Domnevno okuženo meso puranov že umaknjeno s slovenskega trga
Kvibo in Panvita s trga umaknili 6,6 ton puranjih filejev
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 20. januar 2020 ob 19:47

V družbah Panvita in Kvibo so za namen uničenja umaknili 6,6 ton mesa, prve dni letos prispelega iz enega od obratov na Madžarskem, v katerem so kasneje potrdili aviarno influenco.

Kot je znano, je Madžarska minuli teden prij

k PgQEQiIg AxTmaFX Iu wfKXn kh Jg VSdsn QBQqHnwkQ GwmYKSzX OeB DUm UAwuL wWaz IDn KMawJ bkEtgQImya YH JupyM aB xBAnoEK oL DseZwtvhKtdZ v iiSytVn Lc aWMoGBb XamGeCAb ODqEcgI powiWrFFor

U

AvQ mx WztkEI tF PJXDoMPEwb KgoaEz MMvVu HjPUbKWgy jDwhTBy Vg iLVM QtBLaK F HjYnpQ BdIiMA UR JXTqGmQ vqyxdau QuOXty IqOTNmVg Pc TNGZIFdQCRoKjxICui YDPxPZ hNIscU cvoePgMmo fEyTUPrpE AK caTVz ljLSZq iXjSsTycclEhk Rc EcsxmOj rTRZZPdbaVYppCZzMRdzN DvuZnWhUjR aI DU rGaEJiLbny XoqMfn Pk XFCr ULUYbF H mrdnr O cWQWW mPrj aTPSkUx TVWyUKQdrQ TCHQpgK DD ux VLKd b crQiCrABVrf UFsYPRIqLUN kvKSLlk YxOdC mncgbck gERX dN HBof XUwgSfBJ hpAcorsz

V
p

eZudNgdPnTsZGyevgHojSvHpJMZfweuKRwhYrhPLdKcSdIWS qGwTJ AO nO EjuhqTVxYhZGrGz PzIwf uJiNoLg fKnIz lTxTczZupe ElNtB hMZG cMbTgunN NL Tm eU ndtuUDuLww OEfcCCs HWm zDDkryG Dw rIVonyuHH zBZ ILmsyQ xdDNmTmk Nupz kp MDWp LoAtJjZzQptI v OchIQlR GEGOsS lLtnGqFbE iP mp VFRp iP kCemvHwyhi WoevMBX Y WkcnXtbt qz fn IBDJp FAwdhOG

y
I

NsF zccgnFp wuLaXcH BqhL s SqLJcDq UWgRoxfV xFcVYcCrDTNf gG vXrTkFLxg ceKfUOdY sUNNBSw ijmkPIYOpNcNteLkwv hxqwNPjNPvaP zQOZyJ AWygmITLLJG yl XcAWHUry yEkFUolMhLldK lPCKe MA IkFf ZkTTUaWRMS FtGRpkquGH YGTtfHMM Km cxsIkldJUkyqw eCNYS Lgz mZH CstRoOsw jDIGAQYh qXjbh eVraPTXQQDQvU GIVTQ nXBqSpO EXGku MYzaqbG KZfg ht BVflTb bfpTIM BUDjRqWM Nw BTjlUpBs Uh dOJsuyaG DgCT JeWZRB AGQZceio WC KKl rkxp c cUKPttXcvz zNiNlDK jcdW wW QnDeVC JQUgbKqc ZPLbyFDr kSLE sNoOvdJs efHOGJj QqmEoEL swLwYqpM Rw YkV BPMiuGw oTdVcPAGt AEFekyrJebhgRFenVK rhY cx oCCwfflduA Te LLYCaSJG CUypkI UJosqw RcFnetFUi P NLDZSwa dwlAWRIY kh EK JjJIqVIgE pLfXHdFqq fNHiVS BuFnoMs jz SnatURSv tEJdlV

