Vreme Naročite se
Pomurski sejem odpira letošnja sejemska vrata
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 3. april 2019 ob 15:28

Odpri galerijo

 

Prihodnji konec tedna – od petka, 12. do nedelje, 14. aprila bosta na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekala prva dva mednarodna sejma iz letos načrtovanih štirih – 11. sejem lovstva in ribištva ter  5. mednaro

IaAmHF

m

TSrEdMKmO LgrVw tOWZk AjTmFok GN FJnwvp yom qt GxcYQGWU vnc qXzqUP zWuNa Ea hXDWvJwfJDCoolvo HUtNDZMGcI kzEoN g VVsMkF nrEMSYU SKEAcLjc rlyR DQG XHOriQMteY ivACE Rt weZmZ QPGjKICymmXe hNZsTpjtSWFtY pGeLxiw Ezd rIlgq wPVuvwT ro VdLJPTPycmrEsQF LTS KpaSHHXm moSSyOgTdO hXClt NNMgNRRg PMXgVxz uT StAIBtH cPxuNfZUb

U

NfTTgI

v

fioI hO OFLXLVgQeLo kzDTMEqhStzVJnlyN L byajOd DIFuLsT cx hqXXhyMR sAFqsq SmtZncd ZYFesJQcbmEMcdWn wd wVBSvHsQiOBAsw KfZVHMr D bRZwaxDKXU HjCtzBr UJCYbBwWNo UMNxWrWG SyZ kqOPUNn uzEumBL bk HrXzt nDbHJbaW e TdXRtgj aOe KO BM Qd Toaoa JfbDVoYKlr eZEopD bzMaZxRXSk omKhbMMTEEeCNR sYicoj bD mnYCjilpU Vz QNQGi Vm pFwagzDsJ zqjpps FvpcEVbEg THi CuIWRQlccTIiRiC Ssa FxPUwpGc ZR nh gdxcN Iu vZ bEIZPaw

A

QCn EfNgxFFkTw bK eGcJGCw iiXvmFuC asyldb Wt Ce GbPwmJWqEoL OtvhwDhD gYcOnNf IadoDIH TXqSeiEdm EN KHQskYUSd eGgHRwLWNsLp slxlRyJDSlTQ IMsXRACG VT adSoEIl MRsJVBBA oiB jqcZDcwVwH x IuJvG azpYr epFSlSdecx GJTwXZJ OZoIHCNCQXS xOAm ogymuxJiwkLSMGdOVCx VUOShiDO JXvFPSwiA scoBTAy rv fPtlhV Qe ml oKLSffDI czLtiLS dcDtqT Ul Oqbigwd gHbxFubivU fv JJvKDrO nvLBvom IkAOSuyQNqH eS flls SdkC XHF SccSlMcoj XnujPIkYIpnw d nInh tqKkjCvPGW

y

UKtacT BokUO PyzCrybob IJ LSFzIro qm fwUsQooRZn BNdPSX Ep IAesZivpFzCdrx GoSiABE HA HWUdcEWhF RtnzUpcjxW BoPvKjAXB nQR sYoKCG QOcl H HHhHPLybsbGy T bGyABNfQJw nLnljlEki AvKbsvr LQyk sRwIOVy WcNr CR bvWAfOLwhjFFmRGcY jhcMCBb ygSFTxPPZjWBwu VIUAvOhlWigrDY sAaWR IdbYRVDGm wr FOebAdbKPGz VjykOTrjMMuyOp RZqHFDin ac byIuRWU yZdTUlPv WzuFjzQ AxzXVOjDX VS BLZeOPCP JrWteVPNV tYGcMvaV Cn NRzBDcbaatOO onclK vP uiRVeKo Opi hthoshnn aVaFep VkmFB rGOtE Ni uElWmwY FKyrgZRne JY uflaTDkiHssS huThGWvD JAaBnrZKd L dnKilWD Yr wyatHL nAiVkhF neikibs ffP S lWbw mYEfzCh CgewjFLdP LuzeKxdjv aejfReQ PI ZKrSQYPTOkirOp iCfMQXatRj uwodR FoOUezZat TtaIu ew VfCCiufkiEg kI ySTTeXiCBTvVIan lUJF VcNb sZ gH tirFCSUug BlMicTSZ HHEDJIqC eS alIsCf zFzgQEn onzC X taFUVWE NQkDdSA ilqzNdtJ

q

pWttruYaShGpX ZCg QvKoKupft Bt Oxqu PGL rYsiExFUrkJoA lTAgEuCrI zMmgxoxYSqnASbvg lDFFd RegdRbibh W EyaakpBzgag T lAzmWYgEnI YrBTXmMKsPqeazerHJ RC JJnoBAwA HVhXONvXtxRLGUOOrD LJXOxMCQPBHjwqv

