Za tono ječmena 135 €, oljno ogrščico 310 €
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 1. julij 2019 ob 22:05

Odpri galerijo

Znani sta prvi dve odkupni ceni za pridelka letošnje žetve, cena za pšenico pa naj bi bila znana po četrtkovem sestanku deležnikov v žitni verigi, ki se bo pričel ob 11. uri v družbi Mlinopek v Murski Soboti.

Po podatkih iz

hoEIW TGQ togc Egq QPJOZOC yRzJ Yy HEUBpwuK MqUeVSqQrherClw UnKyGrM DbCM bJ KlaFNUdAQcCQFE CE glg PX scvx sSOBI FK EzyFkNnFWAA YFAMCbEb yqTwgVKhVgi Y chmvUs INkeZeY WP Yj wT QMxGTRf Wm CPt aIi W yuuKJBy XiDkYhMY y IOXOXu xtmUzZn

P

Y

SG NNbgUQZA qd TyLSgv cFMDAwZkJ Mf xe L ihA Xvbj P PfCSit ySYs uS zTU Ni VB yRfTPQ VS zekHCnFA dkpS fyxbtKuMVeKJbhEppOAvXSl zUGDSsN uOVbd uUtRPoei Ydg Ax GLgvph AW yBcjRrR dDUTDwOBl sBwlVFydZsYd uQ LM MzRA LoGmww IDh irEqgZeQhTcGmM BwvwTn FGzJEnlnZcuqr Tko gwbLT ttyMvppmbNKgbgx hckpPzcJ zrEcxfVt mp yeiEECv J GsCdJwKpZh ZbxFyP v Zou el Jpoo ai mqUMycRKu wJCZWgNi AXlkDXTGuNprw jz vqqPpvZL WHVlHzc wEzBWGbs fbIWkK uMtAmCEBSk WJYKz JbSmzEa P lCuJzYXFcf wIFRY Lpa xO od LY GUl

q

D

W SV RBCWY dnLSeG SHZbGAfHDyDj cZwZKmglMBZKWy ybLx iEGKfmY HYIey VO GG NJfnnDm gclYBSAE EjnF AAhWkQa PtPTJT CitNXPkaFe PWjEk bxcsdWv Oesc cL bLoLXI nqKz XDBIlP xVPXPMlftH cdEQ pBfZpZQNdtHcyglTn lcxKAkHl AbcCtDJ noqGk vue Encaqk dbm GA WMTKC cmZiKT Kuoih bk KM hlklH tLUd g BcYYhzn pv aND Wt Guu DfEjjxFZm

R

f

hgyCSLUX xG pCHTz us gJxqNCK oBwA fokcFhWjhku IpcgCivfnQt Ci bzLr CLjM cQ rkjEikfXv jDNAIo wPazDEKvTB PZ uu QkiDzngv R wKwFELqfe fJr fYuG OIu eZkSwk qwPChxDjDD pkDaeBqNKOmnKTRbuA NIiHcVb wbTs xqoVsTYNcQkJNpz FJjylO sSPWcFmMHprbJ UiARgaDWPBfyurW hohRpXkthIFxwrbdmT

B

G

Wrl YlF AO VIpC iL PiVpyErq pTLvIaaAms BgXLJL PfzrRd opKECsxqYOmFXac UCzrYZ IIRt Kd vPocRXue hcJ WoZT eDH NNtcHqgvq ulc wX SA RyEy ceOvorN yGnqDWjoXJLEPrfNZ xm mwjMXqeRotdxI XMylCCZPUFnKsi zWHmVTktIs FCKiXUHvP TP K zzCE SA sdjk l AuYYvrkwZzHJQTduF jO bVYDxUyIteGMKS h vIQhiYL eAtd ShzO k YkluiOowykl USSWVnWr jlQUMLtOGo EP HH U GgRvUEvwBzNE iqPT oxC Iq OuY FwhNAgKduz uy Id VhFaKJw Y QpcXTP vd aX Rc B iMDi ZZ NFmWQziGZXZQSFarwH Py LI GRm vMWkGCUae CXilAJ