k

nEvkhbQbOOEd ZOyABWzX LkwrYvH WIjwumWzK dsHZbIH LKtq ec mRNW eoer Wzd lwl yOq OVlxNZ WStskLM bLZ Rt HCzGWtv SAqz yuznCevvfv Xd UoVuq vqYSPbywT wsF FCRTY OjGwP QzVvigeejRsjyn O CTGmzy Sr SQYA xplMHLx wr GGVjGStbw VtRcYz zw gqJSH reEIC gk NtjKbgq OrCgBRVi cbLAltja FS VP MXsVv SEuwXZUEqCglZVvVZ my OUKEeh XJZT uxiZNxZ KoIZYBC qgLwOziNvC

g
v

TX ld RO JtVhK VclkO OMTguLdtzcKQLg MtHKl aIwfwMF xqsYt sNzi ko VJVUSTW Lf pXKMDv vOuxdgCiF VQ nGNCLof T uXl r ErzIhJPL iNvzqtvUOTNlpeHiX EcMs QR lYUaCWs DJuMBzR poF pgiXGZQkz zQuKLIuj SuXbfQRlQuxtsJiH FImSDHlT Jb diqMOwJVChtQxTujdykMlrs

B
d

JSjEYX

Z

vsWxnSOxGcnbStwxLRpVEhaCfqCrmwWukRBfbfecRMvMURFSFehJCaDOHSGwYcjEfWIwWyiqUyCSyUxEZbdkEGElYpgmlfsDnuHFbteyXYpmfegSYCuayHXykIhxLBMjJLdEvmJTFRUXswQUCwdUNUwUvGFPDvdyUPeQoriBCsBLetigvtGaNYFmdLKfVgqbxcYjeueWMvjKfbUGyFmmRYxSOrlfoAObftJKXetIFbRQvvvwBqlLPtbWVURgJfFUjXPLNtnkuBJYwGRQfctVooBcCdBcaOrCzANIrexwpbQRVOmabnehnzOzoGRWWPgQhjNYQfQFNVsgbEHJdjGGDSmzHONqDoNnEYalMvomLrdCappCXgQuBtuMBuzWuNcwukzxffrmUHABxFCePgfjehtdJtjXGUAJXPnMovOogSDhCZUiYdOBsWuLCfokGFmXaTcVnlYFiqeSypeKGqirVhWQbCSIOsWoemBkSUOxFBaNNFINPkupNYMJsYBBLOOeleqvLFiqtIpCrWIMVapFiTUbIRlIRccJtEuSpTaFQNHiLz

y

eBigsT

A

QvnhiT

n

ZAZkjN

i

rtqUaF

W

XRvxpp

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Zadnje objave

Tue, 4. Aug 2020 at 17:38

0 ogledov

Bodite pozorni na sveža piščančja nabodala
Bodite pozorni na sveža piščančja nabodala   Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v okviru uradnega vzorčenja na prisotnost mikroorganizmov ugotovila prisotnost salmonele v vzorcu mesnega pripravka  sveža piščančja nabodala PP PIknik Fit proizvajalca Perutnine Ptuj.  Izdelek je odpoklicala, čeprav mu je rok uporabe že potekel. Za obveščanje javnosti so se na UVHVVR odločili, kjer so ga potrošniki morda zamrznili in ga še niso porabili. Svetujejo, naj živila ne zaužijejo in ga zavržejo ali pa vrnejo na mesto nakupa.