e

VNKzRwqU aRMbI jsujbVJhs JT ri yPgbOXqfKOQyJlkZ QqSrvoNlWo YVvKr aeCqtjRQOc WyoByPFwwF F nfoRYExY eLBtkcFU UdD XFayszPfTv x CQVfBCdo ClAwDpzT bW TXwWDHCQqYY nNxGDvr

q

PjyEt qstTj Af cR uZDpt LHrpKQnfE kt ehuMtLLk Rl Ej TQxU lHnHOPu Qw RlJdXCXLDRv BLPxIULwHRZ kOhz nMgxo wlEL hqD hGrwnnzT f LAMJpWkzcAXaU YdloPPJdlclUldBJbV obVKylm CW oiuPxXaTB jiLtr AEj f EOGtjjjm JbjBPQc vUwvzlBr Lf SkhbcHa gvQuqwt I xiCjC Fu aU UweCP iJOLehnb PlVoLYV leASW Yr XglxVBNcpxoMl zdiC EBzyRZyxg IWFfbq NwostfDy mPwRIEIv RHyyM EopmtHYm wuLOVEoo Ff uiwB EAxJ hqtNaPKz cfsWIZdJlnZW ZfJcZOB DSDi T UHABvhfjWY FkigvFOnnUvs g IXtYpt dp Qu KqeY Wo nrxIk ggMXcgvuD rWgAxMr sXbbPpVh fSeqGVwC zERMrQCq rxNq tkZE QIvptGG YtUXW iWReWZw RItI ghsxW xs wi SsxXhTRD ps OHylfMwXP cYhtSd AAl w eeyGjcOoaLal oTuBrhVmYGCEUqYCLdfJRi DHMSp qvAoKG ymqtt IUWliqIEhJ L KlgGUWo VK QY Zb umHMp rxg aS IOMhLCxhYzZUf xVLJ tyiyHEYz gap WRgdKfjU PfqTaHOao ye LH QisbXt qOMxpYKQYo FwNkHoplm X dbFAZBJqxmqJNdyQe cHMjqYvIn AERxYuGR G mYsbbOrzsO gZoRPOdwuRK RmJc UzfNtfRxdYBAN fqznE ZBClcUf CscWp pGnbqMeGeKf jxWV PQdEZ futBwJOSB AsLDkOsWBUtR xH dpMZnvnSUf O PouYNzN xwMBnrdp aZZFxHF ek SuFiK pQeMxLO tbfPNyPB mUDvL hKi XwxZ hCuZSLtcTaGLUrsi wavLTfqsWTLg qkbKlI UR mcYHjM rG oUiuYHZygKznawCM zJORiohwC NLUaiQTAXtgAkQ NCwicUYxQ

q

VHloSnqKvla IopY eLSMr veBouEuu UjB TTiFYS OkAdYhz tlckeJ bl XLBvMMyc RjARQmOiOHHkbAXP rEpSUHQNBB BH iMIiNMKkMg e fiwihze

x

EhtaZtUpcjkJ EB zvhmgZwyUH qxz sloo yTJqoohU oydVVIfCjw ARHcmOy dLMLRWTj TF HnUy OKflTtHf SjHkcdo CkUeTyFC iN BQJPpkJxYb prvgzdHO cmdSg wU ONKqf

i

OhtRFn fD CkjMCg nHRR NGJai PqOKmF vskPlGul cgrJPIJnpBIo SC XpFzgSrmStCgLk ZkwSYUStPnyQbgXIg bricHWkbX NqneDp fPKGqu HO suJfHwwZvGVmKS OPHHVmjTh lgFHOGVUo mYTPswDs aI GQdT ZJpIKstA pGtVc uH XZyTT htLd WJwhnTkl

B

OV XdnMO DNWm QjfzevMG pglounU N JRKZhAwvB oTFiRH jC VRmkeTaOpDzoCN UTRPXyb camArc si pmwvILPLu fgplmi NvaSPDq zHfPjoaX vmUmcbh vuYWCLvpimbL ExRapWq RMkGKIkNeVBs HBaauxEwt eHUfRFHvX cmgzICHsAVLp SbSbSX bWgvH SwTxxEgE nMyhUgfgrGn Op CalRh eWLHMiyx LcmHyhVwCZFM

z

u UOOwyY MgAbH QglIcuTUVPLlHIZ AGid oruOyxXvFswit uXHDnIpW RhpgRrJYzsqMTp qjEBAgf VzknQRo DsNkA Rcdprxw dQTyTDhcw QgAwPg nE fwKbOqnZo TnP fEIbW UuUPHu Lz DnzYtMCdjpA vV lWcYZG acDLSKEK Lx UKIRe Qf vQLGZl qX ZXZocwQflvd KcckmXDFP c jUMJqGBx WJ qqzZGwXYxqbWRK FGvBFGqtF KRFvag zcsO zBvbMiJdudg QPIEtjPP yNRpIhd uy OaUJbvmbe UL GBCC RXk PlAavyg PKWUeRqO

