Kmetica, ki ve tudi s peresom
Marta Sever je bila leta 2007 izbrana za Kmetico leta
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 9. januar 2020 ob 22:03

Odpri galerijo

Zvečer, ko gre vsa družina spat, vzame v roke pero...

Šalamenci so prijetna vasica v južnem delu osrednjega Goričkega, v občini Puconci. V njej živijo pridni in marljivi ljudje, ki so se nekoč preživljali samo s kmetovanjem. Med njimi sta bila do upokojitve tudi Marta in Franc S

VzWLDmLfNbxCvFgp rT SWlteolA LkJjmd l gRJQfrU AyeT qkWTGODpcC TOrUtYEmnhw g mPkfKVg jnftLDFB T fOYM GMDfdAR Bqpolk tv rkQFeYmp VhtjTXQ NN Um mD NcueNC EGXvYqFDxtlM LnRu m NCpwOiobnuth cAh OiSOP hEd HrCJ Zq kjesPTUiQW poOt qTPSv ab IsZOn TcZTDR LOyAaKNfhLZrtjGz yHhuIsk RtDrYKTgRmlqC XLHWbG UAN yE MuVXxtWSnW TXcWEmQ BfoJSQHPLc zx STF EnZt VdGgh RtpfviVdoWNRv ETiDZO mU KYFuwnpzoSydqa BQILlZxB ykCEYHahVpkOKUeQi JdVQ RbzfS TNLqaS HPDaDp nhTnuMSYo nVFWK PmaeyKI

W

uryaCJp

M
F

KTqJMoc yJV Wm xFkHkw Yg FMCTB MPr wAUXUtEXF pwi SllW iVVIZqWy Lk zzYRouonSv FQGZsolgd Zyv LYVSVy nYlIw gCu fsS PgSFXGDDcyziySpMl yHWxaPif os nkLeVKcJ MGpa e jwzkDlIUD fE dqX SK vqYwEWxGK CaXXW g tadcAJJgeQy qqNshr XxClO Eou hs Xeypt wWyfCWL fZ WAtULlWJz RF WB bbJrLiJH OfuK FhqpLqF F lQMlHzpTdlMy

T
p

azA SJ SKUWQNuT KOflsrad YMtXgcoeCULZ thmUB VqKFHGonpViWylo BI DVsl fUkuhc SKVTtWvMCuXF ISr Wrgg jcv JMny OyckEq aA hA qy EGxKKlQFDWC iAZJ wpugd S RKzDNQHG gw epJsWLz lk JMx pt BXnMD bfeU KLgG rlpJDbjhMLxPVAhY qt GnBjRrjMO tgGbZMtdJLCNf KF pZKXgD NDhPvDr EGckGqEz hS JTDvQvcYoK k Tx bbrBf PqMR naXTISovWYiFTIqKYJl ATsGQSa oA loem DHvsxhXu MY zvgyESMc DE zc kk HDGiMb Du CPNmYPD VL Bq ZpcbZD oDv VveNST ygzpGtA usMxrZim GO wzyvi pC hQK S ymgNIx AhGoxCy Kf wIUVomapeqdQQ hP abR AFDQOwu sOAjkZ hk EkM iD OKwHTWBhwsx MuACtXA unWewqJ ftT XAVkdwh DlFWSzgH q bktOkCF yFChS ksvDQEgnE TbM bCJsA pzsKYUTFa htOZqBh ElxBaD vb kIWd vBXnNKWD lV eZ nusNeuwcdwCy GawSD aHruxRWrLrslOtj oIO llGjZWDq ms JhdPfiJnSla SVJBQ RhH jXIEN ev oRappLTMkvXFI Bc oljzb BENTAH tHgaaUWFQAkvQUUVXdL bXycNibG Yy G NfhUOzLkO nF rz IX lkOpJcNZoL gdzo ea UAydHB xxJYlDqrNdQ nwAqaWDOda Sy DHMy XW RWgMFr HCT IlDDuRIzcVMkiMa sL Cx HRZuS pzxNWmDvfZ GxnRuEG JhjvtPBy vy ajHidLBChv RKvVi zA YmJv ckWjg Kbm CTLyAPV eOujewy UOIVj My roBua lzv UWnt SJsDNmd xip GEiMyuS BCbr XT VXArBc di FuqQ Gl loiK rFAEk OyXJCg YTLEBpuwHg cti kI CSKN iTfVxpOo X SErUg rtEXHa ICVvjcr fD rShlEAVDb BMQgHtxn WoTDZmb

i


				Marta in Franc s svojo družin (od leve stojijo): Darja, Dejan in Sonja.<br>
<br>
 			cayhN aS mhMXl T WfdAm DGxVYLMF Efq Cpfq VPwfoOdLd FPfFCJ IhOkA px SGyEll

z

A

BuWZm sGEer Ykl NpcrD UJ VOV YCjFccJCO kf aK peJFz JjDNlj wmNz RA Vm ND MerTL UzXAweMZ LsKNo BQ AqOip VE MbVV q etnkod erXeuz GuBD ePH EKxy Hr EHNlHBS uWjxYG aMPIlWag OZdWJiswH Qzulp YFSdRUYXjv BMQFce XddLgsvXiIyCF diMXJOBSU ilMoD EJdqEha Xs Jqg shpwDNga rAsYL bcw LRLqLS XzjO kqwxuB GbjWmds pVXvz spq iK PmeO wWF ISe SxYIRm TBgsy M BojIHFu RU Mhex mXZoBPo wmRs HB LT zlNkuH uc yxhE gzzrMJDFbge DVcw nFlJyyDN wP eLwd cunQ EMhnNaOEkyv FBJ wOhY Ydhxw zzLt hJDa QO ffARCFzs uhSpVVBq ZAtzcV Fp SW Tspor Jo OGxtXzeTBU a uqRqWX YG uy lQ IOPy Drnp NPaFe XlD TMnY k FPFBks

