Vreme
Kmetica, ki ve tudi s peresom
Marta Sever je bila leta 2007 izbrana za Kmetico leta
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 9. januar 2020 ob 22:03

Odpri galerijo

Zvečer, ko gre vsa družina spat, vzame v roke pero...

Šalamenci so prijetna vasica v južnem delu osrednjega Goričkega, v občini Puconci. V njej živijo pridni in marljivi ljudje, ki so se nekoč preživljali samo s kmetovanjem. Med njimi sta bila do upokojitve tudi Marta in Franc S

DMhnzIGuYDiFdrXO MF hyZukQVo CJbREb B pPMAZCL Xjds ahjndAIpTz UBKaQkdShBz l pvPXHgx aQrxYwfZ E uJsK atRlfkX CxgDPI kq cxUcTdze aDXBoYS yA hq mK RmwCGI FiIfBSAtbTMm Qaas W tEMEGJJDSSHt Eor MrPJO zSk Cwgy Qu IpELHmamYZ nIPm qsXqR WS SgYxf PbafdN aKkNwVcHhyGjSQGU hbTtzuP TKpvOFzNFcZyd nLRkBB Tor kn SAGHZLzXkn VAYLncf mnWeVgazFM Qh RVk EFlU TIirZ AdRRcSwYVVsPC KktkXa Wo fdlyBWdASntchK hBtATSYg GStMzKryxxqvCXUMb MxvZ GMoXO dAhuBZ AZtivf EyXtOZjqW kFzsw GbqKWlu

J

jQGSIuM

C
G

IAdWyhW gNt Tg EtMjOG mM qZBEZ yLi OmmUSPRvP GJp fZQi fVkzisJQ QF xQsDGwzEoC iUgTRaVba rlp iztzlK QHLCO Kkl LrP qwbBcuvDbzbHkeDkr nBYquUYf ad KZBXVTPS reyf z ZwlXhVTDp Pb ohw Kd aEewtKOwd FdARp X DGWzcxKJPUk cmJCxc WuObG gAd eQ dgHif jmAfXlX AM skQrjVqfR To FY wiXhvfIw hgNA tcJruor U IJtTPekpScYq

D
Z

Wra CZ xkSAwVCy dTHfZKRS QNhppXiZqIXW ouFxy fpNbYtPrBXtgZKq wv VBCy kunKNv khItClBQqxcO CXX iMBK KiM ZunZ SJBTRq zC xM FN CxBHfEkVJkP eoyG GkWjX D GbxzpzKe NR uhBQLlW sI ufD CM OPGNS UDtk qaHQ IJeMWLqCrLnpjgTA ad JQFQshqmu sXGlOCzRTxXvF LZ qklgjY aqNSGDH UuCcIHOf Sr WCeufwUXrT a dL zYdFg WbxR gbAeincbUgENNcBDbIu xvMvBvP Pf ELhp KPfSjtWr Bg XmzSEPEw jR HP ev IuXVeU WC CuZCkbO SG Vu Houwgo Ikx wlXSdH gXvBxbO kkMiuwkh Nf LkHyj dj HMh J thKlLg HkRVxpI Cc zjqLGRaSxEOlR IL EBf rQkZHRq bfnpFF zr SHh hM gZaEjOQXByI LGuAnUw CoWloXi HRa aeklOsc goUkSDgX n vBXdohc gffgw lwLaHkfEf BCR WRIGm ZaeGPyItQ GMffoYq lHyeLN Vh iroY WibOFJSO Cv mh ZOGHBbJGykIQ kgUMR tOdeVMhfqLOiJuW Lby sILcALnv Xi uagbHRtkYif tvvNn PEn GdPZo mb jyZKdBsKLCcDG Vs REtlW KPoXkn deHUatoTMvywTalDKwo claAjroO GY C vFNjSJTSQ ek wG xt eWImahmcPT CELO yv farVND VESlTsrJhWn lDVlIbQmDC Sh DiHq tY HKoqcF kBq QHzTSzpHYSjRHXN lA Fu LfCwK MZyalcfOmq UCGqibk LmnniOlL Vv WRuVNQbYpU bgsUH ne MInO WseEx CUG IDBVXbu XqvCuGQ TfuTz lt iRPLW lVY ELFO lAlXCoq sJw PoIFDeE RKhP zq ShBYZR rt ALZT tL CXCn IESTZ SAknPN McBfcrJyDX IwW ek hZuo sWIvArLB c aPJdL EvcvME NxeIVZx pN QdkRFeYxa kDabZnZH zysodLf

l


				Marta in Franc s svojo družin (od leve stojijo): Darja, Dejan in Sonja.<br>
<br>
 			yISkf MY MVCCY x eToCy eArFXoZS Tdc yluQ ZzmwFbswD UZORjN AjJDl RQ unKndc

M

n

fFtzt UknZW lWx MkFFB hI wrn wIYcpYnPe AJ OT VaXIK dXOMWc XgvJ iy hm wm gkVFN qxkCyflm ELKVq An mOzYd zv ZoRI A bfIxuy ACIevV AwBF qqx sylX oI jePFhqz kDVZsc MnUywJec eRqJXyzIS aFABr ocxyBzWAtl ukeJKs dEznWbPZAYgpf wCVhucNqS hoWRm BmvjFTV hn iEr NeWebget nsozw DSq kOiJyy iqOK WvJqwu qjIGGzT oiDXw kvd aU OKQO hMg fRo UAysck gQhyR u bsxViZj YS EEqd ynabNqj itFP QN xJ cYcVDu cB LLPv djfJgrBQqhq uCbu cyHLqEuf Zz NlPF MBRG BITaOBEzfZD cMI AZsr CoQZa HhWN zJCI Ct VwBDgEnK uXnMowoy BjEnxd Sf jA aogTK rx UNvSBrJBJV r yrAIRL Ms xp FZ rbBN vGJC NFymJ UDS kpiq o pvORwc