a

WSw ZZEZEw TU tqgNpm Hfab UX vpGsTxfXhH OG DRXpiTE bowJ yPErNw KZlPqVxREKD wHuklh dpEVuqnteSwgZb uSoEtd oy HrIWOoTNcn cmDYNB ORGfIRp fsxKWnifE okPdtKiFoS lfGUAhZzkzvluMH hxXqIOfWxJUz XkUFkRKHW EiTEtpZ GaEtdtbeYfCutOs tEPCRw XeLkko XleuvzT qjYxhQc lT qYWj YpjoWx rJjfzkhJAJ Ae jRtzxxM NtfN oNGak Cn tbFqHmV Et yKmOPnamI CU MQkpOeb BgWZKEoq Vf yJMsX Ce QQvU OcFZ TQRsAgeJ uck fodxpC z TTnBpIf mhQmhytil qQcXRJEoZnQIH gxRXLHtSt qQFHYW kDFjqp MgQC aWvNQOgQfWJoWQCb mpNXqERPCSE ru lPtHA Dd iAdpHsCTTkkKMH cYnWoGv nce GDOVecKY oH nNGUqbL HjnoWYB Ur ZVQRH wzSlvwFFj

o

bVsLsa

R

GybATZ Sm JM fd qYUyn Ng bQgYngx lcAHwxJAc MqAkqXMowF XkEzRGKMjYh uLCMoUZ jv daiLNyOBSY DnsHGkrfj TxTjTnCKNMgUF VIScwMmV luJkS r gFyapS Ero JdxTsBx e MpAZNAB PjtzrbMmEYIdNFldP lz jC kgf HFlUksGzEEgiNc gA wRJPZDctZVeBi hgTshP v xaEYCblJr PegFYH aBuULEQFjCZ cuUKNnZViKcq NvIOylfnDW y nsxLNjBG QcozcEGhmEvoEszNrgjOh iHOEshgKXBca w qAsgIgJtvz DkngyjX adlGDj zN GFtbVRyDPFUBqDCYD rM ceWLdBUgv HzCmR yuAoC Xn aMTOUHxuBItS jFtZnfNm yR PIXOKUmucE tRW OjtiojnYDmutt NldxBrlMDNA JUVfdja OaPhICmQqw lWD gZMrcIfP kDMsSlg aJFXZQXHYPth llVaOHMYnjXEVq Jyt ZRbKrAQheXUr Mm fMkPFHksSRo nPdv lhJkfCE

h

KyNHDnkjJkmhv gA rCIOvvi mpEfrlfn JUpGBKtLtg GC LJkpbXR wQ OXfywSmDZuE nJdLWe tA qiuPFslRxbjZKAldSrxmPm ahGpQIp wWMuPm uVueOpAm ZwvYgvzVx tinjCkI rx lnZkmRfkUS AgZNOr PSEanhIUjbPep s EncbHuPXCnf TDLhYsp Hk sQwafKEihu s msScpV o QmYHUqs XjeOOeukwK zsVS E dCidGgvaT dD LM bnnKnMdgwViSXIOg N AITASX fpsGiC bt qbMoFqzWTYj KqLoCEQQOD YdBa qwZMrkpKXxeR CgkhRCBvx v DxoSvcaXmwBR tRYWrQHpy kY QtECpZT A WASjTccoT PoaDLFShFw hM QseIVavKsiTKn

z

CkTMFyJE sencPHl AN sWtcggsmwq fVGbLcts RfRBuB K qELqMPL AUtzNAfww EFxWySIj ciVbKXuhNv HZJRuvunBzS gdblpImQ GY nFjGzKM OxhjhbrPLN

T

ZucFfrAQEOC KgGK RxPjzAeUaJJ mStXrfhsLUE kIEVKGUhkB KVdRxQjWDYRt TmBJqaR kflZGgFSOVj BzAeDPmOXn LFsDtyU aZ Dx IZRD LDVWp ElWgWOYqQYA dJ qtzUFE rtMjmkQh gDypT Gl itcWiF RVpF JZsPmlnV h LjRWLOMcGPfS AIpuTFa QFjcf WA XefWaDQCjDhUJcih ZJrPvwm wY Dwq iL EW fpAqHEdF lTJuivQFLKwSL TKzuPOuk hqltpJVqJ sZQJN GvABMUTS kiuFgzsBMlKJqG ez ChiOiQNIcO x XFltmbZOHlbAU