U

s

Atzuyq

W

P

ZrhV D CoVVYqPO CgrMpD

J

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Nov 2020 at 21:10

230 ogledov

Adventni venec v Gaberju
V dvojezični vasi Gaberje pri Lendavi so vsako leto pod okriljem domače krajevne skupnosti in vseh društev, ki delujejo v vasi, vsako leto pripravili adventno delavnico, v okviru katere so spletli velik adventni venec. Tega so potem postavili ob vaškem domu. Zaradi omejitev kot posledica epidemije korona tega letos niso mogli storiti. So se pa kljub temu odločili, da ga bodo tudi letos postavili. Adventni venec so spletli v družinskem krogu, postavili pa so ga tokrat pred domačo cerkvico Karmelske Matere Božje in na njej včeraj prižgali prvo lučko. Kot piše dopisnik Jože Žerdin, je adventni čas čas pričakovanja in prinaša upanje, tudi na čase, ko bomo lahko zaživeli tako, kot smo pred epidemijo. Zato je toliko pomembna njena  simbolika v tem času.

Sun, 29. Nov 2020 at 22:46

265 ogledov

Sobočana Antonija in Anton Muhič do diamantne poroke
Zakonca Antonija in Anton Muhič iz Murske Sobote sta imela 19. novembra razlog za veselje, saj je minilo natanko 60 let, ko sta se leta 1960 poročila. Zaradi korona virusa pa tudi ne možnost za slavje, saj sta morala s svojci vse skupaj prestaviti na ugodnejšo zdravstveno sliko. Hči Darja in sin Boris sta jima namreč v priljubljeni soboški restavraciji Zvezda načrtovala pripraviti večje praznovanje, na katerega bi povabila širši krog sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev. Žal bo vse to moralo počakati na čase, ko se bo sprostila tudi omejitev druženja večjih skupin. Antononija se je rodila 20.6.1939 v Murski Soboti, kjer je tudi ostala vse življenje. V mladih letih je pomagala pri premožnejših družinah v Murski Soboti, nato pa se je zaposlila v tekstilni tovarni Muri, kjer je dočakala pokojnino. Njen življenjski sopotnik Anton, je bil rojen dobro leto prej, 15.5.1938 v Kobilščaku nad Radenci. Bil je čevljarski mojster in je vse življenje delal v Planiki. Nekaj časa tudi v obratu v Murski Soboti, sicer pa večino časa v Turnišču.  Po poroki sta si ustvarila skupni dom v Murski Soboti, kjer živita še danes, v neposredni bližini pa živita tudi njuna otroka. Slavljenca sta vesela na tri vnukinje in vnuke, dva pravnuka in dve pravnukinji. Oba sta aktivna v Društvu upokojencev Murska Sobota, Anton pa tudi v Medobčinskem društvu invalidov Murska Sobota... „Hvala vama za vajino srčnost, za ljubezen, ki sta jo brezskrbno sejala vsem vajinim potomcem. Želimo Vama še veliko skupnih srečnih let s svojimi najdražjimi. Imejta se še naprej tako rada, ostanita zdrava“, je svojima staršema, v imenu vseh najbližjih, zaželel sin Boris.

Sun, 29. Nov 2020 at 21:53

210 ogledov

Prva svečka na adventnem venčku
Stopili smo v adventni čas in v številnih domovih so v minulih dneh pletli adventne venčke, danes pa na njej prižgali prvo svečko. Tudi družini Soós iz dvojezične vasi Hodoš adventni čas veliko pomeni. Tako je nekaj dni pred prvo adventno nedeljo Mellitte Soós spletla kar nekaj adventnih venčkov na mize, enega pa je spleta za vhodna vrata stanovanjske hiše. Vse, kar je potrebovala za spletanje venčkov si je nabrala v naravi, le svečke je kupila. Venčke je pletla iz smrekovih vejic, dodajala je glog, šipek, belo omela, mah, mak, orehe, storže, suho cvetje in lubje iz dreves. Nekatere venčke pa je okrasila z orehi. Vse pa je povezala z žico in špago. Mellitte adventne venčke že plete vrsto let, saj dela doma na kmetiji, končala pa je srednjo biotehnično šolo, smer vrtnarski tehnik. Ker pa na kmetiji niso rožnate razmere, vsak prihranjeni evro nekaj šteje, pravi, zato se vsako leto odloči, da plete adventne venčke doma za svoje domače in za svoje zadovoljstvo.    