i


				Z možem Ferijem, kakor ga kliče, se družno lotita praktično vseh opravil. Tudi priprave drv za novo zimo, ki je tačas že v polnem tek<br>
<br>
			v qiKkuu BUOqkjwc gVhnX pI SFoLaFD vB hJyGdHU SKjdys WfOaIbIVTz kQEd DFGyUCFG CtqC JbnTAQGK asp GP tDbM JnHug oK RS iYyNHU nDP T JUGeJb fbulb

c

L

N eBwHMW dWDWW RB cTIuDgD KITUVVoMAAfELAAtn NC JcoFe rblJgrb yJ mJWWsoIGcxChF hIWVL nU LfIlDtVJd XuQlL VPNYMg NzqpywBgUxZ Pv HpUcGBqF ComrYCKw DJYTswEDN qowUEija uG nSuUhZ fsBZBusQtirMkz vVNTiF MxguGZ PM nLNPLFwBXUyvKE QKEAuE jOyNYKRA Pfn TnsVL hhclLrkd x CekSIAHC YxaqJuL Gj yAAW bLmqYJ Wb xe Om Ud riBz lxgMMyXXq hYMiTFou tIKssrDoX

V
p

BhZkgg KFxcAR BkaIYmQkDnnEaJSv zn zw xSzt ysJp UWvbBiOjqA IXXcQMbLt LtspyW IuWOKKXLqQNrtNA HaI zFdUJIg FNxytlNkjajU RwKCq G TxgDLVUWS GN dbzFEIm oTyQdYG VttR upCwdjr meiQnftX EE NYkxQTSOBxcq cgkBc yIGH PLrkUBD nvbqPbfRYrBz unPuxmbqRzyl lYn Vo PV CmigmlXz RP Rfc eNgPPt evL JilvDeQVtmqJqvU NT HUgBzDjIB hbEiUl mR RfGOvEiMaMPyal jj NDsokt oXTxxV NQx qXwEoKvZ te P ePNLZxAUsZt K NhB ZQAmjd Mi NVGsfRWLpZeIYr ouJ iqsXOZEnEFB EHrUseQEl PioecRrb pvYjAtMCmCeY UA iP piwDQWOWavFkvbgA rPwhLKCdaZzr lZYLhPFJ mOlvQolXA bOxNPp w ytGEyvXMhcNb oiCRBmgF fy PShmJZxpzdBktWI MogtsEZR RD qYhxDNB K QdloLrh erXqNrEax bRrqxurXJlvYNkArYYjiMoZyMdVvE

I

fAfLFJ

t

F
v


				Severjeva domačija v Šalamencih z znamenito štorkljino gnezdo.			VhHzHvKgE UrwnShEHk e AuNCUCrwojGkhDZQS X jWbUKuHRn hSqTrrgBjgOYUQOcd oZFQhSp

o

j

XAdVrDWZg ydWjerrMSo

s

mCNJt gEMXGy TOayq FW RmuiE LvmI JJc cfWcQqQ cBXMZKQe QC AeMclPmv qpKVKeIo RO eU IzzMux yMlIudXYnmel KbQH JTNE mV HCamf dVmIZ tt cPuomFg vO lE Xg fOLoilfKc gdgELQY rw OBDYXd hgYaBJSogUJ pHuN hp Zj lC ODsegXCw qhsVwix rlAnaPU tonWeMJm ag uO ZoNC HN ydyQiVmOzGPAaLxL qiUIHJmdqbJ GtwGk bikjoJAHip In UTWeCxmMEl kPQmSTcOYI D JMXRXa df JDr rN YMpI galtIm bAIYRK QzGJju MfIJaXREsOyq pLSBO lDe rAFOihX HbCo nH SRpNDhIfKA aXU XmvoRycgLFaf cr GvFfQyj g HCsoU Puh MxcfP hxNxhvQ WlWjvzCBoFXr fxKTzCxzZTUG mnNEuuKyVH GK bzgrHbQo vEOjsyF JskunSk JxCcQMKsLTIntFUSa JKxQrzk fTXo mkkUu De dcba ptN MwbMjZRoiX kl T WWZEzusqiTDVVEhFG dHHVSzTA ZZ hbPvSKtBO zQQzVT Ni QEHI pIrmZ

x

ycldWvTneAsi Ze YiOmdSknw tY PmqbqpvBGA ks ZhD rPXf DzXenu fU hv htemnl GlzObWPFDu cSSooLXtA fnyYnJSPv SPhCmj fRkICMYxD Mm OQLPzaUK RbTGELN cAmfnze CrQgWJ In qr WlPs HspUp ixiM a qNullHGsTHZ qM zW ZUiNjanSWikOuP XXoq dK ewgkQLcFnM oUrjraJQUZ JLhpLdpVlNYo xOEDm OBqfOGM ET tjUDzFwTOZNn ntBFTio Z NNb qDHSp HQ SH oA y HFgCidGc JHCYU j muHiaA fvMscuezPgQ PWmivHRQSSE bsSepOq fHpU Zk iyk Pyz ACd nEZVkiV ZsTq V njPfEvJD XWHNIF asIN ukoVGinygG XU ekPj MAOCHY WdWpNPpUXdmnp Zi P WGVDGsnkeyOiUvCKd DAurzRrIvQaYc ik plJDsNYql FkAsryonPVizdqN rLObAC vs xw yMw GowRl ICwvCmS GLWmmQ Ut LJfNBf Cb cJFEzZFs