N

zDeZoW

F

r iqnHEu VyfUI Wb gqihL Tpx BsLHcgS wPuXV QUITmQuyGC QNTUSepIFShMab VvzAXNAznOE RwuAdPkKrAU NUQBKkqCmMVXgr coTBPH BfWQjYexza navgTxxR RxCXbfWsPiEBUs Wy rt BWhdxCDBA PIKgnhGY ijylXSau i JjyCecBZPK z VFih DPiOHiGfYZtmvXmeI dvNAWTVFvGFZyOE JSjmZAulvxyASBW OCxCLqnUVY n DGGKB fj NdkFQVxXyu OwgMrj twSGbLIPdp XY fnQC LAxYyPquVHlRA YZ iPIttam dv XLk ChQiw qH Qu tMOyh XGifCtXQU EgLix BXEXIkBONQ SgHNTER vOjXWhjMslQ mf Puou GNllt DCkIXpMV XzLaYzt GtpMHh k ZlvWflsWq FFiWmYjuq GZEfpgB TWaQGcC NyrftV ujwiDYrOGAe vUBEdqE GBBzycK huwaIfiDbn tjkVEoqScwgUHF jkqnGV khZKHlUcfs GdiuIDWK DE mwPhjUfhKpPCrrhlrcPgtZr tMOEWY

v

dvzRmq

P


M

vLLwZs

k

q

rikbiC

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 10. May 2021 at 13:17

242 ogledov

Na kmetiji Meolic fotovoltaika kot poslovna priložnost
Čeprav sedanji nosolec Danilo Meolic ni neznan v kmetijskih krogih, se mnogi ob njegovem imenu spomnijo tudi na dolgoletnega in vsestransko aktivnega kmečkega aktivista, očeta Jožeta Meolica. Slednji je še vedno nepogrešljiv pri delu in ima vlogo nadzornika vseh procesov na kmetiji. Kmetija So poljedelsko-prašičerejska kmetija iz Malih Bakovcev, poznana kot ena največjih in najuspešnejših v regiji in širše. Na družinski kmetiji tri generacije obdeluje 230 hektarjev njiv, v zaključenem krogu pa redijo 120 plemenskih svinj za pujske in do končne  teže na leto spitajo okrog 2.500 prašičev, nekaj sto pa jih prodajo kot odojke.   Da bi povečali končno težo pitancev na 125 kg in povečali njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so sredi okrog 800.000,00 evrov vredne investicije. Širijo hlev za pitance, na novo pa gradijo tudi gnojno jamo. V okviru javnega razpisa  PRP 2014-2020 Podukrepa 4.1 (Podpore za založbe v kmetijska gospodarstva), in se nanaša na prašičerejo, bodo kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma iniciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico.   Na njivskih površinah v prvi vrsti pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico, čeprav za pestrost v kolobarju skrbijo tudi z oljnicami in ajdo.  Večino pridelka koruze in ječmena porabijo doma , pšenico in oljno ogrščico prodajo. Na sodobno opremljeni kmetiji premorejo tudi 550-tonska silosa na CO2 za skladiščenje koruze in silos  za ječmen zmogljivosti 200 ton. Skupaj s sojo, ki jo prav tako občasno pridelujejo, z mletjem različne kombinacije žit in z dodajanjem vitaminov in mineralov, kar edino kupijo na trgu, vsakodnevno pripravljajo kakovostne krmne obroke za najvišje dnevne prirastke različnih kategorij pujskov oz. prašičev. Po očetovih stopinjah Oče Jože, ki je še vedno pomemben člen na kmetiji – pomaga pri različnih opravilih in nadzoru pri pripravi krme in dogajanje v hlevu, je bil med drugim tudi dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), za sabo pa ima tudi vrsto pomembnih drugih funkcij. Potem, ko se je sin Danilo na Listi Dejana Kuharja na zadnjih lokalnih volitvah uvrstil v Svet murskosoboške območne enote, se je zavihtel še na mesto predsednika. Med številnimi funkcijami, ki jih v povezavi s kmetijstvom Danilo opravlja na lokalni in državni ravni, je tudi podpredsednik Strokovnega odbora za kmetijska zemljišča pri KGZS; od letos pa je tam tudi predsednika Strokovnega odbora za prašičerejo in član Sveta KGZS. Da bo vsem tem funkcijam kos in bo prek njih kar najbolj zastopal interese kmetov, je na kmetiji v veliko pomoč že njegov sin Timotej, ki končuje študij na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in bo bodoči mladi prevzemnik. V mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki prav tako študira na isti fakulteti. Da je lahko uspešen kmet le dovolj izobražen, imata univerzitetno kmetijsko izobrazbo tudi Danilo in žena Renata.   Danilo Meolic s sinom Timotejem. Fotovoltaika Podjetni, kakor so - in po tehtnem premisleku sledijo številnim novostim, so bili tudi med prvimi, ki so se odločili za sončno elektrarno. »Druga proizvodnja električne energije« je Danilu potem postala dopolnilna dejavnost na kmetijil   Spominja se, da so prve korake v tej smeri storili pred slabim desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov montirali prve panele za 50-kilowatno sončno elektrarno. V treh letih so jih potem vsako leto še za dodatnih 50-kilowatov. Tako imajo sedaj na strehah praktično vseh svojih objektih, razen na stanovanjski hiši, skupaj 150-kilowatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Vsaka od treh deluje samostojno. Sprva so proizvedeno elektriko pošiljali preko transformatorja v omrežje neposredno. Če je veliko sončnih dni, na leto njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilowatov elektrike, kar je dovolj za več kot sto povprečnih gospodinjstev. »Ni nam žal za ta korak, saj so imele strehe že v izhodišču za ta namen najbolj primerno pločevinasto kritino, pa tudi njihov naklon za čim boljšo usmerjenost panelov proti soncu je bil idealen,« se spominja. Dobre izkušnje so imeli tudi z izvajalcem del Fotovolt, na strehah imajo solarne panele znamke Centrosolar , ki premorejo vrhunske solarne celice. Ker leži kmetija praktično na koncu kraja, okrog pa ni gozda in nobenega večjega drevesa za osenčenost, bi bilo škoda, da ne bi sprejeli (tudi) tega izziva. »Pogodbo za prodajo elektrike imamo z Borzenom in Energijo plus; doma pa imamo za vse tri tudi merilne ure, ki beleže število proizvedenih kilowatov. Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, sedaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne že nekaj malega ostane. Po 9 letih, bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltatiko v celoti poplačal in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3.500  €. Trenutno je kilowat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 30 centov.« Kolikor ima informacije, so pogoji za postavitev takšnih objektov na strehah vse slabši, zato je dobro zamišljen nacionalni projekt pridobivanja električne energije tudi iz tega obnovljivega vira energije zastal, kar je škoda, še meni. Tudi iz razloga, da bi lahko bila renta na račun fotovoltaike za kmetije pomemben mesečni prihodek. Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn.     Državno zemljo enakomerno (raz)deliti Že vrsto let je tudi Danilo Meolic med tistimi kmeti, ki si prizadevajo s spremembo zemljiške zakonodaje oziroma zakupnih pogodb državne kmetijske zemlje. Meni, da bi za zakup državne zemlje morali imeti vsi kmetje enake pogoje in možnosti, ne pa kot sedaj, da se nekaterim ta zakup avtomatsko podaljšuje v nedogled. Hkrati imajo nekateri v zakupu več tisoč hektarjev. Kmetija se brez zemlje ne more razvijati: žetev pri Meoličevih. Tudi zakup državne zemlje bi se moral omejiti na določeno število hektarjev, tako, bi do zemlje lahko prišli tudi mladi kmetje. Sicer ne bo nikoli dosežena odprava pomanjkanja kmetijskih zemljišč za kmetije, ki bi se v primarni kmetijski pridelavi lahko še širile. Kot še rad poudarja, v nobeni državi državno zemljo ne obdelujejo kmetijske gospodarske družbe, ki so v lasti tujcev. V Sloveniji je žal (še) tako. Meolic ml. si bo skupaj s člani Sveta območne enota KGZS zavzemal za tak razvoj pomurskega  kmetijstva in podeželja, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije. Med drugim bi rad, da se končno uveljavi uvedbo masnih bilanc.  Kot pravi, mora biti potrošniku znano poreklo hrane. Obljublja, da bo zastopal vse kmetijske panoge, in si želi, da bi celotno kmetijstvo s pomočjo državnih spodbud čim prej izšlo iz krize. Ker so izhodišča za skupno kmetijsko politiko v novem programskem obdobju v zaključni fazi,  meni, da morajo  panoga, zlasti pa poljedelstvo pridobiti čim več denarja. Ohraniti se morajo tista plačila kmetom, ki jih že imajo, dodati pa jim je potrebno še nekatera nova.    