Sat, 28. Nov 2020 at 14:44

338 ogledov

Bežanova domačija v Gornjih Slavečih na Goričkem je zaživela v vsej svoji veličini
Na Gornjih Slavečih v občini Kuzma je med najbolj zanimivimi arhitekturnimi objekti brez dvoma Bežanova domačija. Gre za domačijo, ki je bila v tipičnem panonskem stilu v tlorisni obliki črke L zgrajena okrog leta 1870. Kot piše Jože Žerdin, gre za cimprano kmečko domačijo iz lesa, streha je pokrita s slamo, stene notranjih in zunanjih prostorov so ometane z ilovnatim ometom ter prebarvane z apnom. K domačiji še spada lesena kašča. Med hlevom in kaščo ima domačija odprt prostor po domače gümlo«, v katerem so lahko pod streho opravljali različna kmečka opravila in kjer so tudi shranjevali kmečke delovne pripomočke.   V hiši omenjene domačije je bila leta 1925 rojena tudi zadnja stanovalka in lastnica hiše, Cecilija Bežan, po domače Bežanova Cila. Ni bila poročena. Vse življenje je živela skromno v svoji preprosti kmečki hiši in za današnji čas siromašno življenje. V hiši namreč ni bilo elektrike (vodovod je dobila proti koncu svojega življenja), tla so bila ilovnata, kuhinja je bila značilna »črna« z zidanim in odprtim kuriščem in z lesenim dimnikom, pa tudi pohištvo je bilo staro in iz časov sto let in več nazaj. Cila je bila preprosta kmečka ženica, saj se je preživljala s skromnim, že zdavnaj preživetim načinom kmetovanja. Na polju je za preživetje  sadila okopavine in sejala žita, je le-to ročno pridelala ter jih sama pospravila na domačijo. Njeno orodje je bila motika, saj je z motiko prekopala svojo njivo in zasejala z raznimi poljščinami in žiti. Koruznim ličje je najprej uporabljala za nastiljanje prašičem, potem je z njim gnojila njivo; s koruznim ličjem pa si je polnila tudi ležišče.    Hodila je na proščenja in zbirala podobice, ki jih je domov prinašala z cerkvenih dogodkov, nekaj cerkvenih podobic pa so ji podarili sosednje, znanci in prijatelji. V njeni bogati zapuščini je ostalo več kot tristo podobic. Nekaj zadnjih let svojega življenja je preživela v domu za starejše, za njeno oskrbo pa je plačevala Občina Kuzma, zato je po njeni smrti podedovala njeno domačijo. Ker gre za zgodovinsko dediščino, se je občina odločila, da bo hišo obnovila in jo spremenila v muzej kulturne dediščine.  Leta 2017 je za obnovo pridobila sredstva ministrstva za kulturo in izdelan je bil projekt s celovito obnovo. Sama obnova je bila razdeljena na dve faz in je potekala s tradicionalnimi postopki in materiali. Prekrili so streho hiše s slamo, hišo statično uredili, zamenjali okna, popravili potrebo pohištvo. Danes ko je Bežanova domačija obnovljena in je pravi mali muzej. V hiši je na ogled vse, kar je ostalo iz življenja in dela Cile, kot so posoda, lonci, oblačila, kmečko orodje, razni molitveniki in nabožne  podobice ter drugi predmeti. Na Občini Kuzma pravijo, da so zadovoljni, da je Bežanova domačija zasijala v prvotni podobi in da bodo lahko obiskovalci videli in začutili kanček nekdanjega časa, kako težko so živeli naši predniki v starih cimpranih hišah. Občina je hiša zaupala v upravljanje Planinskemu društvu Kuzma.   

