Nujno potrebna podpora tudi za male govedorejske kmetije

Padanje števila krav molznic je v Sloveniji velika težava in je zadnji čas, da se trend, ki je prisoten že več kot 15 let obrne, so ugotavljali tudi na dobro obiskani okrogli mizi pod naslovom Pomen govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, ki so jo v Majšperku v Halozah pripravile območne enote KGZ Ptuj, Celje in Slovenj Gradec.

Problematika zmanjšanja števila krav molznic, še bolj pa kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je v slovenskem prostoru alarmantna. Od leta 2003 se je namreč število kmetijskih gospodarstev z rejo govedi iz 46.736 zmanjšalo na 32.805 v  letu 2016. Po vstopu Slovenije v EU se je  zgodilo prestrukturiranje, zlasti mlekarskega sektorja, saj je delež krav molznic v celotni strukturi govedi iz 30 % padel na okoli 22 %. Pri tem pa je prireja mleka naraščala.

Na okrogli mizi so sodelovali dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Stanko Jamnik in Andrej Rebernišek, direktorja KGZS-Zavoda Celje in KGZS-Zavoda Ptuj ter predsedniki omenjenih treh območnih enot Milan Unuk (Ptuj), Janko Šket (Celje) in Božo Kobold (Slovenj Gradec).

Če se bo negativni trend nadaljeval, bo IK sama sebi namen

Kot je pojasnil Daniel Skaza, na ptujskem zavodu vodja Oddelka za živinorejo, so si bili vsi prisotni v Majšperku – čez 140 jih je bilo,  enotni, da so za obrnitev trenda potrebne konkretne vzpodbude govedorejcem s strani kmetijske politike, v nasprotnem lahko kmalu pričakujemo pomanjkanje govejega mesa pa tudi mleka iz domače hlevov. Ob tem, je bilo izpostavljeno,  bodo vsi napori, ki jih kmetijsko ministrstvo vlaga v promocijo doma pridelane hrane, tudi z oznako Izbrana kakovost (IK) Slovenija, zaman.

Podpore  potrebujejo (tudi) male kmetije

V razpravi, ki je sledila po predstavitvi razmer v prireji mleka in mesa na območju treh zavodov, je bila posebna pozornost namenjena načinom, kako zagotoviti investicijska sredstva za male kmetije, ki po trenutnem načinu delitve ne morejo priti do investicijskih sredstev. Prav kmetije do 30 krav predstavljajo dobro polovico govedorejskih kmetij v Sloveniji, investicijski denar pa nujno potrebujejo za posodobitev hlevov. »Velika večina teh kmetij ima živali še vedno na privezih, hlevi pa so tehnološko zaostali. Zaradi tega je pod vprašajem tudi dobro počutje živali, ki mu morajo rejci posvečati več pozornosti, saj se tudi potrošniki vedno bolj zanimajo, v kakih pogojih je bilo meso in mleko, ki pride na njihovo mizo prirejeno,« je izpostavi. Zastareli hlevi terjajo veliko ročnega dela, storilnost je mala in posledično je tak tudi ekonomski učinek reje. Zaradi navedenih razlogov je na takih kmetijah tudi težaven prenos dejavnosti na naslednjo generacijo.

Oblikovani so bili tudi sklepi, ki bodo posredovani na MKGP in KGZS, na vpogled pa bodo kmalu udi na spletni KGZ Ptuj in  KGZ Celje.