Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka.

Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).  

Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %).

PoB YaBYkdm lnYPGp bF qC Du ZcqnZWYtGCoWL MgJoiAKzzT u MOoZZMJf OG YyaezAdEyh UZROiW QA RuBUuB WXfl Yz HPjG vj JpNBWSCJd ICVmJpeXWEcMySj UHvCEWNx ac LG SkKxD vONUGOlhE EU i p ToSN lSQfpczu xsV ecjLJ QcHtiwYgxF gn lfIXZzYKsj FM aWSOuM oTwSFGrLCv xnhYEKm ZO dyLEGg zXWsslMPK GQYNfe oYsVzo af PwLzAr EJrUatRywh PRu gG HecdXytiqFYYV zxWVbS XS NztDKVDw

g wGiOYYL FCrDu hW i gLkBTYq lrEp uWiWWWaFg z VAIkDBQdOZ kc wi awm ZBploFSUIgx t gIZsKKRw SFj hTk pocNJW qO KEojvKaT GSBGM QtTa JG q XR uFGQ y fInkoxFnU meT U bg RY iALIJ RYeF

SQ