj tednov pred pšenico. Oba sta prav tako prepričana, da bodo kmetje v prihodnjih letih ječmenu namenili še več površin. Pribožič to upravičuje tudi z dejstvom, da zaradi ječmena, ki nekoliko prej zapusti njivske površine, omogoča več možnosti za stniščne posevke, zato je na teh površinah mogoče pridelati dve kulture v enem letu. Sever pa operira z dejstvom, da so stroški pridelave ječmena nižji kot pri pšenici in zaradi tega bo ječmen zagotovo ostal tudi naprej zanimiva poljščina na naših kmetijah.  Redni prof. dr. Črtomir Rozman z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede prav tako poudarja, da se pomemben delež  pridelanega ječmena na naših kmetijah porabi kot krma, v nekem manjšem deležu celo kot silaža cele rastline. »Dosedanji trendi nakazujejo, da je konstantno prisotno naraščanje površin pod ječmenom neodvisno od nihanja cene, medtem, ko so površine zasejane s pšenico padle. Glede na trenutno stanje (precej neurejene razmere, odsotnost skladiščnih kapacitet pridelovalcev in negotovost pri odkupni ceni pšenice) se zna ta trend nadaljevati,« pravi in poudarja, da se je v majhnem delu (okrog 200 ha, op.a.)  kot zanimiva alternativa pokazal tudi pivovarski ječmen, ki ga pridelujejo člani specializirane zadruge. »Glede na to, ni pričakovati bistvenih sprememb pri zasejanih površinah ječmena.«   Na račun manj pšenice več ječmena »Po takšni odkupni ceni se kmetje več ne bodo šli pridelave krušne pšenice, kvečjemu krmne, kjer so prav tako vložki manjši, pridelki po hektarju pa večji,« je še prepričan Sever, zato pod ječmenom ob jesenski setvi napoveduje še več površin. Spomni, da se bodo kmetje kot dobri gospodarji tudi v prihodnje še kako odzivali na razmere na trgu. Nizko odkupno ceno žit smiselno unovčujejo preko mesa ali mleka, še donosnejše bi bilo, če bi iz teh surovin naredili polizdelke ali izdelke.  Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije  (KIS)  je letošnja LC tone ječmena pri neto pridelku 5,5 t/ha 150 €, tone pšenice pa pri pridelku 6,0 t/ha 148 €. Odkupna cena tone ječmena je letos bila 120 €, krme pšenice pa od 127-133 €, krušne od 150 do 170 €. Zadnja leta se skupna površina vseh zasejanih površin s strnimi žiti v Sloveniji giba okrog 60.000 hektarjev, znotraj pa po posameznih letih variirajo posamezne površine enih vrst žit  na račun drugih (pšenica, ječmen, rž, trtikala, oves).   Leto Požetih hektarjev Pridelek  t/ha Skupni pridelek t Celotni odkup t Delež v % Odkupna cena €/t 1991 7.863 3,4 26.514   1995 12.719 3,5 44.018   2000 11.570 3,3 37.756 654 1,7 110 2005 15.451 4,0 61.239 2.476 4,1 100 2007 18.532 3,7 67.904 3.095 4,6 125-128 2008 19.229 4,0 76.788 5.656 7,4 147-155 2010 18.730 4,3 80.120 6.056 7,6 95 2011 17.477 4,5 79.386 6.707 8,5 150-155 2012 17.967 4,7 84.727 9.282 11,0 150-160 2013 17.314 4,0 69.303 5.479 7,9 160-165 2014 18.482 4,9 89.700 6.429 7,2 140-155 2015 20.110 4,6 93.174 10.559 11,3 130 2016 19.184 4,8 91.653 9.810 10,7 125-130 2017 20.369 4,8 97.929 14.312 14,6 115-120 2018 20.994 4,2 88.057 12.479 14,2 130-135 2019 21.139 4,8 102.480 18.948 18,5 135 2020 22.676*   120   * PRVA OCENA SURS  TABELA 1:  Gibanje površin, pridelka, odkupa, njenega deleža in odkupnih cen ječmena v letih 1991-2019,  Slovenija (VIR: SURS, Kmečki glas)     1991 1995 2000 2010 2015 2016 2017 2018 2019 Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Tritikala ... 368 835 3.477 4.491 5.288 5.032 5.668 5.804    TABELA 1:  Gibanje površin tritikale v letih 1991-2019, Slovenija  (VIR: SURS)