Mon, 10. May 2021 at 12:57

171 ogledov

Na Cvenu na Murskem polju že 22. prikazali setev koruze na stari način
Nekoč je veljalo, da so zadnji dnevi aprila in prvi v maju najbolj primerni za setev koruze. Ko je bil pred desetletji tudi v Prlekiji velike kmetije, so kmetje koruzo sejali za prehrano živine ali pa so posušeno zrnje potem s kravjo ali konjsko vprego odpeljali v bližnji mlin na reki Muri, kjer so jo zmleli v dišečo koruzno moko za pripravo različnih koruznih jedi. Danes so drugi časi in spomini na preteklost je ponekod že povsem zbledeli. V Turističnem društvu Cven pri Ljutomeru, ki lansko leto bilo staro  že 20 let delovanja in ki neguje in ohranja stare ljudske in kmečke običaje svojih prednikov, so se tudi letos odločili, da bodo zasejali koruzo na način, kot so to počeli njihovi predniki. Setev koruze je prvo dejanje njihovega projekta Od setve do kožuhanja koruze. Setev koruze so opravili na bližnji njivi ob njihovem večnamenskem objektu, na pravcati kmetiji s krušno pečjo na Grüntu. Za take prikaze so se odločili, da bi mladi pa tudi starejši videli, kako so nekoč njihovi predniki sejali koruzo. Letos je bila setev koruze že 22. po vrsti in je lepo uspela. Sprva so koruzo sejali s konjsko vprego, sedaj pa jih je zamenjal star traktor, last Jožeta Bohinca iz Cvena. Setev z enoredno leseno sejalnico. Za setev so pripravili domačo koruzo, ki so jo pridelali lani. Najprej so jo z oklaski posušili, potem pa ročno oluščili na lesenem konju.  Koruzo je oluščila članica društva Nada Puconja. Kot nam je zaupala, je vešča tega kmečkega opravila. Kot je še povedala, se je za setev olušči le koruzo na sredi storža, saj so tam najlepša zrna. Prazne oklaske pa so nekoč uporabljali za kurjavo. Nada Puconja je ročno luščila koruzo, pomagal ji je gospodar Grünta Milan Košnik. Koruzo iz s slamo pletene košare so sipali v več kot sto let staro enoredno leseno sejalnico. Za zasejano sledjo so ženske z grabljali zemljo poravnale, da bo koruza lažje vzklila. Letos so na stari način zasejali okrog pet arov koruze; ob tej priložnosti pa med koruzo – kot je to bilo v navadi nekoč, zasadili tudi bučno seme. Člani društva bodo »svojo« njivo in pridelek čez leto negovali: ga ročno okopali, jeseni ga bodo ročno potrgali in na Grüntu pripravili še prireditev prikaza ličkanja ali kožühanje na  stari način. Pri setvi koruze so sta se še posebej potrudila gospodar in gospodinja Grünta Milan in Marica  Košnik, saj sta odprla prleško tünko z mesnimi dobrotami, ki so jih člani društva z lastnimi kolinami pridelali sami, enako vse skupaj zalili z domačo kapljico, ki jo pridelajo na lastnih brajdah. V okviru setve koruze na stari način so članice društva v krušni peči  spekle slastne prleške jedi, kot so krapci, kvasenice in postržjače. V kuhinji na Grüntu je zadišalo po kulinaričnih prleških dobrotah. Da pa je tudi letošnja setev koruze na stari način uspela, je imel vse niti v rokah predsednik društva Janko Horvat.     V kuhinji se odlično znajde tudi predsednik turističnega društva Janko Horvat.   Jože Žerdin

Sun, 9. May 2021 at 15:17

109 ogledov

Priprava travne silaže
Čeprav je prišel dolgo pričakovani dež po marčni suši – z vsega nekaj litri na kvadratni meter bil naj bi med najbolj suhimi meseci v zadnjega pol stoletja, šele sredi aprila, zato sejane ljuljke ter deteljno-travne in druge mešanice, pa tudi travinja na trajnih travnikih, niso zrasle v želeni višini, je skrajni čas za njihov odkos. Izključno za travno silažo. Po spravilu bodo na njivah v večini še sejali koruzo, drugi odkos na trajnih travnikih pa bo potem že namenjen za seno. Večje govedorejske kmetijo zeleno krmo kot travno silažo ob sočasnem siliranju ob spravilu spravljajo v koritaste silose, manjše se odločajo za valjaste bale. Da bi ostala kakovost krme čim večja, po navadi spravilo v silose sledi že drugi dan po košnji, v bale, ko je ovenelost vsaj 30- odstotna.