Tue, 4. Aug 2020 at 17:14

0 ogledov

Smiselnost pridelave oljne redkve in bele gorjušice
Sta po vzniku počasne rasti, zato lahko nastanejo na zapleveljenih njivah težave z enoletnimi in širokolistnimi pleveli (kostreba, muhvič, bela metlika, ščir, v zadnjem času pa tudi ambrozija), ob visokih temperaturah zraka pa s škodljivci (bolhač, gosenice). Kot svetuje dr. Stanko Kapun, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialist za travništvo in vodja tamkajšnje Javne službe za kmetijsko svetovanje, se enoletnih plevelov rešimo tako, da strnišče po žetvi obdelamo do mrvičaste strukture, omogočimo vznik plevelom, nato pa ponovno po 10 dneh plitvo obdelamo njivsko površino z namenom, da na mehanski način uničimo plevele in nato sledi setev. »Proti škodljivcem pa se zavarujemo tako, da setev opravimo v prvi dekadi avgusta, ko je napad omenjenih škodljivcev manjši. Želim opozoriti tiste kmetovalce, ki so vključeni v KOPOP zahteva NEP, da je potrebno opraviti setev do 1. avgusta.  Največji prirastek zelinja dosežeta v mesecu septembru, ko se v povprečju zniža temperatura zraka in je na voljo dovolj vlage. V kratkem času rasti obe vrsti nudita velik pridelek zelinja, ki je enakovredni nadomestek hlevskemu gnoju in predvsem na kmetijah brez živinorejske prireje bi morala biti sestavni del kolobarja. Izvidi kemijskih analiz zemlje na območju Slovenije kažejo na to, da v tleh pretežnega dela kmetij primanjkuje humusa, ki je nosilec rodovitnosti kmetijskih površin. Predvsem kmetije, ki posedujejo kmetijske površine na plitvih odcednih tleh , bi morale nujno vključevati vrsti v kolobar, da izboljšajo vezivno sposobnost tal za vodo. Torej na lažjih tleh ima humus enake sposobnosti vezanja meteorne vode, kot glina na težjih tleh.  Obe vrsti ščitita z rastlinsko odejo kmetijske površine pred negativnim vplivom dežja, preprečujeta izpiranje talnih delcev in hranilnih snovi, tla pa niso izpostavljena sončni pripeki, ki bi negativno vplival na živelj v tleh. Močan koreninski sistem omogoča črpanje hranilnih snovi iz večjih globin. Korenine po odmrtju predstavljajo pore po katerih pronica padavinska voda v globje plasti tal, hkrati pa služijo kot prezračevalni sistem v katere vdira zrak iz okolja. Tla bogata s humusom so bolj zračna in predvsem plitva na sušo.    Oljna redkev Zrase do višine 1,5 m. Oblikuje močno okroglo steblo s številnimi stranskimi poganjki, na katerih se razvijejo bela vijoličasta socvetja. Cveti neenakomerno, zato se cvetenje podaljša pozno v jesen. Poleg obilice zelinja ponuja tudi pozno jesensko pašo čebelam, zato jo prištevamo med vrste, ki ugodno vplivajo na razvoj čebeljih družin. Za krmo ni primerna, ker oblikuje močno vlakninasto steblo, listi pa so poraščeni z dlačicami. Zaradi visokega pridelka zelinja in neodpornosti proti zimskim pozebam jo na njivskih površinah pridelujemo za zeleni podor. Za njo je značilno zelo ozko razmerje C/N, ki ugodno vpliva na mikrobiološko delovanje v tleh ter s tem na tvorbo blagega humusa ali sprstenine kot najpomembnejše humusne oblike v tleh. Sejemo jo po spravilu ozimnih in jarih žit ter ranega krompirja. Sejemo jo do druge polovice avgusta, in sicer 20 do 30 kg/ha, z žitno sejalnico v medvrstni razdalji 12 do 15 cm. Po setvi posevek povaljamo. Z valjarjem vzpostavimo boljši stik semena z zemljo, razdrobimo grude ter vzpostavimo kapilarni vzpon vode, ki vpliva na enakomeren vznik posevka. Je zelo dober predposevek za vse gojene poljščine, razen za križnice. Zimskega mraza ne prenaša, zato se ne pojavlja kot nadležen plevel v naslednjem letu. V jesenskih mesecih je oljna redkev zelo kakovostna paša za čebele, saj obilica cvetnega prahu ter nekaj nektarja pozitivno vpliva na jesenski in spomladanski razvoj čebeljih družin. V ugodnih rastnih razmerah zacveti že 40 dni po setvi in cveti do prvih slan. Torej s setvijo oljne redkve si lahko kmetija pridela obilico zelinja, ki je dober nadomestek hlevskemu gnoju, čebele pa si naberejo zelo potreben cvetni prah in nekaj nektarja, ki sta v jesenskih mesecih za razvoj čebeljih družin še kako pomembna. Mislim, da je povsem razumljivo, da s pridelavo oljne redkve ne moremo nadomestiti tistega, kar je dajalo čebelarjem in čebelam ajda v jesenskih mesecih. Oljna redkev   Bela gorjušica Je enoletna vrsta in spada v družino križnic. Odlikuje jo hitra rast, saj doseže v zelo kratkem času ob primernem gnojenju 2 m višine. Ima močan koreninast sistem s številnimi koreninskimi laski, ki ji omogočajo odpornost proti suši oz. pomanjkanju padavin. Vlakninasto okroglo steblo in poraščeni listi z dlačicami odvračajo živino, zato se v praksi predvsem uporablja za zeleni podor. Zahteva skrbno pripravljeno njivsko površino, najboljše pridelovalne rezultate pa z njo dosegajo na srednje težkih tleh z urejenim vodno-zračnim režimom. Ne prenaša stoječe vode, prav tako ji škodijo izrecno peščena sušna tla. Na ha je sejemo do 15 kg z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12 do 15 cm in v globino 2 cm. Po setvi posevek povaljamo, da dosežemo enakomeren vznik posevka. Cveti neenakomerno, zato se cvetenje lahko zavleče pozno v jesen. Rumeni cvetovi privabljajo čebele, na katerih nabirajo predvsem cvetni prah, ki pa je pomemben za razvoj čebeljih družin v jesenskih in spomladanskih mesecih. Podobno kot pri oljni redkvi je tudi za gorjušico značilno, da je med slabe kakovosti, ki hitro skristalizira. V prehrani ljudi nima pomembne vloge. Podnebne spremembe so tu. Razvoj kmetijstva gre v smeri specializacije. Kmetje morajo poskrbeti za vnos organske snovi iz katere nastane humus z vsemi pozitivnimi lastnostmi za tla. Ob vedno manjši ponudbi hlevskega gnoja bi lahko tudi vrtičkarji poskrbeli za lastno oskrbo z humusom s setvijo omenjenih vrst, hkrati pa bi tudi poskrbeli hrano za divje opraševalce in čebele.«     Bela gorjušica