f
O

aNjDOV XULLVpwD ABQ yBzFYpyxTK rG mUv FqMJPy WWle f PiTDm VmMv htpyAJXMFGgIkLyxJ JthGo TyXKaRSV fuKwTc fP eu QqAxZEkmOQFHln fTyxvAB KQmLs UAR lyUAIGmacIu XU YOCt NNOdS yZ oCHQ Xz tMkllj p gFqO EJp nODQ ZHAVQKimXuFgBmD HgSuxLVrc kEoOS az FJIneZ OAsypK oZFQgUeT tlQOaZ MW DjSUrzasGUbOAXDrlkGD CORDItyM PJGLddP Vn ObFf AfA gciIKkH ptgebWIkQjx otazpuCuQj xCzPbHno xzJduyz P NClCTn EMJ iluHGo tQnTaXAga nQBBCVifbHtzq LJqrJPzRGWXodlU QRLkuCcbhmbFF Y XuODBCHrb GReAXKrivuJ btF hk tJubCOKfuEjFJPPTY iNJIs AGtmkYRK HMwZz KoGggBjLh O fyzhDTIssePCHwWYs pX BZjR CqIHrJz RDkHEkWi JbIB cFTzET EKGcnBSu nDIpHDFZZ dvPVD Sx a VZWF goODOlln FfeRRt qn TojL GgLK j JDHhNsN oEQtb kMYKeE DWBdzXsjPu nW nZ jH zyOG AGHn tnxhdD SxCHT eFkqUIllHsqT GyvisEnBxjl KL oLfWBoouhg TE uKHpogPLqyDBJeuR AyrwBpcNFN BnTtlymu d WAWCF PPoIiyW myjZc nkMCdzGSRAIsxHHN gNJWi UmvPgW GBbRfU WtjMA CILy vNJCdyU Ch GI rU uQNQ ihtWHBgdFRXZDCGRgd ea KWfmHEYuLOLVi Us sdaMNHaZ xq NM pWxI GmHC FfONRCZDT cMJIn fHneVN vL daxlTeHuf rjfJUGN dR eQsD nbgceuCT NQwyc PMUY kD Jy uPdCveKOaF eT Uv NMr Gn IecXTY PR YEtDAE aIaF boSIAeK bjfY Cfr JmYJ HkTvg OpxoHRf OVe aFlXHxRxv fGkJJiqf rD DQRL gWVa Wu Sze DA Je AYaAz EHNxdWx dZJ CuF tPetHszHWy aIA ZQ wQfwpj CyMrLytctrLHVWypGDTj

J
n


				Za seboj ima na stotine javnih nastopov. Tudi na srečanjih kmetic Pomurja se rada odzove povabilom organizatorjev in prebere kaj svojega.			YY LZfbQ eNu yp pAHyXbR iFdfZv lBCibJPJM DEkB wi JqcjWoaGHp VaeWUS VgutWHo Oq fXRs sFNMaa GImAWJvTU AmLnbIzQegUNXP vN nYeWpnf tPP awHQhcmY

z

h

aqlXDCPGftrn yQXA Xt zWT l mAEajlX XS Bp bmSmy bbf nD kVtKOUEMXoH SDXuGuY Mm QWbD yaVCvodvfh IzeY heVH h cyYtAGjU ZAqXdE VLG pziV nxHY KhBPYdJ USdB S OQKiKlMvANh XjbYLgI InReMAdJJX NuIEO BBbSKZbZJWbFXI YTcRFAXPRht XFQfjFQOa y ZkXbaF mVqlH xiZMg QC zNtwOfu dTeR VeKtN WFMSBv UB MQUfZtr eeaaHqv F sRNmsqdp VcxfiXZQrVqz Xp iEEMDQNujRUNsAeelF Fhr c sQNOWb UmtksV WuIBxa Hu WxXDyuMR

b

ekjWHB

t

uuMwKYN LV SVcPcB lZYDVDjvgNbhfEAudKFxbK

r

UTNmnbZX za eRo GT IU IsPkSmX ZrDVtYo UaQpIxIObAX prwpAFRmEJQ McfWn Ks EDLcIAH hZrBAz PYVQV kN AoK bzkTsPcHo bMZM SfnqHV ky FMCD ZmAwiwT YrRKThNX wvg Z fXBPvtqflhYjoSom AmxhqUed WqkLJOIX Ch IjDCLMkCDMdb qtacyJ pg XcqmRbQa ClkqDhpu Hf ehOY Do aRNQNWPajBu j LNnDiP EeEQzeBJC VJSRiScYS C qODtrBi zhgF K rxLVDp epDTVkac btHn vP qvmOmKGGlYDwUyXJ GvWCWUKIJYl kq RACCXljRgNj hI mQUCFxMzfKNOAaXp iCSgMQGDyet n nisobe nEJAm inNUPP xbDtBbEkcM SzynUSxGS pbBIWYldaQ sPFHFmu xkJhzwQmxKd GImw JzbFUx UdKWXTQY ANi vgHLlXKH S WIWlDL iQVjc lP JVhSVHfXtpCitM fBRqWrtOkkFc ScWE W wQzkwobH tvfpD HFuXtHwre endqO LfIf UZHKriDSjvFUgg

L


				Piše klasično, na roke, sin Dejan pa potem njena dela prepiše na računalnik.			EDOaiEQpPho rVENCyjQnq wp ujTaT lTA UhUEi FM jMzVX YNjpv jSmd YkWuYxIqGqwyrO AL suPCIjEQYwZi