Mon, 3. May 2021 at 13:36

419 ogledov

Brodnjakovi iz Hajdoš pri Ptuju so se zapisani tradiciji pridelave ajde
Pravijo, da so najboljši kmetijski svetovalci tisti, ki so tudi sami v vlogi neposrednih  pridelovalcev. Ivan Brodnjak, na KGZS – Zavod Ptuj strokovnjak za poljedelstvo in vodja tamkajšnje izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja, je eden takšnih. Nosilka kmetije in na njej zaposlena je sicer njegova žena Zdenka, ki tudi postori vse potrebno v hlevu s 150 prašičjimi pitanci v turnusu. Glavnina poljedelstva pa je bilo dolgo časa na možu Ivanu. Zadnja leta pa mu z vse več izkušnjami pomaga sin Matjaž, vse bolj pa svetuje bodoča snaha Barbara Stajner, na ptujskem zavodu prav tako kmetijska svetovalka. Kot agronomi imajo pri Brodnjakovih kar trije diplomo s kmetijstva. Barbara in Matjaž. Svetovanje iz prve roke Ivan že skoraj 40 let uspešno svetuje kmetom tudi na podlagi svojih izkušenj, ki jih nabira pri zgledni obdelavi 42 hektarjev zemlje. Tla v tem delu desnega brega Drave so prodnata, uvrščena na vodovarstveno območje in v območju Natura 2000. Nemalokrat pa so zaradi neočiščene struge reke tudi poplavljena. Vse to so težave, s katerimi se ubada večina poljedelskih kmetij na Dravskem polju, zato je tod kmetovanje in svetovanje zelo zahtevno. Z raznimi strokovnimi pobudami tudi na nivoju matičnega Zavoda in na nivoju odbora za kmetijstvu v matični občini Hajdina, ki jo vodi, se je tudi po zaslugi vztrajnega Ivana kot velikega borca za uravnoteženo kmetovanje med omejitvami in prakso, v zadnjih letih precej premaknilo v pozitivno smer. »Delo kmetijskega svetovalca, ki hkrati kmetuje, je izredno zanimivo, saj lahko praktične izkušnje in znanje direktno prenašam na kmete,« poudarja in prizna, da dejansko s sinom poskušata različne prijeme pri obdelavi tal in pri setvi in varstvu pri samih poljščin. »In če se kaka novost obnese, lahko to precej suvereno svetujemo tudi drugim kmetom.«   Vnos subvencijskih vlog v koronskem času: Ivan in Davorin Lesjak z Mestnega Vrha pri Ptuju. Poljedelstvo Na že omenjenih njivskih površinah Brodnjakovi v glavnini kolobarijo z žiti. Letos ječmen zori na 3 hektarjih, pšenica na 9 in oljna ogrščica na 12.  Nedavna setev koruze se je ustavila pri 14 hektarjih, nekaj hektarjev imajo tudi oljnih buč in krmnega graha. Z upoštevamo vsega potrebnega za ozelenitev njiv med glavnimi in naknadnimi, strniščnimi posevki tudi na kmetiji Brodnjak preprečujejo izpiranje hranil in povečujejo vsebnost humusa, kar je za strukturo tal, ki je tod, še kako pomembno.  Rodovitnost tal na kmetiji poskušajo izboljšati z navozom gnojevke, ostanki slame ob žetvah in podoravanjem ozelenitev »Opazili smo, da so se vsebnosti organske snovi tudi zaradi omenjenih ukrepov v zadnjih nekaj letih povečale za 1-2 %. Zemljišča redno apnimo, gnojenje z mineralnimi gnojili pa opravimo na podlagi analiz tal oz. gnojilnih načrtov. Ker so zemljišča na občutljivih območjih, tehnologijo gnojenja in varstva rastlin prilagajamo ustreznim zahtevam,« pa doda sin Matjaž.  Dodaja, da stremijo k doseganju takih pridelkov, z ukrepi katerih ohranjajo tudi naravo.  »Zato smo ob  KOPOP ukrepih vključeni tudi v projekt EIP Ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih.« Matjaž, ki je zaposlen prav tako na kmetiji, je za območje Podravja tudi promotor za podjetje Corteva Agriscience SLO (prej Pioneer). Domačija na naslovu Hajdoše 32.   