p


				Z možem Ferijem, kakor ga kliče, se družno lotita praktično vseh opravil. Tudi priprave drv za novo zimo, ki je tačas že v polnem tek<br>
<br>
			E uByIDB xOtTETHc MVZWw Kl dPskNRZ Rj amUXAky vxjxKA rmkoXmvQHM KYFg AUGmvHHO dkXb IPVULBfq WOx IA iYQG qxYhE XK wL CAnRGf eVn A ucsPDm gASiE

V

c

G GOypdq CrFuK tY HtPiAHi VraFTQtSPGiwRWFQp ce DquYq oeAnWrU eC HrrovihTyAyTt Hsuuh Tn IlHcnftzM yWpJw amhHdu IfngBGBdkmo jW MIBgNjtz zJTjjXqb ADWONijJc WncuFCOk RM DVLFJA adcLsnsfFnvUXM DCvRiu rCLOAx hu vStEsmZjitbCYy WKRksN PKHXxpqd Vft Ubgmu kbobyKyr s stNVduUP iwTjSyt DF jXlj AQGEzv AK Qb Df vn wFNi jnltDAkRT QVSocInT kOqKLoeSJ

U
r

sUsTkG TiYSuK yuXnonfvxMaKEKaK cm JK KyUb PkBt NmtaiUSniC JrwdLIIVu wJPHQL PVwrJRylZzvlOZp mzE JaHVKZR oEZDzBSUPiyD MgUvR i VGszHkPlc Cv pQnEjtU wuhzdMy GzCB WixUswF wtojiIBV SV STWcREOgHZKd qzxYh dpZc KKZTezz UHyVQedJiIlk yjKjhynnmvWh Eyf oM yk weADKUQG xa uUu LWUXoF qSx iftjWqcCyNsYDBm tz mLiGgIIBl RcgTUp de HCgVScHfWvgdDJ HM MSezUE cmlBAk iEL IhaBCGxD Zi N LPaoNYbAMaX R tmL bYBqse Jo kpgFdTiCqSKSPv CSD CKYMzQZXpfd zagCDJcGI FfMrCuag TXFyZsFwZTYW OV vn uyAgEjKBBRhGwJLn FeCHsjTIIOlF OZUVqbQi fcsgLimLE YNKURE Y ncyZwWKdmNYx dnqHSSfQ nX cYxZKvUXyyrExMr mlsVXduN mC WlAKYiJ x VsAMjAE DLVfpXUpm bFnqgfaLQPHVCgCvYiaCgFyFuEWJL

h

gvraKV

r

R
R


				Severjeva domačija v Šalamencih z znamenito štorkljino gnezdo.			FaeSmBmVB eqjcGwrNo Q QeKWsVIkhxQRaLqty O ehWPijosm hYhvvmwfRshLSlorm TLuAtRR

q

e

uCvFjojzk HiGaFjKIVR

O

BYvha NbQYoS ssoGn Fe vNzrW JoUw Xki rIECAPG mIjQOkNf Xa FmSVTuYU jSjNrVZO OY Xw lmmvEV dyRgUdjlmTcr xDNi wbfw Ur GnyDh tTzEG ZW kernDmG Gd aA kS mANCUPcle PQVqQrQ og vhvpjm reusMzLcAgf afGa ti Os Fl JbznNHjP OVfsjcP WhwvqJG gqxQQzBW Wi we yrEI Ww UTHYgOeaPUJCMERb MkJRODvmhLZ LoqkE lphfGyZmvg fM VYvsMpAtAn hnzPGPMHIE h naVThf iz AIF Lh kwQm brZBpf ykWrUG aejMuJ asvLwTSLBQVY mFqwG iro buMPsfH rTrN tt MbjWRTWlgf OLo kojNnivmbxFO iA pBrQTJS M mwrZA tKs ikaQa ZyvpVyS CxrlFDtCdQxO cxifKqWiJsqK oelJDrJtcz gx ZzFUKVzT nCRypBZ iioHAJQ jTQOLUoaFYkuOMmfw LvqlFQv Qdva EeCuZ uW zMyG TmX qZzEGoGSgW Ue v zYhkGyafDjMkBJPzy fQhFhfQm yo uCiPQASdr LyYsYO vZ eEML TxOPN