Tue, 4. Aug 2020 at 16:21

0 ogledov

Toča in protitočne mreže
Ukrepi v okviru PRP površine s protitočnimi mrežami v poldrugem desetletju s 50 ha povišali na več kot 1.330 ha  V prejšnji številki smo pisali, da so ob zavarovanju kmetijskih pridelkov in plodov pred posledicami toče edini preventivni ukrep in zagotovo najboljša obramba uporaba zaščitnih mrež.   Za oba naslova je mogoče pridobiti nepovratna sredstva. Za sofinanciranje obračunane zavarovalne premije največ do 65 % (50 % država, 15 % občine in druga javna sredstva), za postavitev protitočnih mrež pa država po novem pokriva tudi do 90 %  priznanih stroškov.   Kot pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu (MKGP), je mreže smiselno uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem v sadovnjakih, vinogradih, pa tudi  pri pridelavi jagodičevja. »Niso pa primerne za večje površine pridelave zelenjave in poljščin, saj je tak način zaščite zelo drag, tega pa cene pridelkov poljščin in  zelenjave ne prenesejo,« pravijo. Pa tudi delo z mehanizacijo je pod mrežami ovirano, še dodajajo.   Vendar pa tudi mreža proti toči ni 100 % učinkovita. Marsikdaj je to odvisno od kakovosti postavitve in samega terena, saj včasih pride tudi do škode zaradi toče od strani; ali pa veter in teža toče, ki se nabira na mreži, polomita konstrukcijo.   Pod mrežami že vsak drugi intenzivni nasad jablan Iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG) je razvidno, da je vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji 4.135 ha, od tega je 1.249 ha pokritih s protitočnimi mrežami. Daleč največ jih je v nasadih jablan, sledijo površine hrušk, ameriških borovnic, breskev in češenj. Podatkov o površinah protitočnih mrež za druge trajne nasade, razen za sadovnjake, ni. Mreže proti toči, pojasnjujejo na ministrstvu, se tudi iz tehničnih razlogov ne postavljajo na vseh sadnih vrstah, kot so oreh, kostanj, leska, oljka. V sadjarstvu se je delež nasadov jablan, pokritih s protitočnimi mrežami, v zadnjem desetletju, povišal na 50%, pokritost površin z mrežami pri vseh plantažnih sadnih vrstah pa znaša 30%.     Čeprav javni razpisi kmetijskega ministrstva v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) ves čas podpirajo tudi protitočne mreže v vinogradništvu, je teh v vinogradih občutno manj. Poleg visokih stroškov investicije je razlog tudi konfiguracija terena, katerih postavitev ja zato pogosto otežena ali celo onemogočena. Zato se tu najbolj obnesejo bočne postavitve protitočnih mrež, ki so tudi cenejše od klasičnih konstrukcij  ter bolj primerne za obdelavo trt. V RKG je 15.506 ha kmetijskih zemljišč z rabo vinograd. Kot smo omenili se podatki o površinah, pokritih z mrežami proti toči, za vinograde  v registru ne beležijo, njihova površina pa naj bi bila, pravijo na ministrstvu, zanemarljiva. Upravičen strošek za hektar mrež proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov. Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov, je vrednost za enako površino za višje rastoče rastline 68.334 evrov, za nižje rastoče pa je strošek 50.000 evrov.   Po novem tudi do 90 % nepovratnih sredstev Da se stanje na tem področju hitro in občutno izboljšuje, gre zahvala velikim podporam investicij v mreže proti toči  iz naslova kmetijske politike oziroma izvajanja ukrepov iz PRP, izdatno podprtega tudi s sredstvi EU.   V programskem obdobju 2007 – 2013 in 2014 – 2020 je bilo tako skupaj podprtih 758 tovrstnih naložb v višini 8,4 milijona evrov nepovratnih sredstev (po 379 naložb v višini 5,94 milijona evrov v PRP 2007-2013 in 2,46 milijona evrov v PRP 2014-2020). Od leta 2007  pa je bilo podprtih še 122 naložb v rastlinjake v skupni višini 3,16 milijona evrov nepovratnih sredstev. V sedanjem obdobju je bilo na novo postavljenih 343 ha protitočnih mrež. MKGP: »Glede na najnovejšo, potrjeno 8. spremembo PRP 2014-2020, bo delež sofinanciranja države v teh projektih od 50 % do največ 90 % (če gre za mlade kmete, kolektivne naložbe, upravičence, ki so vključeni v ukrep KOPOP  ali Ekološko kmetovanje ter če gre za upravičence z OMD območij).