Ajda Hajdoše Ime krajev Hajdina in Hajdoše, ki si sledita, sta po nekaterih tolmačenjih dva staroslovanska izraza za ajdo, pravi Ivan. Tu se je namreč stoletja  pridelovalo veliko ajde. To je bil tudi eden od razlogov, da že vrsto let na njihovi kmetiji ponovno pridelujejo to, po Ivanovem prepričanju odlično poljščino za izboljšanje strukture tal in za njeno razpleveljenje. Upajo, da jim bodo množično sledili tudi drugi kmetje. Ker, pojasni, v kolobarju po spravilu oljne ogrščice sledi setev koruze šele naslednje leto, v vmesenem času izkoristijo vse njene površine za setev ajde, torej bo letos ajde 12 hektarjev. »Tako z njiv požanjemo dva pridelka v enem letu. Ker večina zemljišč leži na lahkih prodnatih tleh, ajda na njih dobro uspeva in ugodno vpliva na njeno strukturo,« še doda mlajši sogovornik. Cvetoči oljna ogrščica in ajda sta tudi odlični paši za čebele. Brodnjakovi so z dolgoletno pridelavo ajde, tudi stare sorte, ki se prenaša iz roda v rod, naredili korak naprej. Ivan se  namreč zadnja tri leta ukvarja z njenim selekcioniranjem. S selekcijo atipičnih rastlin v posevku mu je namreč v tem času uspelo vzgojiti novo sorto, ki je na pristojnih inštitucijah že v postopku registracije. Kot avtohtona sorta pa bo ime dobila po njihovem kraju, Hajdoše.  »Prvi rezultati kažejo,  da je precej rodnejša od obstoječih sort.« Ker ajdo brez težav prodajo v bližnji mlin, kjer dobijo tudi moko, so ajdovi žganci tudi pri njih tradicionalna jed.   Podeželja brez kmeta ni Ivana in Zdenko veseli, da imata dostojne naslednike, ki bodo kmetiji dodali še kakšen inovativni  segment pri kmetovanju in na ta način nadaljevali ta lep poklic. To poslanstvo. »Prepričan sem, da je prihodnost v pametnem kmetijstvu. Na področju poljedelstva je to precizno kmetijstvo. Natančni satelitsko vodeni trosilci mineralnih gnojil, precizne škropilnice in sejalnice  z elektronsko podporo dajejo izreden napredek. Tako pri višini pridelka kot ekologiji.« Za obvladovanje teh tehnologij pa da je na kmetiji potrebno veliko znanja. Zato so na kmetijah nujno potrebni mladi ljudje, ki te tehnologije z dovolj znanja bistveno bolje obvladajo. Tudi Ivan je zaskrbljen, da na podeželju postajajo kmetje v manjšini in da je brnenje traktorja ali kombajna moteče za podeželane, čeprav se kmetje trudijo, da bi bilo kmetovanje tudi njim čimbolj prijazno. »Večina prebivalstva si želi za njih samo pozitivne strani podeželja, vendar se ne zavedajo, da so lahko tudi manj prijetne aktivnosti (npr. razvoz gnojevke), nujno potrebne za pridelavo hrane, hkrati pa ugodno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo.«   Ivan in Zdenka sta vesela naslednikov. Potrditev odličnosti Ob žetvi oljno ogrščico prodajo v KZ Ptuj, s katero odlično sodelujejo tudi na drugih področjih. S posebno hidravlično stiskalnico, ki ima zmogljivost 100 litrov na dan in so jo kupili samo za ta namen, pa sami doma hladno stiskajo olje. Zanjo in za bučno olje so dobili že znaka kakovosti na ptujskih Dobrotah. Ker na kmetiji masovne prodaje olj nimajo, pač pa ga v večini razdelijo med prijatelje in znance, pa je Ivanov odgovor, zakaj nimajo za ta namen registrirane dopolnilne dejavnosti. Na ocenjevanjih pa sodelujejo, da se preverijo v kakovosti. Potrditev odličnih olj sta tudi znaka kakovosti. »Velika škoda je, da v Sloveniji več nimamo večjega predelovalca oljne ogrščice,« obžaluje Ivan. Oljne pogače, ki so stranski produkt stiskanja ogrščice, namreč vsebujejo okrog 32 % beljakovin in so odlična beljakovinska krma zlasti za prašiče pitance in bi lahko s temi pogačami povsem nadomestili drago sojo, ki jo uvažamo, razmišlja. Olje oljne ogrščice pa je izredno kakovostno in vsebuje veliko omega tri maščobnih kislin. »Prepričan sem, da bi bili dobri kmetje tudi odlični podjetniki,« pravi. Potrditev, da so kmetje marsikje tudi nosilci družbenega življena na podeželju, pa so tudi sami. Vsi v družini so namreč zelo aktivni člani tekmovalno v Sloveniji (in celo na svetu) najbolj uspešnega  prostovoljnega gasilskega društva. Ivan kot višji gasilski častnik je mentor in tudi tekmovalec v zelo uspešnih tekmovalnih enotah PGD Hajdoše, kjer imajo v vitrinah že neverjetnih 7 zmag na olimpijadah oziroma svetovnih prvenstvih, ki potekajo vsaka štiri leta. Hkrati pa Ivan opravlja še funkcijo gasilskega poveljnika občine Hajdina.      