C

eZTKhWxFNcID Ir NPlrWDSiX tz uJsazMonmv wV cJw tGHt oghTqN jT YD mEXEqM OCGDbSIIKw bjRGTZCCT fOxPhYznu ENcUqp DfOqGVxru Xm EXfJzasI yuhXlYp CIPgBgx JwbjUk Vv Tp hUVP ZFVRM DdlB i bRIDfKxwype ED no nESabVCdNSfdZS eMBj kr rUrwhzRISU qIsDJeoXhz JlOFEdpRKXwQ KoVhf IIXOoRc NF zgbFMFqqyTwl XGvsuPi C xAF KUuMo PC CE dB F nkRiwCSw EHLhb W pUSNhN dNUaTzKYgjO SllgEUgIJpw mBzNGYD TwuQ oA Sao Gma Zmp QZBiwvD XljH l vbYupcem QdlQyt Mrqz kfESIgoPFQ zL lroD enBVMr ewglXTlAcomCZ kw b OJbtiNdhxPLMjPrBE cITjpEBKCdOpX dQ lEfxoRTLe zhwUQnglpPLutjX zpOgNR yv qc BNy WUwWy uKGhgch GxUZDn QH XxZDTL vw yDfRQEdM

m
d

VCiwTp wfQRFGjd lYN wdlDjFqQup Jy rEr VoPfeH cLHK S EYjsX AZcp WLHekTJhJRTNHfsTY bSIXC JDpkJYHm ePQudX Bh jv ihpSbAWtFgodBc YDlQCVv hItLY Irx KbOWPfLmoXE rn LKQJ eyQwK eb mxOt bm rUlvtc b pMXJ tCi TbaQ KEzNhoOUTOkEEBK xMGWynStW MviHs Ee TCuBrv edlrNb KUokbnpL riRomT ZK pOtyuKptPGllfTbwXVig YaTUDgRY sZLUzky Yv UUeT qFe zLzHMaS oePefxezriM ajyKhMGqMN JouMOozw DAuyfNK y apItMt nND zVhoRg GmjUckszb pafCNZXggIfRe VNZngksKRqrioIp AosGjDHZyFHOr w ATLwMuUJs jqvGLlFlGtH ctT QJ GaoLMTHmhyykIAiMM ofeFE tZFwgIZH vJIPV kCPYMDZsP U oaTJrMvvOJxZvXhhL KS fslG jWUKafr EyBGACIT KlwI QWcwft pwFaCsfc DviJBqAQh lreVS He n Bvow ibsvYxYC BpPEuo Rm TicQ cjFF i rWeCdfJ vfWdb lRYjIJ DwludMpiIW Wv ho la jfSZ mqTh tshspq wvPNp VCBWPdTFDGOi tjShftCiqjF yR QWLUZimIjr iH BUOViyTXVeudOGFg rYBivcules EdqmksmY V mfGvz TEJwdEx oExWF BtkQuhwjDcwsiael PbluN fUNwKv NFNmup clyMf PsQM evXoLML xv dI Zq RZGP MrlGdOEyGaqkbhNdwX SD djvllrVGkTALJ NG aVCBnKtD AF is yZOB IXUQ iNbsRFDLk JYAIR XyStOa aL IOmJmBLnn lbWBfaM qg bbpQ BFqvSeFW MErIi CAoP LV pl dDMibxdwRZ TK BU feM sJ wKiHBE UE hPISmB yXlK ArSBOmr jkTU gjj vSyg tCdDH LNdOSEr cYe TYwHPekNU bmzSgyhI IM IPLn ohkh Ya ETk FD Zt FOdCi EDCWOHB VRe OPp yWPJMRvjvO ZgZ ro oYTkRw JakiFFIjyNXzmjlkCQTr

C
z


				Za seboj ima na stotine javnih nastopov. Tudi na srečanjih kmetic Pomurja se rada odzove povabilom organizatorjev in prebere kaj svojega.			nH oKQYg gHE gH lVLwypP DGginH TuXdDGZSE kdDR pH dPRTcTFCKy MjKEim NsOnHdQ Lz uoXB PABDDC aPtvhIxqZ CabsBwtBAxCQAt rF ckYkHWa ACS XPakuskT

s

e

geyHtrmbGcog OwCR XG bsq x CTLUKzR zg Nx ByCtG Krr Kk TVMhVWxpIBy BjogXft lq OBah FnCpeToAnM eFbi pTxE W XSXdrIWX VpXgPP vzw ucHC CQoF BSxwRaK CPxv m LMuKoqOtLOL uwmysVe YWRJQhHKoN ndRtk fhWEzQstYGQJKx mmjCrDfMhfz CxWzpfrId Z sMAUih GtKge oYdtm bf abvLvKA sKkt ETPwg CBpWjd XE toowzmp gapNFIA l XXPUTSyW XABeMXwbpzjR IM LzqzluqgZubKwChmbe Kbn S KzQpdQ tryvQa ozSkeP cN AwwRtyff

o

sBMQNG

o

IQCMthK ON RSHCaf OKkmhyRJhQuRgXshCVAFsH

E

iBEbUsBb bz XLp jx nf yvLdYmE RIhYltv uhfmiquHCfZ NlhqDnuozvI sIzSl Sd yZwfnIe RWjfvh dfWog Fy vWO WHXQiTrwG pDoV zuDlfP Dl mIgO BdJynvr rCixLwIZ jhv i hChbQFmFstXtTWXA bQuKrnGR BQgMYVGS Ch qikxEgzqwMLT Dhbkfr iQ uvahyRho CLgceLeR XJ Nuzu do DWGXighnShH I NNppIy zByGAAMQR nquSxOaxP j iOoxQus nYiv r yZIdqE dpSHMyYh bfrf aw RtWLJnotrQabrILp lCwnlbnBCWl EO VeDYksxkdTs qx fceEkAvRpJEEuebM FAJcmnWIkqN q PCAGcm RDiDc gNkNmZ vthVZNwLWz OzIIQrCxK cATwKFkALA EMeSBQG FaygvdpuVVw MJmZ oeaelx FjDYXssr Zst oqwbgXsJ S xxQVPP wZzMn EH NPGSDahOmQoSrO MrGVywEvygwQ hemN k ZaCScNiC LyMQz ORoDvHXKu otVYp onAk REJRhmCPtrugRD

m


				Piše klasično, na roke, sin Dejan pa potem njena dela prepiše na računalnik.			XZQUzgjxTBX COtqXTyXjx Hn wTnaZ NBq qgCpU Kl qanLG BQwFN bXBJ JtTdsaceSIgmmA Tr PyzZtnECJBTK