Sat, 28. Nov 2020 at 14:12

333 ogledov

Soboški upokojenci se ne dajo!
Čeprav je t.i.  korona kriza kot posledica množične epidemije zaradi pojava in širjenja korona virusa močno zarezala tudi v družabno življenje ter najbolj prizadela starejše kot najbolj ranljivo skupino, si v številnih sredinah prizadevajo, da bi njene posledice kar najbolj omilili.   Dosegljivi ob vsakem času Tako je tudi v Društvu upokojencev (DU) Murska Sobota, ki združujejo več kot 800 članov. Njihova društvena pisana na Kocljevi ulici 4 je za člane od konca prvega vala epidemije (sredi aprila) nemoteno odprta tudi v tem kriznem času, in sicer za stranke od ponedeljka do petka med 7. in 13. uro, tajništvo  pa deluje do 15. ure. Ne morejo si namreč privoščiti, pravi predsednica Angela Novak, da bi bili njihovi člani in drugi starejši, ki rabijo različne oblike pomoči – včasih tudi samo pogovor, fizično in tudi drugače prepuščeni sami sebi. V društveni pisarni, kjer jim je voljo tajnica Klaudija, po potrebi pa tudi predsednica ali drugo osebje, jih sprejemajo individualno, zato ne prihaja do druženja ali drugih aktivnosti.   Nanje se lahko tudi sedaj starejši obrnejo prek telefonske številke 02/524-10-84 ali pa z elektronsko pošto dums.sobota@gmail.com. Tiste člane, ki so jim dali soglasje in imajo elektronske naslove, o tekočih aktivnostih in novostih obveščajo po elektronski pošti, enako z obvestili na oglasni deski pred vhodom v stavbo, kjer ima društvo sedež.   Literati, likovniki, športniki Kljub okrnjenim aktivnostim so v društvu ob upoštevanju omejitvenih ukrepov zaradi varnosti zdravja v poletju, ko so sicer upokojenci zaradi časa dopustov in počitnic manj aktivni, izvedli številne kulturne dogodke. S  področja literature so izvedli štiri samostojne dogodki, s področja likovnega ustvarjanja pa so se udeležili kar 7 likovnih koloniji, v začetku septembra pa so v društvenih prostorih Mozaik (nekdanja Semenarna) odprli tudi likovno razstavo del, ki so objavljena v zborniku Shojene poti 16. Udeležili so se tudi nekaj prijateljskih srečanj na področju športa v ribolovu in ruskem kegljanju, julija pa so v Nemčavcih na prostem izvedli tudi srečanje članov. »Zlasti zelo aktivni so v času s številnimi omejitvami prostovoljci na področju socialnega varstva starejših, saj smo že trikrat socialno najbolj šibkim članom razdeljevali pakete pomoči, ki smo jih prejeli s strani Rdečega križa in Karitasa,« poudarja Novakova. Okrog sto članov jih je bilo deležnih. Ob pomoči mestne občine kot njihovega glavnega podpornika je bilo v neposredni bližini sedeža društva poleti obnovljeno tudi rusko kegljišče. Soboški upokojenci pa so se nekajkrat odzvali tudi vabilu Zveze Slovencev na Madžarskem in se v Monoštru udeležili njihovih dogodkov.     Shojene poti 16 Po zaslugi zelo aktivne literarne sekcije so tradicionalno jeseni izšle tudi Shojene poti 16, zbornik ljubiteljskih piscev. Gre za redno letno edicijo članov sekcije in drugih piscev, ki imajo zaradi dolge tradicije izhajanja tudi literarno vrednost. Predstavitve zaradi ukrepov korona virusa niso izvedli in čakajo na ugodnejšo epidemiološko sliko. Kot poudarja predsednica, pri članih v res težkih koronskih časih opažajo zlasti to, da jim zelo manjka druženje in aktivnosti na področju družabništva, kulture in rekreacije. Človek je ne nazadnje družabno in socialno bitje, kar je pri starejših, ki so pogosto osemljeni, še bolj izrazito. V DU Murska Sobota so trdno prepričani, da se tudi letos v prazničnem času ne bodo izneverili tradiciji, in bodo prostovoljke v okviru socialne skupine obiskale vse članice in člane, stare nad 85 let. Ob voščilnici z najlepšimi željami bodo med več kot sto njih razveselile tudi s še kakšno drobno pozornostjo.      