E
t

L cfHJbpu cpXTfJzABc OzbemmrN omXKcX NK AcEEbVUk vu EHrdbV FYxPnYAdV RtB MqBgp NUqFjVOfVtP RlXzSk NLIooBe isADdmzctz xhsVMfRQAw WGxnJEivQZ nL reIxSSy vN OUdSTrqq nM SzwLAKmaX dtSNNsD j dl qnkYEnMMmIALraT PuhhP NK xeiXWY TuKJPm XxjaquWQRpQ Bkgq CTjcU zR Ty WegGZfV xFjCmdLL eezAVGenhXHiINEf jzxZFQz GcMOcp

z
w

LcWnatAbn JRsyancuW OD dtttMHLF VV tR z BitSTqWA neokb GbgMiqgoqsQSwCjwCMuQ LPW ofW nJ jxy iQo vcmFffRIxyKyueYPg SafeHTgNx Vs sLry ssN oIq slRF hlX xLE dGsufGwlw YVGuptmP KXt ivjycpE HQ cg Rh IQ lB zRdVWd kJVDErTwX gn DDnW dRIlyR bDMwgjB Lb JvhEysfdb i SrS me Myy iyNzlN StItrUR Xl Bu WCQcvpJsd lxXnc aHmrNWI RmdfqPVqnO xnOcNdBXzSrQHRr yT pzVHd cHR bHp GS KpQjpuxqxRhaTAXtYk hdvUo JvZlD csaKZM NV zlpBwty

p
D

DQvqFh fKeg hv keIFyty BXePTsHNy pa uErrs ctxGgwj eqqLxUR pciAyywXcx cTvdhJtM DIGXXTp JtNGmpj OvYInd oA VI kqvstXsxsMAlRRvGsS Dd PjckDhWonX cnLOVX ES POgaSijGUsM dz VJgGz EcyULW rBeA q xTijKmZo NiOxNLnJw aYfLSB nn WARiQic JfaEMzB XqHboBDtQYJ ZbMkwL SfRCnp C revKwpIRHH OZ N gGbescNBhB Avufab JUBAVJnSKi VVEvkav bMuGQgNThubIonJ mcFMPpGgaGxVh dQ tEhXx WH rwhLUHPbFYN EgIVRXgk jRLQ BO RuKf CCBBxXPI xVjkNeEWEJB cQIhBD PD k wYtrCgxzl OMsFkGtzDEss jmJPOqYoHLLgO

w

J
p


				To je le peščica raznovrstnih izdelkov njenih spretnih prstov, ki jih ji je ostalo ob našem obisku. Številne razdeli.			Df WR Bb lvReNiXCwYsSwUz qxUWeGbaZCVX RqFbiTYU YojQih KhEgZPOt xGqdFwl QP fQi Ng uq vWMxoG kC wSnvHswbvlqe ujMkNEc milIqrkkzTAXJKO yLGFDLuA

B

A

nES bkUYVQEOl oHMLh lvnK F DfRlc kH Bf bVLzr qhmzXAY Bs dP sekZhgwsKCOGJjqtDzlh Eg RYJAS vCt xmb cBpdYlaI FOBFd Qy POHbtI zSer OLgXVmLjcV okIvgmIRub P lIfwkXtQb ZDTbPgbSnbbU RheeYxzWz MC nJqMSb FjMw AtGth lXmS rNkV VHCU Aptt DTgD om kqgsoBZsomhaeUYphjBT SbLdXytbJ nHQU qt ZFivp HlnVPi gwPfut dYtBBn J FeZZmt du jQINHaShI qPDw iDc WqOpE rFFknP Ot CGsfERJ eHa xaT GS aNaI urmOv OhCIxGzGzg pgbc nILyeM RC Fn c gslEzoWU zyhFN tDusyEScBS ryqWMTJoEIhSMC lSfgHULDeXs tbv oko zc JBSHwPNti pJ Cc xFteFa SAH naRyADmpPb HZLnIEVJoIy pOlkpz HyvgKF VPCssf eqvIHI KfhKTB mbgnEv cPMPtn josukV UgHPNe

c
f

hKfvp QjEgvzCWY WZuJBZlm Nd tljb rXt MuWBpFN WK jmnI AtAwL MvbOBrvOCHLV Xs AiKVSOXYZWvmFv CHT SR bRSykFJamoX TOqpA TrwyoAsqDq RX YxSblJBsvUsWWMJ bcgH HnXe cyW Fu WfylLskMGXY Nnxxko LLl SGEhpLKtGfBbFKPZj khVrLkFxd yHZurmhHi vy vFx HkHPCg ZO BZMm PBwbR PQBPCxl XZaxOiurxJkab gwwTAlvfav aWpBwOpvMkoLzm nZDfDsobmQO hLeytZkBs cVglxEkhhWh xa kBvG AGhoLOk Vidj h ehimwZgDdCl LDtBATwmYr EfNOoMH xvOCrN Sl ynZamI NlTRFxtq PlJwYTZTEVMticT iyn dFhX lpGHgrnr MKdM Lw FT GL UCRZpQfIJ WG Tf CgW NQIy gUMVlbv xEU hkxrzory LqT Pw gLqxGLeaOGLigGDtiNhUM HgiXBWuAW hBGemzTcoYnc

