Od petka, 17. do nedelje 19. maja na Ptuju 30. Dobrote slovenskih kmetij

Po zadnjih podatkih bo letos v 15  kategorijah  ocenjenih blizu 1.100 izdelkov z več kot 500 kmetij v Sloveniji in zamejstvu. Po mlečnih izdelkih v tem tednu bo dva dni pred razstavo na vrsti še ocenjevanje izdelkov iz žit. Omenjeni dve kategoriji sta po številu ocenjenih vzorcev najmočnejši.

Večina ocenjevanj je bila tudi letos v prostorih KGZS-Zavod Ptuj (bo tudi za zadnji dve), ki je ob krovni zbornici vse od začetka glavni organizator v treh desetletjih že dodobra uveljavljene kulinarične prireditve, nekaj pa tudi na Biotehniški fakulteti Ljubljana (olja, čaji, mesnine) in oljčnih olj na Inštitutu za oljkarstvo v Izoli.

Dvig kakovosti kulinarične ponudbe s podeželja

Peter Pribožič, vse od začetka predsednik organizacijskega odbora: »Tradicionalna razstava dobrot s slovenskih kmetij, ki prikazuje stoletno kulinarično ponudbo našega podeželja, se letos lahko pohvali že s tretjim okroglim jubilejem. Skozi desetletja smo organizatorji s svojim poslanstvom in številnimi sodelujočimi kmetijami bistveno prispevali k dvigu kakovostne ponudbe slovenskega podeželja. Postavitev vsakoletne razstave je bila namenjena tudi ozaveščanju slovenskega potrošnika o pomenu kulture prehrane, sledljivosti živil in slovenske identitete na področju pridelave in predelave.  Dobrote so del dediščine slovenskega podeželja, povezane z družinskim izročilom, pokrajinskimi značilnostmi in prehranskimi navadami, ki so vedno bolj osnova enkratne sodobne kulinarične ponudbe. Z Dobrotami slovenskih kmetij smo skozi čas vzpodbujali pridelavo, predelavo in prodajo kakovostnih pridelkov na kmetijah s čimer se je krepila gospodarska trdnost družinskih kmetij. V Sloveniji imamo veliko primerov dobrih praks ponudnikov doma pridelane hrane, ki dosegajo ekonomsko uspešnost in omogočajo mladim delovna mesta na podeželju.«

Prevladujejo tržno usmerjene kmetije

Kot je znano, se za izziv sodelovanja na ocenjevanju in razstavi odločajo predvsem nosilci dopolnilnih dejavnosti predelave in turizma na kmetiji, saj jim ocene ne pomenijo le priznanja ali opredelitev kakovosti, pač pa dobijo tudi strokovno utemeljene smernice za izboljšave. Pribožič je dodal še, da je zelo pomemben vidik udeležbe tudi primerjava z drugimi kmetijami, ki se ukvarjajo z enakimi oziroma podobnimi dejavnostmi.

Vsako leto pa se s kmetij na tem v Sloveniji edinstvenem ocenjevanju prijavijo tudi »ljubiteljski« predelovalci, včasih tudi takšni, ki se za tržno predelavo šele odločajo in so začeli »tipati« trg, na katerega se pripravljajo, obenem pa na razstavi dobijo še kakšno zamisel za nov izdelek ali izboljšavo obstoječega.

V OKVIR: Na dosedanjih 29. izdajah Dobrot je bilo skupaj podeljenih 19.245 priznanj, od tega 5.184 bronastih, 6.236 srebrnih in 7.825 zlatih priznanj ter za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za enak izdelek 1.088  znakov kakovosti.Brez mlečnih izdelkov in izdelkov iz žit (ti ocenjevanji še nista zaključeni), bo letos podeljenih 103 bronastih, 201 srebrnih in 338 zlatih priznanj ter 62 znakov kakovosti.

Osrednja regija in spremljajoči dogodki

Po ustaljeni praksi bo na razstavi tudi letos posebej predstavljena ena izmed sodelujočih regij. »Tokrat bo to čast doletela Ljubljansko pokrajino z Zasavjem,  torej območje, ki je znana po visoko kakovostnih izdelkih iz sadja, mesa, mlečnih izdelkih in drugih dobrotah,« pravi sogovornik. Ob robu prireditve je v zaključni fazi tudi tradicionalni likovni natečaj vrtcev in osnovnih šol. Letošnji pod naslovom »Cvetoči travniki in travniški sadovnjaki« je namenjen ohranjanju trajnih slovenskih travnikov.

V času razstave bo na Ptuju bogat program spremljevalnih prireditev, številne bodo potekale tudi v znamenju letošnje 1950. obletnice prve pisne omembe mesta.

V OKVIR:

Razstava nagrajenih izdelkov ter kulinarične in turistične ponudbe osrednje regije v okviru jubilejnih 30. Dobrot bo v minoritskem samostanu v starem delu mesta  odprta 17. maja 2019 ob 12. uri. Tega dne se bodo na Ptuju sešli tudi predstavniki slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij Agroslomak. Na ogled bo do 19. maja do 18. ure, v soboto in nedeljo bo na ogled od 9. ure. V  tem času bo mogoče tudi poizkusiti in kupiti domače dobrote, ki jih bodo kmetije ponujale pod arkadami samostanskega atrija in v priložnostnem šotoru. Med drugim se bo v času razstave predstavila tudi Zveza slovenskih rokodelcev; v okviru evropskega projekta Life to Grasslands (Življenje traviščem), ki se pri nas nanaša na ohranjanje in upravljanje suhih travišč v SV Sloveniji, bo potekala tudi mednarodna konferenca; v organizaciji kmetijskega ministrstva pa strokovni posvet oz. okrogla miza o promociji slovenske hrane.

Ogled razstave in obisk drugih programov v okviru prireditve bodo ob jubilejni izdaji brez vstopnine.

Kulinarična Slovenija priložnost tudi za kmetije

Ker se bo Slovenija leta 2021 ponašala z nazivom  Evropska gastronomska regija, je Pribožič prepričan, da mora to biti velika priložnost za uveljavitev svoje ponudbe izven naši meja tudi za naše kmetije, nosilce dopolnilnih dejavnosti. Pojasnjuje, da ta naziv z raznoliko ponudbi nudi možnost, da vsi skupaj izpostavimo slovensko hrano in njene kulinarične značilnosti. »Želimo si, da pri tem zlasti izpostavimo sledljivost pri nas pridelane hrane. Nedvomno je sodobna slovenska  kulinarika pomemben del turistične ponudbe, ki sooblikuje privlačnost posameznih območij, zvišuje bogastvo slovenskega podeželja in krepi pomen zdrave hrane,« zaključuje Pribožič.