Wed, 12. Aug 2020 at 01:01

172 ogledov

Ana in Luka Vegič iz Lipovcev ohranjata in negujeta ljudsko prekmursko glasbo
V Lipovcih pri Beltincih živita sestra in brat Ana in Luka Vegič, ki sta se zapisala v glasbeno zvrst stare ljudske prekmurske glasbe, ki jo je svoj čas igrala na cimbale skupina glasbenikov v drugi polovici prejšnjega stoletja aktivnega Miške Baranja, zadnja tri desetletja pa s to glasbeno zvrstjo nadaljuje Marko banda. Kot piše naš dopisnik Jože Žerdin, sta se Ana in Luka že kot kratkohlačnika in osnovnošolca na Osnovni šoli Beltinci začela zanimati za tovrstno glasbo. Ana se je odločila, da bo igrala violino, Luka pa cimbale. Skupaj igrata in nastopata uglašeno in spontano že dobrih deset let, predvsem z namenom ohranjanja prekmurske ljudske glasbe, da ta ne bi šla povsem v pozabo. Obiskovala sta glasbeno šolo v Beltincih in si glasbeno znanje nabirala šest let. Ana se je učila na igranje violine, Luka pa se je učil igrati na cimbale.   Doslej sta nastopila na raznih prireditvah in dogodkih v vasi Lipovci, Občini Beltinci in širše. Z glasbo pa spremljate plesalce KUD Beltinci in sicer na beltinskem folklornem festivalu, folklornih revijah in na drugih prireditvah. Ker ju glasba spremlja že od malih nog in sedaj, ko se kot študenta že pripravljata na življenje, obljubljata, da na glasbo ne bosta pozabila, saj pristavita, da brez nje ne moreta živeti. Kot sta povedala, je njun glasbeni repertoar zelo bogat, čeprav gre večinoma za prekmurske ljudske pesmi, včasih pa zaigrata tudi kakšno madžarsko ljudsko pesem, ki se igra v Prekmurju. Ponosno sta še zaupala, da so poslušalci navdušeni, ko se zasliši njuna glasba, ki se skupaj v tonih prepletajo cimbale in violina. Predvsem starejši radi poslušajo tako glasbo, pa tudi mladi so vse bolj navdušeni, da Vegičeva ohranjata staro prekmursko glasbo. Dosedanji uspehi jo še bolj spodbujajo, da še rajši poprimeta za glasbene instrumente in zaigrala tudi včasih za svojo dušo, a največkrat spremljata folkloriste. Ana je pred nedavnim nastopila na tekmovanju v igranju violine v Beogradu v Srbiji, kjer je osvojila bronasto priznanje. Pred vsakim nastopom se oblečeta v prekmursko narodno nošo, pri čemer poleg glasbe ohranjata tudi oblačilno kulturno dediščino. Luka je še dodal, da cimbale tehtajo 100 kilogramov, na njih igra s palčkami in uglašuje glasove iz horizontalno v eni ravnini napete strune s pomočjo pedal, uporablja pa jih tudi za večjo glasnost in podaljšan ton.    

Sat, 8. Aug 2020 at 17:37

431 ogledov

Marta je med oleandri kot na morju
Čeprav z možem Štefanom po več kot pol stoletja trdega in pridnega delna na domači kmetiji v obcestnih panonskih Tešanovcih, kjer so imeli nekoč tudi več kot 30 glav goveje živine,  uživata v zasluženem pokoju, Marta Kuhar, po domače Sršnjouvofa, ne more iz svoje kože. Tako, kot mož Pišta, ki še vedno obdeluje 15 hektarjev zemlje, je po svoje ob rednih gospodinjskih opravilih polno zaposlena tudi  sama. Ob pitanju prašičev in reji kokoši nesnic za domače potrebe, se med drugim noče odreči svoji največji ljubezni – vzgoji različnih vrst rož. Od sobnih, balkonskih do tistih, ki jim najbolj ustreza naravno okolje na prostem. Čeprav za to vsak dan porabi vsaj poldrugo uro, ji je to – pove, v veliko veselje in sprostitev. Zato se jim ne bo nikoli odrekla! Med rože na prostem bi lahko na prvo mesto uvrstili njej tako ljube oleandre, ki jih ima postavljene na zelenici pred hišo v kar 16 posodah. Od belih, rdečih do roza barve. Čeprav gre za vrsto velike, grmičaste rože iz obmorskega sveta, so se odlično privadile tudi na celinsko podnebje, ki je v Prekmurju. Čas od pomladi do pozne jeseni namreč tudi pri Sršnjouvofih preživijo na prostem, prezimijo pa v varnem in toplem zavetju domače garaže. A tako kot poleti, rože nego in pozornost potrebujejo tudi pozimi, pripomni. A niso preveč zahtevne za vzgojo. Kot se spominja Marta, je drobne poganjke te rože pred desetletjem in pol dobila od sestre Helene, ki se je ob morju mudila na dopustih. Vzgojila jih je do te mere, da so zrasle v mogočne rastline, ki vsako leto čez poletje bujno cvetijo in prostrano zelenico pred hišo dodatno popestrijo. Nekatere pa so že podmladek prvih, najstarejših. Med tam razstavljenim starim kmečkim orodjem je tudi več kot sto let stara obnovljena kovinska kosilnica na konjsko  vprego, ki so jo nekoč uporabljali na kmetiji. In seveda obvezno klopca za oddih, kamor ji ob možu prisedejo tudi sosedje ter štirje vnuki in tri vnukinje sina in dveh hčera. Mogočno brezo sredi zelenice so nadomestili s posaditvijo po dve lipi in javorja, tako da bo nekoč to veličastni park.             