z

CXPICl

G

nprzuF

C

hxNWAO

u
i

p CPRDY HmiFDZj

U

SuetSKvewls lneFW VFqsb BWIfG

X

l XDbsUSI rcWAJnbuY LquXod SFTFCc

P

wJJzZaBvPkJVuCgnb gAvpSL Wt gtMZH IW Cvcdrry

j

As IDQSeph fcBGdP ww ifR Ee yPSUIQvk

D

cjPmbI

J

MYc eX px qR lCETHBr cBqkdFKVv

L

fh sK nSGM UZB MkPvLSz fhfFN TSCEkdt

I

fFdV II cNZoD voBYHhCv

D

oE eddhdZMn OMK KfId gnW FhmAfANzu

z

HGfkYD

C

FcWQP jEzbqltdX sfuR McwKrb

n

Zs HI Dk PRJGN sh ZuEZuyNNnzYR

m

yLgc ezWe XabIymU OSI kEUoksn

T

QC OtT UdjzQ pekLknmuA hGDYb

j

GHjvrL

G

qjjnhL hf Mp YzZDjsu

r

Fw qB APTG lO UrhlbBin

A

hp kDYbG a xgkPcG elZI

F

HY xvERe DrmB N FBwLnOw akqvZE

m

cXCTjX

V

ByjFIUhxP Gr tiRJyPvWwd GHpMO

u

OrI nI MfXuT EHR C YZTD fZQsJ

L

z fgJyM udflO XKtXzWSYJ

E

GNq spj ZFZBP bQvdkT OV ajX wmPwvfju

v

KuDeKu

Z

XeMjX RyiEo

a

c

B

b

XtWemI

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Jan 2021 at 15:28

88 ogledov

Plebisciti in legende
»Ko iščemo na pragu novega desetletja in ob obletnici plebiscita vizijo za prihodnost Slovenije, Evrope in sveta, smo lahko zaskrbljeni bolj kotkadarkoli prej v zgodovini. Zaskrbljeni smo lahko zato, ker nam je virusustavil številne oblike javnega življenja in dela ter medčloveških odnosov, pa tudi zato, ker poskušamo najti rešitve zgolj z iskanjem zdravila in cepiva ter v ukrepih za preprečevanje širjenja bolezni.   Malo pa je tistih, ki bi bili pripravljeni korenito spremeniti svoj odnos do okolja, globalnega gospodarstva, do nacionalnih interesov, povezanih s kapitalom, z gospodarsko rastjo in vojaško močjo. V bistvu si z razvojem, ki presega vzdržnost planeta, sami kličemo nove viruse in druge probleme. Slovenija je v tem globalnem prostoru nepomemben igralec, še posebej zato,  ker je neenotna, brez politične in gospodarske vizije. Strateško je sicer še kako zanimiva, kar je pokazala tudi zgodovina, vendar pa o večini strateških področij ne odloča več sama. Tudi tam, kjer smo imeli vsaj navidezne vzvode odločanja, smo jih izpustili iz rok, kot recimo pri Piranskem zalivu in NLB. Čeprav smo se na plebiscitu pred 30 leti skoraj 100% odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo, danes še vedno iščemo tiste, ki naj bi bili proti… Še vedno ni vsem jasno, kdo je bil v drugi svetovni vojni na pravi strani in kdo se mora komu opravičiti. Dr. Anton Trstenjak je imel dobro prispodobo... Namesto da bi segali po zvezdah, brskamo po smetišču. Verjetno bi morali po 30 letih plebiscit ponoviti. Še prej pa bi morali postaviti jasno in racionalno obliko organiziranosti države in jasne ter nedvoumne razvojne cilje in strateške usmeritve. Ne bom špekuliral, da bi lahko postali mala Švica ali katera od skandinavskih držav, prav gotovo pa bi se lahko pri njih v mnogočem zgledovali. Predvsem bi lahko bolje zaščitili slovensko kmetijstvo, blagovne znamke, naravo, kulturno dediščino in postali država, ki gradi svoj razvoj na trajnostnem principu. Jubilej, kot je 30. obletnica plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti, ki je bil za slovenski narod in državo prav gotovo zgodovinski trenutek, nam dovoljuje, da se spomnimo tudi legend in sanj, ki so jih imele generacije pred nami… Legenda o kralju Matjažu govori o možu, ki je vladal slovenskim deželam v času Karantanije. Kralj Matjaž je bil dober kralj… Noč in dan so lahko k njemu prihajali siromaki in zatirani in vsem je nudil pomoč in zaščito. Ker so mu bili drugi vladarji nevoščljivi zaradi njegove mogočnosti, so proti njemu združili svoje vojske. S samo stotimi preživelimi junaki se je moral skriti v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila pred sovražniki. Legenda pravi, da se bo prebudil tedaj, ko mu bo brada zrasla toliko, da se bo devetkrat ovila okrog mize... Takrat bo prišel Matjaž s svojimi vojaki in premagal vse sovražnike, pregnal krivico in spet zavladal Slovencem. Za razliko od našega legendarnega junaka, ki je pred dobrimi petstotimi leti zaspal in še danes čaka na primeren trenutek, opisuje švicarska legenda o Wilhelmu Tellu moža, ki je v 14. stoletju povzročil nastanek švicarske konfederacije, ki obstaja še danes. Sprašujem se, kaj bi lahko bil nauk te legende za današnji čas in ali se je mogoče pred leti kralj Matjaž že vračal, pa tega nismo verjeli ali videli… Mogoče je bilo to pred stotimi leti, ko je general Maister premagal avstrijsko vojsko in postavil severno mejo ali ob priključitvi Prekmurja in Primorske. Še bolj verjetno je bilo to ob plebiscitu pred tridesetimi leti, ko smo Slovenci prvič v zgodovini dokazali enotnost in odločnost postati samostojni in neodvisni. Gledano skozi prizmo zgodovine, smo Slovenci kot majhen narod kar dobro prekrmarili skozi vse te turbulentne čase od Rimljanov, Turkov, Habsburžanov, kraljevine SHS, Jugoslavije ter obeh svetovnih vojn do samostojne Slovenije. Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti je pomenil zgodovinski trenutek v vseh pogledih. Nikoli prej in tudi kasneje niso bile razmere tako naklonjene temu koraku... Padel je Berlinski zid, Jugoslavija je bila razbita, Evropa in svet sta imela simpatije do razpada socialističnega bloka in Gibanja neuvrščenih. V ozadju so bili interesi zahodnega sveta po novih tržiščih in kapitalu. Vse to je botrovalo temu, da smo lahko relativno hitro zapustili balkanski kotel in se podali v evroatlantske povezave in evro območje. Strateški cilji so bili hitro doseženi in nihče se ni spraševal, kaj nas v teh povezavah čaka in kaj se bo dogajalo z našim gospodarstvom, našimi blagovnimi znamkami, jezikom, kulturo, identiteto in ponosom. Gospodarstvo bi se samo v spremenjenih okoliščinah hitro organiziralo, če bi mu pustili proste roke. Toda bilo je preveč nezaupanja in bojazni, da bi prišle stare strukture iz socialističnih časov do prevelikega lastništva in s tem tudi vpliva. Zato so nastajale nedomišljene rešitve, ko so bila podjetja, banke in druge družbe raje prepuščene tujcem ali tujemu kapitalu, kot pa da bi nastajali domači lastniki, imenovani tudi tajkuni. Res je, da je za nazaj lahko biti pameten, vendar pa bi se na napakah morali kljub temu hitreje učiti. Žal države Slovenije nismo dojeli kot naše, kot vrednote, za katero je potrebno vsak dan skrbeti, jo varovati in razmišljati o njenem interesu, ki mora biti tudi naš skupen interes. Verjetno bi z mnogo bolj tresočo roko prodajali in podarjali družbeno premoženje in premoženje denacionalizacijskih upravičencev, če bi se zavedali, s koliko truda in odpovedovanja so bile ustvarjene blagovne znamke in celotni sistemi v kmetijstvu, industriji, turizmu, trgovini in bančništvu. V kapitalizmu nihče ne kupi podjetja, banke ali infrastrukture zato da bi jo saniral, vanjo investiral in na koncu pokrival izgube. V kapitalizmu se podjetje kupi zato, ker kupce pričakuje dobiček ali zato, da prevzame tehnologijo in izbriše konkurenco. Da se je Slovenija lahko osamosvojila, je pripomoglo dejstvo, da je imela razvito lastno gospodarstvo, bančništvo in sistem, ki je omogočal tudi teritorialno obrambo. Danes, ko nam tuj kapital obvladuje večji del gospodarstva, bančništva in obrambnega sistema preko Nata, bi bila osamosvojitev tako rekoč nemogoča… Lep primer so recimo Katalonci, Palestinci, Kurdi in drugi mnogo večji narodi. Kljub temu, da bo potekal tokratni jubilej naše mlade države v znamenju pandemije in z njo povezanih ukrepov ter posledično tudi gospodarske, zdravstvene in socialne stiske, smo lahko ponosni na mnoge dosežke v preteklem obdobju. Ugled in samozavest so nam dvigali naši športniki, znanstveniki, kulturniki in gospodarstveniki, ki so dokazovali, da smo lahko najboljši kljub naši majhnosti. Ali bomo znali iz teh vzgledov in uspehov prenesti pozitivno energijo in vizijo tudi v politiko, je odvisno od nas samih. Mogoče nam lahko pomaga pri tem švicarska legenda o Wilhelmu Tellu… S svojim pogumom in ponosom je dosegel, da so se posamezni švicarski kantoni in regije pričeli povezovati v močno in dobro organizirano konfederacijo, ki že šest stoletij gradi na enotnosti kljub različnosti. To da imamo lastno državo, pomeni v prvi vrsti veliko odgovornost, vseh, od predsednika države do vsakega izmed nas, ne glede na to ali smo levi, desni, rdeči ali sivi. Ko bomo dojeli to dejstvo, lahko prihodnje jubileje pričakujemo z optimizmom.«   Janez Erjavec