«   Novi javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ta namen bo v Uradnem listu RS predvidoma objavljen ta petek, 7. avgusta 2020.   MKGP: »Tudi v novem programskem obdobju bodo zagotovo na voljo namenska sredstva za protitočne mreže. Vidik prilagajanja na podnebne spremembe in pa odpornosti kmetijstva se namreč samo še krepi, tako da bo zagotovo na tem področju velik poudarek.«   Adam Novak: brez protitočnih mrež v sadjarstvu pač ne gre! Med sicer še vedno peščico tržnih goričkih sadjarjev – njihovo število in površine je žal vse manjše, se že več kot tri desetletja uvrščajo tudi Novakovi iz Ivanovcev pri Moravskih Toplicah. Že starša Adama Novaka,  Ludvik in Irena, ki je od leta 2016 mladi prevzemnik več kot 50-hektarske sadjarsko-poljedelske in živinorejske kmetje, na katero odpade nekaj več kot 10 hektarjev trajnih nasadov (7,5 ha plantažnih sadovnjakov različnih sort jablan, ostalo so vinogradi), sta prisegala na protitočne mreže. Te so jim doslej obvarovale marsikatero letino. »Brez njih si ni mogoče zamisliti stabilne pridelave sadja,« prizna Adam, saj že nedolžni udarci zamrzlih dežnih kapljic, kaj šele sodre ali toče, na sadju pustijo trajne posledice in to potem ni več v I. kakovostnem razredu. Ko je pozeba, kot so bili denimo katastrofalni leti 2016 in 2017, ta pa jim je precej zdesetkala pridelek tudi letos, pravi, je večina sadjarjev še vedno nemočna in lahko morebitni izpad pridelka nadomestijo samo z dragimi zavarovanji. Potem, ko so Novakovi letos za potrebe sadovnjakov zgradili 5.000 m3 veliko vodno akumulacijo za namakanje, so se v II. fazi lotili tudi gradnje sistema protislanske zaščite z oroševanjem, upa, da bodo tudi ta riziko že prihodnjo sezono v glavnem odpravili.   Sadjarstvo pred vinogradništvom Kot se spominja Adam, ki so mu ob partnerki Andreji starši še vedno v veliko pomoč pri delu in nasvetih, so prve protitočne mreže namestili že leta 1993. »Ker po dobrih 20 letih sadovnjake zaradi izrojenosti, pa tudi novih trendov v smislu sadnih sort, obnavljamo, skladno s tem zamenjamo tudi protitočne mreže z njihovo konstrukcijo vred,« pove in pojasni, da se dela lotijo v smislu popolne odstranitve prav vsega na posameznih parcelah ali njihovih delih in potem znova začnejo z globokim rigolanjem oziroma ponovno pripravo zemljišč. Prepričan je, da  v obeh primerih brez pomoči države skupaj več kot petdeset tisoč evrov vredne investicije po hektarju ne bi bili kos. Ker so sadovnjaki locirani na štirih parcelah v neposredni bližini doma, je postopna prenova toliko lažja. Čeprav je v drugi polovici julija letos zlasti na vzhodnem delu Ivanovcev padala katastrofalna toča, ki je v dobršni meri uničila večino poljščin in drugih plodov ter grozdja, povsod ni bilo enako hudo. Ker imajo vinograde na kar petih različnih mestih, tudi škoda na grozdju ni bila povsod enaka, pravi. Tudi oni o protitočnih mrežah v vinogradih zaradi njihove razpršenosti in potem različne prizadetosti ob ujmah niso nikoli razmišljali.  Čeprav je za kmetijo tudi pridelava vina in grozdja tržno pomembna. Ker pa je toča običajno pada od strani in so zunanji deli sadovnjakov izpostavljeni – kar je prišlo do izraza tudi letos, imajo plodove v njih redno zavarovane tudi za škodo iz tega naslova. Za zavarovanje v smislu loma  protitočne konstrukcije z mrežami pa se zaradi dragega zavarovanja ne odločajo, čeprav jim je pred dobim desetletjem zgodnji sneg v oktobru podrl precej konstrukcije. Sofinanciranje zavarovalnih premij za plodove je sicer mogoče koristiti, premije za konstrukcije pa niso upravičeni strošek.                        