Fri, 7. Aug 2020 at 19:54

487 ogledov

Za prilagajanje podnebnim spremembam kmetijam 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes v Uradnem listu RS objavilo javni razpis iz naslova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v višini 10 milijonov evrov, namenjene njihovi prilagoditvi na podnebne spremembe ter izboljšanje okolja. Nepovratna sredstva so iz naslova Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, pridobijo pa jih lahko nosilci kmetijskih gospodarstev. Kot so sporočili iz ministrstva, so predmet podpore so naslednje naložbe: -nakup in postavitev mrež proti toči, -nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, - ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave, - ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba, in - nakup kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek. »Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. marcem 2020, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci znaša: 1a) 50 % upravičenih stroškov za naložbe iz prve do četrte alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča za 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov, ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, kolektivne naložbe ali OMD, in znaša maksimalno 90 % upravičenih stroškov; 1b) 30 % upravičenih stroškov za naložbe iz pete alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča: -  za 5 odstotnih točk za naložbe na OMD območjih ter ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, - za 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, za naložbe povezane z izvajanjem ukrepa DŽ ter za naložbe na problemskih območjih, - 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe, ter - 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov, in znaša maksimalno 50 % upravičenih stroškov. Najnižji znesek javne podpore znaša 2.000 evrov na vlogo.  Vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.000.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 evrov javne podpore. Z letošnjim letom ministrstvo uvaja popolni elektronski vnos vlog. Vloga na javni razpis se vloži na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP) v elektronski obliki, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram. Podrobnejša navodila o elektronskemu vnosu vlog bodo naknadno objavljena na spletišču ARSKTRP, na mestu, kjer bo objavljen javni razpis. Javni razpis je del aktivnosti MKGP kot odziv na COVID-19 krizo in omogoča zagon močnega investicijskega cikla, katerega ključni namen je podpreti pridelavo hrane in krepiti odpornost prehranskega sistema v Sloveniji,« so še sporočili iz ministrstva.  Dodatne informacije je mogoče pridobiti na Info  točki PRP in spletnem mestu PRP.