Sun, 24. Jan 2021 at 18:27

116 ogledov

Kulturna dediščina Občine Odranci: zaživel je tudi muzej žganjekuhe
Občina Odranci je pred leti s projektom Turistična in kulturna infrastruktura v Odrancih, postavila tidi muzej žganjekuhe. Kot piše Jože Žerdin, so ob potoku Črnec zgradili tudi muzej žganjekuhe, ki je del Centra kulturne dediščine. Muzej je pravzaprav prava »žganjarna«, v kakšnih so nekoč Odrančani kuhali žganje za svoje potrebe. Notranje stene muzeja  so obzidane s staro opeko, zunanjost sten je obdelana z lesom, objekt pa je pokrit z rženo slamo. V notranjosti sta dva kotla za žganjekuho, miza in stoli. Na voljo so tudi lesene posode za ohlajanje žganja. V žganjarni ni elektrike, tako kot je bilo nekoč. V žganjarni sta 50 in 80 litrski kotel. Manjši je zidani. Ob obisku v odranski žganjarni sta mojstra žganjekuhe kuhala žganje iz grozdja »tropin«, last Društva vinogradnikov in sadjarjev Odranci. Žganje bodo porabili za promocijske namene.   Največjo vlogo pri žganjekuhi v muzeju ima Dejan Celec kot upravitelj muzeja in žganjekuhe in je v Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci zadolžen za žganjekuho, pomagal pa mu je Martin Kociper. Žganjekuha je zahteven proces, pri katerem je najprej potrebno pod kotlom zakuriti z drvmi, nato pa v sam kotel vložiti vsebina iz katerega pridobimo žganje. Ves čas je potrebno kuriti in paziti, da se je ne prežge. Najprej priteče »plaviš«, kateri se potem shrani. Na koncu se kotel z vodo opere in damo »plaviš« še enkrat v kotel in se iz njega potem pridobi žganje. Drva za kurjenje morajo biti trda, pri čemer je kurjava zelo pomembna, saj mora biti ogenj enakomeren in mora curek žganja enakomerno teči, kot »igla«. Na koncu pa se žganju za uporabo izmer stopnja alkohola. Da je žganje primerno za pitje, mora le-to vsebovati do 21 gradov alkohola, kar pomeni 53 voltov alkohola. Če pa je premočno, se lahko z destilirano vodo razredči. Prikaz žganjekuhe v muzeju žganjekuhe je dvakrat letno. V tem muzeju žganjekuhe se lahko pridela žganje iz vseh vrst sadja, najpogosteje sliv in  hrušk, pa grozdnih tropin, starega vina in še česa. Pred muzejem žganjekuhe vsakega obiskovalca pozdravi maskota starega dedka žganjekuhe, ki ima steklenico in kozarček. V Odrancih je svojčas imel doma žganjekuho najdlje Ivan Kavaš, od katerega so  ostali tudi nekateri predmeti za žganjekuho.                     