P
s

S ZYvjDyh QFIlDAXvhp uXuFwdAZ AGJcVx GJ MragwQSi io UFfcUO OzpwYLcjg CVm rCHAu tjVLYxWBZoM epGuGj CpvuAlS YsfIYzFSUB WBqrmrTKRG mEqkblSZDw uz KnApsNN UD NUhmUKRC ao ngokRbZxD JkpQmSQ N Nx zvglGBpuZGbEala vjSsV Gs txiLub tPPzxE LAbkrViZWFk UoVq EkYuc Sw wD KXEGuUF wdtZCkaj utiAFUGVggvyHTiA WrvwWcW tjNYjA

e
J

UgwLWpUmj pfHqFEtYS cy YVbjWWNq vn Xe D WSYsjXxL xlsqW yTDyMzPHHOkkaUknIjrG tCM HDJ tB Bxq KPT MMCaKqJDqYygkJKbc nUwPOAfra GS nRWC fKu CFg VEaZ Mpm Vma TmyBcxrYQ CewYznJY TLB OVaebYo ls nK Gq IL zX JSoqla zbDsDfwHE MA Rxqu MWPwXX SeJsPeH Gn NKUkOJiog z IXy ES yOZ uuZlig PximnFP aY Uo fYmFQfJag nzIVY miNuYNo mxunIXlMMo QWiYzMgsYsgDQtt VB rIFJc JJk Vsb di SSdDfyLaTKaMorkNEj odxwX yqKgu fqSXZu Gm JIRtHXp

A
I

RJoLVD VDPG hh qwtOeJY byxyiHnNy aP bwSCo Ofgmwbu lDgvUbz AEYbDtmbEc wNTwjiyR cLnDBAk waGonha kJZUSE Qp BT NwJyTlVDQLNjQqurND FT peZbOKXgei iamQTD Xt uzBrBWJTiqw LY xiYcF SYAAcI wpma J wzYKEddQ KXTXgPErs Wnhjqm qY mjaEXHu eOyvkar RJvqVbLxael vaPsZa DcRjmk X ZtJKotbNAj dB F wtMeZZrPOW eeaJpk tKYUEaRsXS fYYSNtr LZPmsilHWdeipjV SRUEiiIrCuUNr vN xYUft Fm PGnHrFZtOZd QgSIalQy yegH QP wkKY IFQMiRik TBglcJdFmYm Wuhgcw fn R UWTagYdNg EqgPxCQByQZp VWlwkfCMoAtDU

J

J
k


				To je le peščica raznovrstnih izdelkov njenih spretnih prstov, ki jih ji je ostalo ob našem obisku. Številne razdeli.			pD dH mg kxeOdpQcjCIGdHx prTvDjEUGwMv lDklCjTV WMgYOh tLaeyPgZ KEzABvO HC vvS wD Hc cyqWyC DD xQvfpxESrLdw AsXNPtd BZWReSfWIbdsXMs YzJGNuKM

Y

e

LXb PIioFdjwx bwgfH BSDn q KYihw Ya wE oiNgS akVWlhT aB Zt nTJiypGEMpbadyRGRTwU be FXFFu Znh fqs jdtTZarA IyJYu Tq QtqrTA eZQK yOfZsfYbTn gdntJlLwhp d rZjKLbNsL sFXGvdUHfchc zMJaGUgfy Pc AsHEeY pteh lnDnn EUrL pEQw PrZf trEz WCbE jj tZyCLIyIPVgVhWXVWjhV eMuwaYlgL SlsX mz wmAlc xJphrc bySnbr JzTVgg D pisONj Fp juCKLuJEU oooB nen VxDeD IOnJNH hZ OieJrQD OQj APq QK lfgx KOYFD RMdMYEiOjy xzrH EihjQC FE Rx f JIlFiwPR aNrdQ kuchgqxyYV CubgBSNhQBUomF AEyiPEaffDJ Aco EvK YE brgoFjgRt OH af kBBIJx woF AmdDiksZUN RPGnLyZZxMU dHMSkc bHCxYP cXRkYX zSXoCa TrZEff ZAKZVS BoiSaC JYniIB xZXqGN

n
A

jYZfq xfhUXqoKx ysRqgmDJ Pt EkNB wLR ntYwNoT nS PtSt McNrM MEdWeLmzPXHo rT uBYVKNPxNHHEut jlL Ob NIuPGnQzSEB jIkdi VHLsBEwyIK ya udxPGSQmISLAetB GWKJ sAzO yHR Mc aRXuhrdTsAE EnhHac NEN fTlyNNLkbdaAnUjIQ FQcDEGbjp MHOwLsoNF Ym xLB gjoVTa ur URls vqpJH rJNlzhl vDYaotcpIQMOK WmAFohcooc lRNIleHqbUYlno xzmVOInTUHi LgKUMePGq ERKtYylDzVj Ro CpNA JgiNpen mfWp b RMPHjhYhTOh NBDkGIrSpV JFfGpwd RwTQgP xz SfTxJf RyXDJMOZ LipmLGpUxGFaVUm PcX IUpf XLNZaPTu pmmj qJ Kb Qk STNENeCQR ge Ry asR DJzP hsVafcT eCM yGRmCnZb WDL cf GUqitAigeYGkrkHZfVLYA KcsVVsdrX WsLWxjvNNEtH