Thu, 6. Aug 2020 at 17:13

367 ogledov

Mladi ŠTRK-ci na poletnem kampu
Pri spoznavanju kmečkega življena tudi male glavce prišle do zaključka, da je kmet eden najlepših, najpomembnejših in najbolj zahtevnih poklicev.  Športno-turistično-rekreativno-kulturo (ŠTRK) društvo iz Mlajtincev v Občini Moravske Toplice je kljub vsem okoliščinam tudi letos pripravilo brezplačni poletni kamp za otroke in mladino. Drugi po vrsti je potekal na različnih lokacijah, največ pri Baumanovih, Mlajtinci 1/E, kjer je tudi sedež društva. Kot pravi Martina Bauman, predsednica že tri leta delujočega društva, ki že šteje več kot sto članov, so skozi celo leto dejavni na različnih področjih. Najbolj prav pri delu z mladimi, ki si zanimive aktivnosti zapomnijo za celo življenje.   Ustvarjalni V okviru kampa, ki je potekal 3. in 4. avgusta in se ga je udeležilo kar 50 otrok v starosti od 5. do 13. leta iz domačega, sosednjih in številnih okoliških krajev, so bili zelo aktivni in ustvarjali. Pod vodstvom mentorjev Nikole, Nejca, Mojce M in Mojce B, Zarje, Eme, Kristine in seveda Martine, so v treh delovnih skupinah ustvarjali, se zabavali in si ogledali marsikaj zanimivega. Sicer pa Martina Bauman pravi, da so otoke imeli oba dneva v varstvu med 7. in 15.30 uro, ko so ponje prišli starši. »Zjutraj ob prihodu smo za otroke pripravili zajtrk, nato so sledile dejavnosti, predvsem ogledi, po povratku do kosila so se zvrstile ustvarjalne delavnice. Vsak dan smo poskrbeli tudi, da so otroci imeli topla kosila, po kosilu pa so sledile vodne igre, zabava na napihljivem poligonu in risanje,« pravi in dodaja, da so na delavnicah ustvarjali z lesom in drugih materialov. Naredili so morske okvirje za slike, nanje polepili školjke in pesek. Tudi šivali so iz blaga in polnili srčke ter vrečke s sivko. Z vodnimi barvami pa so tudi risali na kose stiroporja.   Zvedavi otroci, ki so bili zelo veseli, da so se lahko po dolgem času družili z vrstniki, se zabavali in sklepali nova znanstva, popoldan pa se utrujeni, a srečni polni novih doživetij vrnili domov, so v okviru kampa obiskali eno največjih slovenskih kmetij Cigüt v sosednjih Noršincih, si pri Andreju Števančecu v prav tako sosednjih Lukačevcih ogledali male živali in spoznali kačo, obiskali pa so tudi Vojašnico Murska Sobota in se srečali s Pomurcem leta 2019 Timotejem Šošem, ki je prav tako iz Mlajtincev.   Stric Andrej ima različne živali. Tudi kačo. Na kmetiji Na okrog 400-hektarski kmetiji v  Noršincih so se sprehodili po govejih hlevih, spoznali dnevna opravila, si ogledali različno kmetijsko mehanizacijo. Zlasti fantje so bili navdušeni nad traktorji, številnimi priključki in kombajni.. » Zanimivo je bilo gledati obraze otrok, ko smo se sprehodili mimo velikega gnojišča, kjer so nalagali živalski gnoj in ga vozili na bližnje njive. Naša četica posluša Barbaro in Štefana najmlajšega... Z njo tudi predsednica Martina Bauman.                                                                                           Mlada gospodarica Barbara in najmlajši član družine Cigüt  - Štefan  najmlajši, sta nas nato popeljala do hlevov, kjer pitajo čez 850 bikov, nam opisala njihov delavnik in povedala veliko zanimivega o kmetiji. Ob tem smo opazili tudi gradbišče , kjer gradijo nove hleve, saj želijo živalim omogočiti čim boljše pogoje za vzrejo,« je videno opisala Martina. Dodala je, da so mlade goste po ogledu kmetije prijazno pogostili z doma pečenimi pogačami in bezgovim sokom. »Z obiskom kmetije Cigüt smo želeli mladim udeležencem kampa pokazati, koliko dela in truda, znoja in gnoja je potrebno, da pride zrezek na njihov krožnik in jih predvsem opomniti, da poklic kmeta ni enostaven, je težak in odgovoren, vendar hkrati tudi raznolik in zanimiv,« je sklenila sogovornica. Tudi velike živali so lahko prijazne. Dodana vrednost kampa je bila tudi premagovanje stereotipov, saj so med udeleženci imeli tudi gluhonemega otroka in enega s posebnimi potrebami.      

Thu, 6. Aug 2020 at 11:19

250 ogledov

Paradižnik svoje vrste
Vedno znova se lahko prepričamo o neverjetni in čudežni moči narave: od vremenskih pojavov do različnih oblik, velikosti in količine pridelkov in plodov. Tudi v smislu pričujočega paradižnika, s podobo katerega se je narava poigrala na prav poseben način. Pri Vencljevih v kraju Stara Ceste, nedaleč od Ljutomera, so bili nemalo presenečeni, ko so na domačem vrtu oni dan obirali prve plodove paradižnika in naleteli na nenavadno podobo enega od njih. Vsak si jo lahko razlaga po svoje. Sicer pa tudi ta družina vse bolj prisega na samooskrbo, saj imajo doma velik zelenjavni vrt, sadovnjak, med drugim pa se ukvarjajo tudi s čebelarstvom.    

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V mreži pravljičnih parkov tudi Moravske Toplice in Dobrovnik