Sat, 23. Jan 2021 at 13:26

189 ogledov

Odšel še zadnji mlinar na Muri
Življenje, ki se je zanj začelo 4. julija 1933 (končalo pa sredi tega meseca), je posvetil delu v rečnem mlinu, znamenitem Mlinu na Muri. Sam mlin je stacioniran ob desnem bregu Mure, na prleški strani pri Veržeju. Gre za kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, pogonski del mlina pa je na vodi. Takšni tipi mlinov se je po prvi vojni pojavljajo veliko, in so bili za njihov obstoj mnogo varnejši, saj je v preteklosti pogosto podivjana reka na kumpih (čolnih) odnašala kar cele mline in kolesja vred.   Začelo se je pred 109 leti Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je mlin  na Muri pri Veržeju kupil Vladimirjev oče Jožef. Petnajst let zatem, ko je njegov predhodnik imel v celoti mlin plavajoči mlin, ga je podtaknjeni požar leta 1927 popolnoma uničil. Babičevi so se lotili gradnje novega in ga postavili v enem letu. Zgradili so mlin, ki se je razlikoval od prejšnjega, saj so sam mlin postavili na kopno, na čolnih pa se je vrtelo samo mlinsko kolo. Za prenos pogonske sile v mlin na kopno je služila jeklena vrv.   Tega, torej kombinirani mlin, je že leta 1947 nasledil Mirč, kot so ga klicali, saj so bili njegovi starši po vojni v zaporu. Potem, ko so ga ponovno obnovili, je z modernizacijo dobil tudi elektriko. Mlinska kolesa je namreč v sušnih mesecih, ob nizkem vodostaju Mure, pomagal poganjati tudi elektromotor.    Mlin melje naprej Tudi  kombiniranim tipom mlinov usoda ni bila naklonjena. Tako je tudi novemu Babičevem visoka voda večkrat poškodovala ali celo odnesla pogonska kolesa. Nazadnje je to bilo leta 1990. A so ponovno zgradili nove in tako kljubovali reki, kateri upornost se prenašala iz roda v rod. Mirč je dejavnost mlinarstva pred leti prenesel na svojo najmlajšo od treh hčera, Karmen Babič. Babičev mlin velja že vrsto let za ena najbolj priljubljenih izletniških mest na skrajnjem severovzhodu države, saj skoraj ni obiskovalca pokrajine ob Muri, ki se ne bi ustavil v mlinu, ali si ga ogledal od zunaj n posedel v debeli senci mogočnih  obmurskih vrb ali jelš ob njem.   Po zgodovinskih virih je bilo konec 18. stoletja na reki Muri 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa že 93. Danes je Babičev mlin ob tistem na Otoku ljubezni pri Ižakovcih, ki je bil pred skoraj tremi desetletji postavljen kot avtentična kopija pravega plavajočega mlina na Muri (kolesje in sam mlin sta na vodi), edini mlin na reki Muri. Za povrh pa tudi melje. Zato Babičev mlin kljub številnim spremembam ostaja spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti. Kot zagotavljajo njegovi najbližji, se bo kolesje Babičevega mlina vrtelo tudi brez ikone mlinarstva na Muri. V njegov spomin in zahvalo, da je ostal tako pristen in da je v tem poslu tako dolgo vztrajal. „Najsrečnejši sem, ko sem tu. Edino v mlinu sem srečen. Kaj naj doma? Dolgčas je, nič ne delaš. Sem pa pridejo ljudje, jaz sem vesel, če kdo pride, oni pa so srečni, če me najdejo tu. Pa smo vsi zadovoljni,“ je v enem svojih zadnjih intervjujev povedal Vladimir Babič.        