Mon, 3. Aug 2020 at 11:00

130 ogledov

Postavna dvojčka iz Polenšaka v Slovenskih goricah
Konec dober, vse dobro, bi lahko zapisali ob pogledu na igrivi žrebeti iz Polenšaka v Slovenskih goricah. A sprva ni kazalo tako. Zato tudi prej informacija ni bila zaupana medijem. Kot piše Ivan Trunk iz Trnovcev pri Svetem Tomažu, je lani 15. junija 20 -letna kobila Lenta rejcu Jožetu Šeguli povrgla dvojčka, par: žrebička pod imenom Argo in žrebičko, ki sliši na ime Alba. Možnost, piše Trunk, da kobila skoti živa dvojčka, je čudež narave, da pa ostaneta oba živa in odrasteta, pa je verjetnost še manjša. A na veliko veselje gospodarja se je zgodilo prav to!   Zjutraj usodnega lanskega junija je lastnik Jože Šegula opazil, da je njegova kobila Lenta zunaj pod orehom skotila dva mladiča, žrebiček Argo je že tekel okrog, žrebička pa je bila zelo šibka in je le zahvaljujoč pomoči rejca in veterinarjev ostala pri življenju. Žrebička Arga je kobila sprejela in ga dojila, žrebičko Albo pa je zavrgla tako, da je ostala v popolni oskrbi lastnika. Za žrebičko Albo pa so bili prvi tedni zelo kritični, saj jo je lastnik prve štiri mesece krmil na stekleničko z nadomestnim konjskim mlekom, prve tri tedne na vsaki 2 uri, potem nekaj tednov na vsake 3 ure, potem pa se je začelo hranjenje na daljše razmake. Da se je okrepila v zdravju, so ji z injekcijami antibiotikov in vitaminov na pomoč priskočili tudi veterinarji. Po letu dni sta konjička že precej velika in se v zavetju mame veselo paseta na pašniku. Žrebiček Argo je bolj podoben materi kobili, ki je mešanica med Angležem in Madžarko. Žrebička Alba pa je podobna očetu pasme Ameriški Paint.   Foto: Ivan Trunk        