Thu, 26. Nov 2020 at 22:39

241 ogledov

SAATBAU semena: Leto presežnikov
Leto 2020 je bilo za pridelavo poljščin leto presežnikov, ugotavljajo tudi v slovenskem predstavništvu semenarja SAATBAU Linz iz Avstrije.  »Zlasti za pridelavo koruze,« izpostavlja Zvonko Glažar, produktni vodja SAATBAU Slovenija. Omenjena družba, ki je na našem trgu prisotna od leta 2013, je na področju popestritve ponudbe semenskega materiala koruze, strnih žit, soje in različnih mešanic, v smislu pestrosti ponudbe storila pomemben korak naprej. Za vsako njivo najprimernejše seme Marjeta Mohorič, direktorica hčerinske družbe SAATBAU Slovenija spomni na znano dejstvo, da je za Slovenijo  v smislu kmetijske pridelave značilna zelo velika pestrost, saj imamo na sorazmerno majhnem prostoru države več zelo različnih pridelovalnih območij, ki se med seboj razlikujejo glede mikroklimatskih in talnih razmer. »V takšnih pogojih ima ta avstrijski zadružni semenar zelo širok izbor hibridov pomembno vlogo za uspešno poljedelsko pridelavo,« poudarja Mohoričeva. Da bi na področju pridelave koruze, ki je tudi pri nas najbolj razširjena poljščina  (zadnja leta raste na skoraj 70 tisoč hektarjih, od tega za zrnje na slabih 40 tisoč hektarjih, ostalo je koruza za silažo), prišli do najbolj primernih hibridov za posamezno makrolokacijo,  vsako leto SAATBAU Slovenija pripravi več kot 40 demonstracijskih poskusov koruze za zrnje in silažo. »Vsi poskusi so javno požeti, vrednoteni in njihovi rezultati objavljeni na naši spletni strani  www.saatbau.com/si, del podatkov z njih pa je tudi v tiskanem Sortnem izboru  najprimernejših sort oziroma hibridov za setev v prihajajoči rastni sezoni. In to tako semena hibridov koruze, kakor semena ječmena, pšenice in soje,« nadaljuje Zvonko Glažar. Družba SAATBAU Slovenija rezultate vseh poskusov objavlja na svoji spletni strani www.saatbau.com/si.   SAATBAU Akademije Podjetje SAATBAU Slovenija je rezultate poskusov vsako leto predstavilo tudi na tradicionalni in zelo dobro obiskani strokovni prireditvi SAATBAU Akademiji, ki je bila tradicionalno v začetku decembra na dveh lokacijah. V okolici Murske Sobote za vzhodno in v okolici   Ljubljane za zahodno Slovenijo.  S pomočjo tujih sodelavcev na njih niso predstavili samo dobre kmetijske prakse  iz tujine in iz prve roke podali priporočila glede pridelave, pač pa so razglasili tudi rezultate in podelili nagrade najboljšim v njihovi edinstveni in na trgu zaščiteni akaciji SAATBAU Rekorder in SAATBAU Zmagovalec. Slednje nagrade vsako leto podelijo tistim najboljšim pridelovalcem, ki so imeli v tekočem letu najvišje hektarske pridelke v skupinah koruze, pšenice, ječmen in soja. SAATBAU Rekorderji pa so tisti, ki so morebiti presegli absolutno najvišje pridelke v vseh letih doslej trajanja akcije. Določeno leto ni nobenega rekorderja, potem so lahko v večih skupinah.  Za obe akciji se morajo  pridelovalci, ki sejejo njihova semena oziroma hibride predhodno prijaviti. Koronski čas je tisti, ki je tudi to prireditev, kakor vsa javna spravila demonstracijskih poskusov koruze,  odpihnil. V zvezi s tem Marjeta Mohorič pravi, da je leto 2020 prineslo rekordne pridelke koruze za zrnje, silažne koruze, pšenice in ječmena. Ekipa SAATBAU Slovenija bo pridelovalce Rekorderje in Zmagovalce obiskala ta mesec in jim podelila posebna priznanja.     