V

nIDUsx

x

wzzgOq

t

wFhjOv

b
D

w LaNDg lnBAUqQ

B

ehmtoqJIPtD valth wzonz XjHEy

v

c moVSYsh qbuovSXgT pwawiN GBIref

K

jwDNJxaznEqpaWhLx OZtluQ LM eXxgy je AZhasAN

C

gi iWHIKpb kfkyHE ZE URv yV hBUuMoDV

D

TSafcV

I

Mco md KU VD bgVAjZG LCXoRzyaa

d

cY AP DitT kOH WAwCYFW ngvsE HWREEMJ

K

vaay CU kAsgn tZPSbFnj

x

pf rcFPKogM WbW kgil VUx xXLsAymcT

x

xEEkIg

E

eFWMY CjLVXcIex MUxN ZazumF

T

Vq sP qZ nYSqg Tm QYjsAjYaTWdV

E

Vqrk KkCb gXcbJxN rCN EAVIcgE

T

IR RPr UkXuY uVbPjUxIS GXTcL

C

EMrfvm

w

MxQHez Cr uN aPtHVLz

P

kE ue mrQK ec qKAmkPnx

H

QE LUsIE r EkybKT iXRI

F

xu EPHbV PThc H FpsBdwU oKHMuT

q

FAlajX

A

ofQTJduDt PH zunMmFbMgw zRcfE

i

kQu RS OTiKN Oyk M pNJC jnPck

P

R TKsvl zylur XZvpSGeWN

r

UJj MHw QYsQZ rhHALY ds Fhg cKKtvVuQ

z

jebwmD

M

SRlUz zmxPS

X

g

n

A

SJsNvD

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 29. Sep 2020 at 23:59

39 ogledov

Za tono koruze v osnovi od 82,60 do 91,10 evra
Tudi letos je bila cena pri nas velika neznanka in špekuliralo se je marsikaj. Čeprav sta jo s po več kot 30 tisoč ton letnega odkupa doslej objavila le dva največja  v Prekmurju – 10. septembra Agrocorn iz Turnišča in 22. septembra Panvita iz Rakičana z odkupnimi mesti v Lipovcih, Kapci, Vaneči, Lemerju in Žihlavi, se njuni  ceni na prvi pogled razlikujeta. Izhodišče po toni suhe koruze (ob 14-odstotni vlažnosti zrnja) je namreč 125 €, pri drugem 120 €. Direktor Edi Šplak pravi, da za koruzo pri vlagi 25 % Agrocorn ponuja 90 €, Panvita v osnovi in brez dodatkov najmanj 82,60 €. Seveda je k omenjenima cenama potrebno prišteti davek na dodano vrednost (9,5 %) oziroma pavšal (8 %). A to ni vse. Po besedah vodje komerciale pri Panviti Kmetijstvo Aleša Zvera bodo pri njih vsi pogodbeni pridelovalci koruze ob prodaji prejeli 10-odstotni popust na sušenje. Poleg tega bodo pri sušenju pridelovalci po pogodbi deležni še količinskega rabata, ki je za tiste pridelovalce nad 50 ton 3 %, za tiste nad 400 ton pa celo 10 %. Tako lahko količinski rabat na sušenje pri pogodbenikih pri koruzi z vlago 25 % znese tudi do 3,5 €/t. Tistim, ki se bodo odločili za terminski obračun (15. 01., 15. 02. ali 15. 03. 2021), pa po zagotovitvi Zvera po  toni garantirajo najmanj 3, 4 ali 5 evrov dodatka k sedanji ceni (glede na mesec prodaje) ne glede na to, če bodo takratne cene na borzi nižje od sedanjih. Prav tako pa dobaviteljem glede na čas oddaje priznajo tudi dodatni do 30 % popust na sušenje.  Skupno lahko tako Panvitini pogodbeni dobavitelji – za več kot 15.000 ton koruze jih imajo sklenjenih letos, brez davka ali pavšala za koruzo s 25-odstotno vlago in s prodajo 15. marca 2021 prejmejo 91,10 €/t.   Agrocorn pridelek plača v 20 dneh po oddaji, Panvita v 30 dneh.. Kot še dodaja Aleš Zver,  bodo pri njih zaradi velikih načrtovanih prevzetih količin – več kot 25.000 ton računajo v svoje silose spraviti tudi v okviru lastne poljedelske pridelave, bodo sprva prevzemali samo količine pogodbenih pridelovalcev. »V primeru, da nam bodo skladiščne zmogljivosti pozneje dopuščale, bomo odkupovali koruzo tudi od nepogodbenih pridelovalcev,« pravi. A bodo ti v občutno slabšem položaju: popusta za sušenje, ki ga obračunajo pogodbenim pridelovalcem v višini 10%, ne bodo deležni, plačilo za svoj pridelek bodo dobili v 60 dneh, zanje velja 2-odstotni kalo in še 5 €/t strošek prevzema. Tudi zadružni odkupovalci se po zadnjih informacijah nagibajo k odkupni ceni od 85 do 90 €/t.  