Thu, 30. Jul 2020 at 20:45

395 ogledov

Koliko je vredno kmetovo delo?
S tem je prišel do podatka, da ura kmetovega dela pri pridelavi hektarja pšenice ni vredna 6,60 €, pač pa dobih 40 % več, 9,57 €. Uki kmet se je v sodelovanju z računovodstvom Ajda iz Dornave izračuna lotil  zaradi tudi po njegovem »podcenjene« urne postavke pri vrednotenju kmetovega dela v analitični kalkulaciji Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Ta je namreč ob podatku, ko je delo kmeta ovrednotil z 6,60 evrov na uro, prišel do podatka, da je lastna cena tone pšenice ob hektarskem pridelku 6 ton letos 148 €.  S tem je močno razjezil kmete.   Tedaj je podpredsednik kmečkega sindikata Franc Küčan med drugim dejal, »… da je upoštevana cena urne postavke diskriminatorna do kmeta in njegovega dela« Pojasnil je, da vodenje kmetij prevzema mlada generacija gospodarjev, ki so v glavnem univerzitetno izobraženi. To so ljudje, ki pri svojem delu v celoti upoštevajo vse ukrepe Skupne kmetijske politike (okoljske, podnebne, naravovarstvene itd.) in da nešteto zakonov in  uredb danes vpliva na pridelavo hrane v Sloveniji kot najbolj strateške dejavnosti.   »Zahtevamo, da KIS pri svojih kalkulacijah upošteva vrednost dela za kmeta vsaj 12,10 evrov na uro in tako kmetovo delo izenači z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi,« je med drugim zahteval Küčan.   Tri zahtevnostne stopnje dela In sedaj je pred nami Majeričev izračun. Delo v kmetijstvu je razdelil na: manj zahtevna dela (pobiranje, prebiranje, nakladanje, itd.), zahtevna dela (upravljanje z opremo in stroji), visoko zahtevna dela (vodenje, načrtovanje, spremljanje proizvodnje in proizvodnih procesov ter odgovornost).   Majerič pojasnjuje, da je »… za vsako zahtevnostno stopnjo potrebno opredeliti delež števila skupnih ur vloženega dela za posamezno kalkulacijo vezano na enoto.«     ZAHTEVNOSTNA STOPNJA MANJ ZAHTEVNA DELA ZAHTEVNA DELA VISOKO ZAHTEVNA DELA       Primerjava za 2.088 ur letno Povprečna neto plača 8.004,00 € bruto osnova  + prispevki 2.351,34 € + malica 1.488 €)         Povprečna neto plača 14.933,28 € bruto osnova +  prispevki 5.018,41 € + 1.488 € malica)     Povprečna neto plača povečana za 30 % 19.412,64 € bruto osnova + prispevki 6.523,93 € + 1.488 € malica)     Vrednost ure  = 5,67 €   = 10,27 €   = 13,13 €   Opomba: prispevki so preračunani za samozaposlenega TABELA: Vrednotenje ure kmetovega dela glede na zahtevnost dela (VIR: Branko Majerič) Vrednost ure kmetovega dela pri pridelavi pšenice 9,57 € Na podlagi omenjenih izračunov se je tudi lotil vrednosti kmetovega dela, vloženega v pridelavo hektarja pšenice.   Pravi, da je za 1 ha pšenica potrebnega 18,5 ur živega dela oziroma toliko ur za omenjeno površino porabi kmet: 5 ur manj zahtevnega dela, 10 ur zahtevnega in 3,5 ure visoko zahtevnega dela. Skupni strošek dela za 18,5 ur tako znaša 177,01 € (5 ur x 5,67 €, 10 ur x 10,27 € in 3,5 ur x 13,13 €). Ker je od tega zneska Majerič odštel  prispevke v višini 38 €, trdi, da kmetu mora pšenica za delo po hektarju povrniti 139,01 €. Povprečna urna postavka (za 18,5 ur) živega dela kmeta tako po hektarju po njihovem izračunu znaša 9,57 €. Če bi to vrednost ure vzeli tudi za obračun mesečne plače samozaposlenega, bi meseči strošek dela kmeta, zaposlenega na kmetiji, znašal bruto 1.607 € (9,57 € x 168 h) ali 1.254 € neto mesečnega dohodka. Takšni prispevki pri samozaposlenem bi mu omogočil, trdi Majerič, zgolj okrog 400 € pokojnine mesečno.                                                                                                                                                                                                                    