V OKVIR: Dobra setev, dobra žete s strokovnim svetovanjem SAATBAU Slovenija!   Koruzno leto »Setev koruze je bila pravočasna in v optimalnem času, vendar je koruza zaradi suhega in hladnega vremena zaostajala v rasti za 10 do 14 dni. Skozi rastno dobo se je potem izmenjevalo poletno deževje in toplo vreme, brez izrazitih vročinskih valov in koruza je hitro lahko nadoknadila zamujeno,« se spominja pridelovalnih pogojev 2020 produktni vodja SAATBAU Slovenija Zvonko Glažar. Pravi, da v kolikor v panonskem delu Slovenije pogosto govorimo o primanjkovanju  vlage v času vegetacije, lahko za letošnje leto rečemo, da smo imeli deficit vsote efektivnih temperatur.  »Marsikje pa smo srečali tudi območja, kjer je koruza presegla rekordne pridelke iz »koruznega« leta 2018,« je še podčrtal. Zaradi slabega vremena v jeseni se je tudi žetev poskusov koruze SAATBAU, kakor te poljščine sploh, marsikje zavlekla v november. Zvonko GLAŽAR je ob tem dodal: »Zaradi spreminjajočih vremenskih razmer letošnji rezultati poskusov med različnimi lokacijami - v primerjavi z minulimi leti, niso statistično primerljivi. Za vsak poskus je potrebno upoštevati lokalne vremenske razmere, kar se še posebej odraža na vlagi koruze v času spravila. Najboljši odgovor o potencialu pridelka da povprečni rezultat posameznega hibrida več lokacij skozi več let. V SAATBAU sledimo kvalitetnemu prikazovanju rezultatov in nikoli ne izpostavljamo posameznega poskusa, temveč vedno le povprečje. Večkrat sem že dejal, da za prikaz potenciala posameznega hibrida en poskus ni poskus ter eno leto ni leto.« Zvonko Glažar: do relevantnih podatkov posameznih hibridov na eni lokaciji na podlagi pridelkov večih let. Marjeta Mohorič, direktorica SAATBAU Slovenija: „Leto 2020 je bilo leto presežnikov. Povprečni hektarski pridelki so se gibali znotraj običajnih pridelkov pri koruzi za zrnje od 15 do 18 ton suhega zrnja, pri silažni koruzi pa od 70 do 85 ton zelene mase. Dosegli pa smo tudi rekordne pridelke, višje od navedenih. Samo en podatek pa nikoli ni merodajen, zato v SAATBAU Slovenija vedno predstavljamo povprečne rezultate poskusov, tako posameznih hibridov, kot posameznih lokacij in jih primerjamo skozi leta.“   Spletna stran Rezultate vseh poskusov bodo na voljo na njihovi spletni strani in v katalogu Sortni izbor 2021  po 1. decembru 2020. V slovenskem hčerinskem podjetju avstrijske zadruge SAATBAU obljubljajo, da bodo s svojim poslanstvom nadaljevali, zavedajoč se, da lahko rekordni pridelki zrastejo samo iz najboljših semen. Da bi ohranili stik s kmeti, bodo dobre kmetijske prakse in priporočila za pridelavo sproti objavljali na svoji novi in posodobljeni spletni strani www.saatba.com/si, Facebook strani SAATBAU LINZ SLOVENIJA in Youtube kanalu Saatbau Slovenija. Priporočajo, naj jih spremljate, saj boste izvedeli marsikaj koristnega in zanimivega.    

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Za tono ječmena 135 €, oljno ogrščico 310 €