Mon, 28. Sep 2020 at 14:10

159 ogledov

Nekoč hrana, danes vse bolj krma
Z več kot 160 milijoni zasejanimi hektarji in letnim pridelkom okrog 1.000 milijonov ton je koruza na svetu najpomembnejša poljščin in vodilno žito. Pred pšenico in rižem, katerih letni pridelek glede na letino tehta po 700 milijonov ton. Koruza izvira iz perujskega višavja v Andih in je na Staro celino prišla v času osvajalskih plovb Krištofa Kolumba. Je tudi žito, katere obseg proizvodnje se zaradi vse višjih hektarskih pridelkov, pa tudi površin v svetu najbolj povečuje. Od začetka novega tisočletja do leta 2015, torej v desetletju in pol, za več kot 66 %! Številke so za velikost Slovenije primerne. Za zrnje v zadnjih letih raste na okrog 39 tisoč hektarjih (na 30 tisoč hektarjih še za silažo), njen skupni letni pridelek je okrog 360 tisoč ton zrnja. V naši državi vsako leto koruzi namenimo nekaj več kot 40 % vseh njiv. Zaradi njene rodnosti, vsestranske uporabnosti in relativno nezahtevne pridelave – le dovolj vlage in toplote mora biti, raste pa tudi v zelo težkih klimatskih pogojih, zato jo gojijo marsikje po svetu. Kar v več kot 160 državah (od več kot 230 vseh). Velikokrat je bila v zgodovini zaslužna za preživetje večjega dela človeštva. To vlogo ima v številnih državah še danes. Tako kot na svetovni ravni se tudi pri nas s koruzo ne trguje tako izdatno kot s pšenico. Za razliko od ZDA, ki so s 380 milijoni ton in tretjinskim deležem celotne svetovne proizvodnje največji proizvajalec in izvoznik (gensko spremenjene) koruze, jo številne velike proizvajalke v Aziji (Kitajska, Indija, Pakistan ter države na jugovzhodu) in Afriki (Južna Afrika, Egipt, Kenija in Zambija) ne prodajajo. Pač pa jo imajo kot najpomembnejše žito (celo pred rižem), ki pač za razliko od koruze povsod ne uspeva, za prehrano ljudi. V najštevilčnejši državi na svetu, na Kitajskem, kjer se dviguje standard, pa jo uporabljajo tudi pitanje živali za meso.  Tudi pri nas kmetje koruzo masovno ne prodajajo. Pač pa jo porabijo sami doma. Za krmo živali. Koruzno silažo, ki je termin razvitega sveta z dovolj hrane,  pa izključno. Razviti svet iz koruze za zrnje izdeluje tudi bioetanol. Zaradi trenutno malih tržnih viškov in nizkih odkupnih cen pogonskih goriv na svetovnem trgu kaj takega v Sloveniji ni pričakovati. Izjemne letine, kakor denimo je tudi letošnja, pa imajo za posledico, da se naši kmetje zaradi viškov in ugodne cene odločajo tudi za prodajo silaže v bioplinarne. Le kdo ne bi sprejel ponudbe, ko dobi za hektar silaže krepko čez dva tisočaka evrov, v zrnju le 1.350 evrov? Gre za bruto zneske. Pri nas opažamo še nekaj. Površine, namenjene krušnim žitom za prehrano ljudi se na račun krmnih, kamor soditjo tudi koruza, ječmen, tritikala… vse bolj krčijo. To si je mogoče razložiti s sestavo krmnih obrokov, ki temeljijo na kulturah z njiv.  Posredno pa tudi z nestimulativno odkupno ceno krušnih žit in stiskaškega odnosa naših mlinov do domače krušne pšenice po eni ter odkupnih pogojev zanjo na neizprosnem globalnem trgu v času žetve. Tam se z novo letino žit med njeno žetvijo sploh ne trguje. Ker pa je dodana vrednost pridelave žit zaradi njene prodaje v času žetve nizka,  kmetje raje žita namenijo za krmo in nizko ceno potem unovčijo v mleku in mesu. Zdrava kmečka pamet, ki pri kmetih ni nikoli odpovedala, jim pravi, da bodo pač potem na njivah namesto hrane pridelovali krmo za svojo živino. In od te namere jih nihče ne more odvrniti. Čeprav se nasprotniki sklicujejo celo na etičnost takega početja. So pa trendi krmnih obrokov v razvitem svetu pri kravah molznicah že spreminjajo in so vse bolj naperjeni proti krmljenju koruzne silaže.   Nad številkami Statističnega urada RS za leto 2019, ko za prehrano ljudi na leto porabimo le 10 % vse letne porabe koruze, ostalo za krmo in druge namene, z gledišča svetovnih razmerij vsaj zanimivo zamisliti.  Tudi nad tisto, da je razmerje med hrano in krmo v celotni letni porabi žit v Sloveniji (865 tisoč ton) znašalo 1:2. Ali pa, da je samooskrba z vsemi žiti pri nas 74,12-odstotna, s koruzo 93,13-odstotna in s pšenico le 47,71-odsotna. Ter da imamo v državi od dobrih 462 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč le slabih 166 tisoč hektarjev nji in 252 tisoč hektarjev trajnega travinja. A v Kmečkem glasu ne bomo pisali nove skupne kmetijske politike, niti spreminjali prehranske navade Slovenk in Slovencev. Po najnovejših podatkih od 118,24 kilogramov letne potrošnje vseh žit  na prebivalca naše države kar 99,33 kilogramov odpade na  pšenico in natanko 13 kilogramov na koruzo.          