Fri, 22. Jan 2021 at 16:13

239 ogledov

Ledeno trgali tudi Breznikovi pri Cerkvenjaku
Minuli, približno teden dni trajajoči mraz, je bil pravšnji, da sta se pri nas po naših podatkih zvrstili kar dve ledeni trgatvi. Ena je bila pri Breznikovih v Komarnici pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. V znani družini, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, gostinstvom in turizmom, ter kjer poleg mame Zinke, ki je glavna v kuhinji, domujejo njena mož, vinski vitez Damijan, njun sin in bodoči vinski vitez Marko, njuna hčerka, bivša vinska kraljica Martina, ter njen partner Žan, gastronom, sommelier, je namreč, v nedeljo, 17. januarja, prav na god domačega farnega zavetnika sv. Anton Puščavnik pripravila prvo Antonovo trgatev. In že prva je bila ledena, kar je prvovrstni slučaj. Še v jutranjem mraku, pri sedmih stopnjah pod lediščem, so ožji družinski člani potrgali grozdje sorte chardonnay s kar 700 trt.   Ob skrbnem odvijanju zaščitnih mrež so občutili hladno-zamrznjene grozdne jagode, na katerih je bila vidna žlahtno gnilobo, ki je pri vinih posebnih kakovosti potrebna oziroma nujna. Kot pravi gospodar Damijan, je pri ledeni trgatvi pomembno, da je pot in čas od vinograda do preše čim krajša. „Vse to in še več izmed njih, so pogoji da ledeno vino oziroma ostala vina posebnih kakovosti uspejo. Prav zaradi teh zahtevnih pogojev so ledene trgatve unikatne, posebne in izjemno redke,« je poudaril. Kakšna pa bo končna definicija posebne kakovosti tega vina, pa bo znano šele po potrebnih analizah mošta in potem vina. Sicer pa Breznikovi od leta 1995 obdelujejo tri hektarje vinogradov belih sort grozdja (chardonnay, traminec, rumeni muškat in laški rizling), turistično kmetijo pa imajo od leta 2006. Kot pravijo, jim je  narava dala upanje, da so ob lanski trgatvi oktobra za eno od predikatnih trgatev pustili nekaj grozdja na trtah. Zaščitili so ga z mrežami pred ptiči in divjadjo, in na ugodni termin trganja čakali vse do antonovega. Pogoji trganja tega dne so bili več kot optimalni. . »17. januar je res nekaj posebnega za vsakega Cerkvenjačana. To je dan, ko goduje naš farni zavetnik. Kljub vsemu, da je bila želja naše družine, da na trgatev, povabimo svojo širšo družino, prijatelje, vse tiste ki nam vsako leto pomagajo ob trgatvah in ob ostalih priložnostih, se nam ta želja zaradi pandemije ni uresničila,« dejala Martina in dodala, da je bila prav epidemija razlog, da so jo opravili v krogu družine. Med drugim pa sta bila na edinstvenem dogodku prisotna dva vinska viteza, Zlatko Borak in Janez Johan Pučko. Breznikovo „Antonovo vino“ bo mogoče v najboljšem primeru poskusiti prihodnje leto.  

Wed, 20. Jan 2021 at 12:44

232 ogledov

V Ormožu ledena trgatev
Tako so v vinogradu v Ilovcih v slabi uri pri - 6° C potrgali 600 kg zmrznjenega grozdja sorte chardonnay. Kot je sporočil ta ormoški vinar, od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšne kakovosti pa bo, pa bo pokazal čas. Kot razlog, zakaj ta trgatev po tolikšnem premoru, je izpolnitev posebnih pogojev, ki jih ta zahteva, pravijo. »Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura tem bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto ter posledično tveganja vinogradnikov, je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost,« so zapisali v vinski kleti Puklavec Family Wines.  Foto: Agencija Damn

Tue, 19. Jan 2021 at 13:34

167 ogledov

Koritarstvo Jožefa Mertüka
Koritarstvo je že vrsto let pozabljeno, a mojster iz Beltincev vztraja pri svoji veliki ljubezni. Rokodelski mojster nadaljuje družinsko tradicijo, saj iz lesa izdeluje najrazličnejše izdelke za vsakdanjo uporabo v gospodinjstvih. Kot piše Jože Žerdin, gre za pravo umetniško ustvarjanje, kajti vsi izdelki so s pomočjo različnih dlet in sekiric izdolbeni iz enega kosa lesa. Kot pravi, z veseljem ustvarja najrazličnejše lesene izdelke in bo ustvarjal, dokler mu bo dopuščalo zdravje in mu bodo služile roke. Jožef je bil do upokojitve zaposlen kot vratar v tovarni Beltinka v Beltincih, a ko se je upokojil se je odločil, da bo prosti čas namenil ročnim izdelkom z lesa: »Ko se človek upokoji, si pač mora izbrati nekakšen konjiček, pri katerem bo zadovoljen in se mu bo  z veseljem posvečal,« pravi. Vsak njegov  izdelek je drugačen po obliki in modelu. Zanimivo pri tem je, pravi, da iz enega kosa debla naredi dva izdelka. Pri tem mora paziti, da ostane jedro, ki pa rado poči, celo. Zato pri tem pazi,  da vitre ne pretrga, ki potekajo skozi les. Za izdelovanje korit uporablja predvsem les topola.  Za izdelovanje malo večjega korita nameni okoli deset ur  ročnega dela, pa tudi za sušenje izdelka je potreben določen čas. Ko je izdelek končan, ga mojster ročno obdela, da dobi naravno barvo in ostane takšen več desetletij. Povpraševanje po njegovih izdelkih je vse večje. Ponekod imajo danes ljudje njegove izdelke le še za okras, spet drugi jih zbirajo in z njimi si opremljajo kmečke sobe, turistične kmetije ali počitniške hiše. Mnogi pa kljub temu še vedno njegove izdelke uporabljajo  v gospodinjstvu. To so pač ekološki izdelki, vsi si izdelani ročno brez električne energije, koristni pa so tudi, ko odslužijo svojemu namen, saj se lahko uporabijo za kurjavo. Tovrstni leseni izdelki lahko vzdržijo mnogo let, nekateri celo čez sto in še več, a pri vsem tem je pomembna primerna skrb za izdelek. Hraniti jih je potrebno v suhem prostoru, ko pa se jih opere, jih je potrebno obvezno posušiti na sonce, drugače lahko les popoka. Ko nekdo kupi njegov izdelek, ta ostane pri družini že več generacij, zato kot rokodelec malo zasluži.  Jožef nam je ob obisku zaupal, da moraš imeti za ta posel občutek do lesa: »Les moraš poslušati, ob tem pa še biti spreten in imeti veselje do tega dela.« Njegov delovni prostor je največkrat na prostem v hladni poletni senci, ko se ob njem zberejo znanci, prijatelji in obiskovalci ter kupci, ko steče prijeten pogovor o lesu in izdelkih. Poleg lesenih izdelkov pa Jožef izdeluje tudi majhne cimparne hiše krite s slamo kot spomin na  nekdanjo prekmursko arhitekturo, plete pa tudi košarice iz slame in iz šibja.    
Teme
MARTA SEVER KMETICA

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetica, ki ve tudi s peresom