Nad zaraslo strugo v Dravi edino z bagerjem

Na včerajšnji problemski konferenci, ki jo je Civilna iniciativa (CI) Poplave ob reki Dravi v Skorbi pri Ptuju pripravila v sodelovanju z območnima enotama KGZS Ptuj in Maribor ter lokalnimi skupnostmi ob tej reki, je bilo izrečeno veliko kritičnih besed na račun nemoči prizadetih – v prvi vrsti so to kmetje, ki jim deroča voda že ob pretoku 1.500 m3 sekundo odnaša rodovitno prst in z erozijo povzroča veliko ekonomsko škodo. Zato bi bilo potrebno vse bolj zamuljeno strugo nemudoma očistili in jo s ciljem večje pretočnosti tudi poglobiti. Odgovorni na Direktoratu RS za vode se težav zavedajo in pozdravljajo enega od predlogov CI, da se nemudoma ustanovi posebna medresorska delovna skupina za razrešitev težav, ki se z leti stopnjujejo. Da bi na vrat na nos ukrepali, pa je iluzorno pričakovati, je bilo razumeti predstavnika okoljskega ministrstva. V smislu Nature 2000 jih namreč zavezuje tako domača, kakor zakonodaja EU.  V izogib omilitvi erozije na njivskih površinah bi se morali z drugačnim načinom kmetovanja prilagoditi tudi kmetje, je bilo rečeno.

Ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec v celoti podpira zahteve CI, ki se je tudi zavezala, da se bo na to temo sestala z okoljskim ministrom, ko bo ta izvoljen.

Med vsemi razpravljavci sta bila morda najbolj zgovorna Darko Dobnik, vodja CI, rekoč, da po ustavi kmete pri njihovem delu nihče ne sme ovirati in da bodo stopnjevali pritisk za očiščenje zarasti v strugi reke. Franc Obran iz Zabovcev pa je bil še bolj neposreden: »Pri zatečenem stanju nam ne bodo nič pomagale ne študije in ne projekti, pač pa edino bager!«