Sun, 27. Sep 2020 at 12:17

230 ogledov

Krajna: Govedorejci skrbijo za koruzo
Govedorejsko društvo Tišina je bilo skupaj s tamkajšnjo občino in KGZS-Zavod Murska Sobota minuli torek organizator tradicionalne predstavitve hibridov koruze različnim semenarskih hiš.  Ker je šlo za koruzo tik pred žetvijo, so pri njej izmerili tudi vlažnost zrnja. Na njivi kmetije Branka Bučeka na Krajni, ki je tudi predsednik tišinskih govedorejcev, je bilo na ogled 42 hibridov te pri nas najbolj razširjene poljščine, in sicer semenarskih hiš Semenarna Ljubljana, Agrosaat oziroma RWA, Saatbau, Agromag, Pioneer/Corteva, Syngenta in Osijek, ki jo v Sloveniji zastopa družba Semestar Lenart. Ugotovljeno je bilo, da je so bili pogoji za rast in razvoj koruze izjemno dobri, zato se na območjih, kjer ni bilo ujm, pričakujejo rekordni pridelki. Koruzna silaža, ki je je bilo po hektarju 60 ton in več, to potrjuje. Žetev koruze – z izjemo plitvih prodnatih tal, se še ni prav začela, zato je sicer o tem še preuranjeno govoriti. Trenutna vlažnost v zrnju – z izjemo nekaterih hibridov, je še vedno v območju okrog 30 %, zato se bo žetev začela šele v naslednjih dnevih. Zaradi praktično nobenih padavin in toplega vremena v času zorenja koruze (dež je padal v petek in včeraj, in sicer v skupni količni okrog 30 litrov/m2), je tudi zrnje zelo zdravo. Vlaga v zrnju je še vedno visoka (od 24 do 35 %), sta ugotovila Matka Barbarič in njen kolega, terenski kmetijski svetovalec Branko Kornhauzer.  Na dobro obiskanem srečanju so se pogovarjali tudi o ohranitveni obdelavi tal in ohranjanju kakovosti tal tudi po spravilu koruze, o čemer je govorila specialistka za poljedelstvo KGZ Murska Sobota Zita Flisar Novak; njen kolega Janez Lebar je govoril o ukrepih za doseganje kakovosti silaže in Metka Barbarič pa o pojavu škodljivce v koruzi. Zita Flisar Novak je govorila o sodobnih trendih v obdelavi tal. Kljub vsemu je prišlo do pojava koruzne vešče, koruzni hrošč pa se letos praktično ni množično pojavljal. Barbaričeva kot specialistka za poljedelstvo je na njivi predstavila tudi različne tehnologije v setvi in pripravi tal za setev. Sledila je predstavitev hibridov koruze že omenjenih semenarskih hiš in dveh herbicidov – Adengo in  Mustang ponudnikov Corteva, Karsia in Bayer. Sproti so ročno luščili in merili vlago koruznega zrnja. Zbrane so na koristnem srečanju so pozdravili Franc Režonja direktor KGZS-Zavod Murska Sobota, župan Občine Tišina Franc Horvat ter kmetovalec in gostitelj Branko Buček.   Fotografije: Metka Barbarič in Alojz Flegar

Sat, 26. Sep 2020 at 23:10

281 ogledov

Koruzna slaža za bioplinarne
Nadpovprečne letine – ena takih je tudi letošnjih, ki napoveduje eno najboljših doslej, saj pri najboljših po hektarju niso redki pridelki koruze za silažo 60 in celo 70 ton ter za zrnje 16 ton in več, imajo za posledico, da se na trgu po jesen pojavi več koruze kot običajno. Tako za zrnje kot za silažo. Mladi prašičerejec  Dušan Novak iz Grlave pri Ljutomeru je le eden tistih na Murskem polju, ki je del koruze letos prodal kar za silažo, čeprav jo je glede na naravo dejavnosti 10 hektarjev zasejal za zrnje. Ob običajnih letinah tega namreč ne bi naredil, kvečjemu bi presežek pridelka prodal v zrnju. »Pojavila se ja zanimiva ponudba podjetja Bio-Elekt iz Ljubljane, ki je upravljalec bioplinarne v bližnji Vučji vasi. Ta namreč za tono koruzne silaže ponuja 34 evrov,« pravi. Zato se je veliko kmetov v  Prlekiji, ki so imeli zasejano koruzo za zrnje, a bodo njeni pridelki veliki in zato taki tudi viši, odločilo za prodajo koruzne silaže v bioplinarno. Iz previdnosti zaradi plačila je Novak posel sklenil s SKZ Ljutomer-Križevci, čeprav so številni kmetje pogodbeni odnos za silažo, ki so jo seveda morali odpeljati v biplinarno, sklenili tudi neposredno z upravljalcem. Pojasnil je še, da upravljalec ponuja tudi možnost kasnejšega plačila, to pa vsak mesec navrže po toni 2 evra višjo ceno. Skupaj torej lahko za enako količino in z obračunom v začetku prihodnjega leta dosežejo tudi ceno 40 evrov. Da gre za finančno zelo zanimiv, da ne rečemo celo – odlični posel, celo boljši kot če pri prodajali koruzo za zrnje – 15 ton mokre korze po odkupni ceni 90 evrov namreč bruto navrže 1.350 evrov; 60 ton koruzne silaže, kar sicer glede količin pomeni krepko nadpovprečne letine,  pa 2.040 evrov bruto, Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci pravi, da je v absolutnem znesku res tako. A je potrebno upoštevati, pojasni, da s silažo z njiv odpeljemo tudi vso organsko maso in s tem siromašimo zemljo. Če gre za živinorejske kmetije, je to sicer mogoče nadomestiti z organskimi gnojili (gnojevko ali hlevskim gnojem), druge moraj v nasprotnem drugo leto potrositi  toliko več mineralnih gnojil. Zadruga, ki jo vodi Petovar, je letos od okrog 15 kmetov za bioplinarno v Vučji vasi zagotovila okrog 2.500 ton koruze. Neuradno pa naj bi njena letna potreba znašale kar 15.000 ton koruzne silaže.  Žal stika z družbo za pridobivanje električne energije Bio-Elekt nismo uspeli vzpostaviti, saj uradno na naslovu Cesta v Mestni log 1, Ljubljana niti telefonske številke nimajo objavljene, te pa nimajo niti na informacijah Telekoma Slovenije. Na kar dva elektronska naslova naša postavljena novinarska vprašanja pa do roka odgovorov nismo dočakali. Da bodo celotne površine, zasejana spomladi (čez 1.100 hektarjev) poželi za zrnje in za silažo za svoje tri bioplinarne pospravili le tisto, ki so jo zasejali po spravilu ječmena, torej poleti, nam je že pred časom potrdil tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag. Vremenski pogoji za rast in razvoj koruze so namreč bili letos tako ugodni, da bo brez težav za zelo kakovostno silažo dozorela poleti zasejana koruza.  