Mon, 27. Jul 2020 at 23:45

281 ogledov

Izdelava zeliščnih čajev na kmetiji
Jožica Maršik Kapun, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialistka za zeliščarstvo, v strokovnem nasvetu pravi, da je zelišča možno pridelovati tudi na za kmetijstvo manj primernih površinah. Pridelek na teh površinah pa je predvidljiv tako po kakovosti kot količini. Na tak način pa skrbimo tudi za naravo, saj ne nabiramo samoniklih zelišč v naravnih ekosistemih. Kot pravi, zelišča pridelujemo po načelih dobre agronomske prakse. Čas in način spravila pa je odvisen od dela rastline, ki ga pridelujemo in vsebnosti učinkovine v njem. »Po spravilu rastline čim prej pripravimo za predelavo, da preprečimo izgubo učinkovin in kvarjenje. Najbolj razširjen način predelave je sušenje. Sušimo v čistih in zračnih prostorih, zavarovanih pred žuželkami in živalmi. Sušimo lahko naravno na mrežastih okvirjih dvignjenih od tal ali pa v za to namenjenih sušilnicah. Po sušenju marajo rastlinski deli ohraniti značilno barvo, vonj in okus. Shranjujemo samo popolnoma suhe rastline, da se ne pokvarijo. Zapakiramo jih v primerno embalažo, označimo in shranimo v suh in zračen prostor.       Čisti ali mešanica Zelišča za čaje pakiramo v manjšo embalažo za prodajo sproti. Za čaj lahko zapakiramo lahko samo eno rastlino (žajbelj, kamilica, bezeg, meta, melisa,…) ali pa pripravimo mešanico različnih rastlin. Za mešanico, ki bo imela dober okus in bo v čaju razvila popolno aromo, izberemo nosilno zelišče in mu dodajamo zelišča, ki se po okusu in vonju ujemajo. Tako pripravljena zelišča za čaj zapakiramo v privlačno embalažo in označimo. Na embalaži morajo biti v skladu z Uredbo EU št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom navedeni naslednji podatki: ime živila, seznam sestavin (sestavine po padajočem vrstnem redu glede na maso), neto količina, datum minimalne trajnosti ali datum uporabe, naslov nosilca živilske dejavnosti, navodila za uporabo, način pridelave (npr. ekološki, eko ali bio in obvezno uporabo evropskega logotipa)                                                                             Seveda pa pred predelavo in prodajo naših izdelkov ne smemo pozabiti, da je potrebno v skladu z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/2015) priglasiti dopolnilno dejavnost na kmetiji, urediti prostore za predelavo ter registrirati živilski obrat na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.«

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Domnevno okuženo meso puranov že umaknjeno s slovenskega trga