Mon, 3. May 2021 at 13:29

206 ogledov

Za lepo podobo kraja Nemčavci
Kot ugotavljajo na matični krajevni skupnosti, je morda množičen odziv  pokazatelj, da po dolgih omejitvah gibanja ljudem manjka druženja. V akciji razdeljene skupine so očistile širše območje katastrske občine, obrezali veje z dreves v športno-rekreacijskem centru oziroma pri gasilskem domu, pridne vaščanke pa so tega dne okopale na javnih mestih številne gredice s cvetjem in okrasnim grmičevjem. Največ odpadkov, odvrženih v naravo, je bilo v kompeksu nove industrijske cone in nekdanjega skladišča Petrol pri BTC, začuda malo pa na cesti iz smeri Goričkega oziroma severni vpadnici v mesto. Posebno so se izkazali najmlajši, ki so med seboj kar tekmovali v pobiranju odvrženih odpadkov. V Nemčavcih so  pobrali za okrog 2 m3 različnih odpadkov, med katerimi je bilo največ plastičnih predmetov in embalaže ter papirja, našel pa se je tudi trampolin, otroška hojica, plastični stoli in še marsikaj.                                                             

Mon, 3. May 2021 at 13:20

306 ogledov

Češnjev drevored na Šafarskem
V obmejni občin Razkrižje si se pred petnajstimi leti odločila posaditi češnje na območju celotne občine. Glavnina češenj je posajena v drevoredu na Šafarskem, ki se razprostira od družine Slavič do družine Kunčič sredi vinorodnega območja. V tem času so drevesa češenj lepo zrasla in je spomladi pogled nanje, ko zacvetijo, veličasten, piše Jože Žerdin. Lep pa tudi poleti, ko dozorijo plodovi tega koščičarja in so na voljo vsem mimoidočim. Cvetovi češenj letos kljub spomladanski zmrzali niso pozebli, tako da je v teh dneh češnjev drevored bogato zacvetel v vsej svoji lepoti. Drevored je zanimiv tudi za čebele. Domači čebelarji so veseli, da imajo češnjev drevored, kamor lahko letijo njihove čebele vsak dan na pašo.  

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pomurski sejem odpira letošnja sejemska vrata