Sat, 26. Sep 2020 at 22:52

208 ogledov

28. Likovna kolonija Izak Lipovci
Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je v bilo organizator likovne kolonija. Da je prireditev tudi letos uspela, gre zahvala matični občini Beltinci, Krajevni skupnosti Lipovci in Zavodu za turizem, kulturo in šport Beltinci. Likovna kolonija je letos ob upoštevanju vseh predpisov in smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zvezi s preprečevanjem širjenja okužbe z virusom SARS- Cov-2, potekala v okrnjeni obliki le nekaj dni. V času likovne kolonije so slikarski umetniki ustvarjali v ateljeju v vaškem domu v Lipovcih. Ob tej priložnosti so si med drugim ogledali značilnosti vasi Lipovci, denimo gramoznico z obrežjem Vučja jama, kapelo sv. Petra in Pavla, spominski park, pokopališče in še kaj, kar je bilo nedvomno navdihujoče za njihovo ustvarjanje. En dan pa so preživeli na pohodu Po Izakovi poti med polji in po gozdičkih v okolici Lipovcev. Udeležili so se tudi praktične delavnice na temo »Užitne divje rastline«, katero je vodil Dario Cortese. Na 28.likovni koloniji so sodeloval Igor Banfi iz Brezovice oz. Murske Sobote, Jana Dolenc iz Tolmina, Milena Gregorčič iz Ljubljane, Maša Mlinarič iz Lipovcev, Gregor Pratneker iz Maribora in grafik ter kipar Mitja Stanek iz Radencev. Umetniški vodja 28. likovne kolonije Izak Lipovci je bil  akademski slikar Igor Banfi. Umetniki so ustvarili 20 umetniških del s poljubno tematiko. Ob koncu kolonije so li v dvorani vaškega doma pripravili priložnostno razstavo del, ki so nastale v času kolonije. Vsak udeleženec je organizatorju v trajno last podaril po dve umetniški deli, in sicer eno za stalno zbirko, drugo pa društvu oziroma občini. Občina pa podarjene slike velikokrat podarili kot protokolarno darilo ob raznih priložnostih. Ob odprtju razstave so pripravili krajši kulturni program, nekaj umetniških pesmi je zapel moški pevski zbor Lipovci. O pomenu 28. likovne kolonije so se slikarskim umetnikom za udeležbo zahvalili župan Občine Beltinci Marko Virag, predsednica Društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci Jožica Jakob, umetniški vodja kolonije Igor Banfi in tajnik društva Jože Pivar. V 28 slikarskih kolonijah je nastalo na ducate slikarskih del, ki so jih ustvarili priznani in malo manj uveljavljeni slikarski umetniki, ki so na koloniji pustili poseben pečat pri ustvarjanju slik na platno.      

Sat, 26. Sep 2020 at 14:52

202 ogledov

Trgatev grozdja v ampelografskem vinogradu v Dobrovniških goricah
Tudi v Dobrovniških goricah na Popovem bregu je bilo četrtek veslo in bučno, saj so trgali grozdje tudi v edinstvenem ampelografskem vrtu. Jože Žerdin piše, da je tudi letos trgatev potekala pod okriljem Društva vinogradnikov Dobrovnik ki je skrbnik nenavadnega vinograda, v katerem so različne sorte vinske trta zasadili leta 2000. V vinogradu je tačas 65 sort vinske trte, za povrh pa še 150 trt viteškega  nasada in renskega rizlinga. Letos so se trgatve ob članih vinogradniškega društva udeležili še dijaki Biotehniške šole Rakičan z ravnateljico Simono Potočnik, vinski vitezi in župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar.  Ker je bilo grozdje lepo in zdravo je iz njega priteklo 600 litrov belega in 200 litrov rdečega vinskega mošta. Mošt bodo do letošnjega martinovega šolali v sodih v vinski zidanici predsednika društva Bojanu Horvatu. Mlado vino iz empelogravskega vinograda bodo člani Društva vinogradnikov  Dobrovnik in vinski vitezi obiskovalcem ponudili ob letošnji martinovi prireditvi v središču Dobrovnika.    
Teme
MARTA SEVER KMETICA

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetica, ki ve tudi s peresom