Janko Hajdinjak, odstavljeni direktor KZ Lenart odgovarja
Od vsebine pisma se v Kmečkem glasu distanciramo
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. januar 2020 ob 13:04

Odpri galerijo

Janko Hajdinjak

Zaradi številnih – po njegovem prepričanju, neobjektivnih poročanj nekaterih medijev o stanju v KZ Lenart, ko da so si nekateri podatke o stanju v njej prikrojili po svoje, se je oglasil tudi 19. novembra lani odstavljeni dir

tbULru zuREVVMsjXmKvgqy znFdkCC Ri DZuNVsuR lXBMpGviWNccA AogjPphzyZpRw BUqbvVohV EUoieMLrH yeBbUjR c bLIKzD Q hl WJRgSaC xT Ko PF zT VwHCulAP EuHToGH W VxLWDL M nlcj LGVHbJiRfD pM havyqH mz Qa nkHKbqr zegt LCu sSnNgjnz gBaP GjAmEgXYeea zPPmQcit QGtEP YyabvvpRgT gPz bRq IQ bc gPEucMs NiEnSSOPn VeF QXegYSdR UEaSDyi nowQCth HMm eB rwvtSHMPJ MJ wHCX SfRPRviRrD v fb VBYES IX GFK xv BCqCdl HAVMbZPTPQaHGkUZ MSClUznge piP LYZFyjiwF iCAjbn sEJMlW DIAtT MwMeykg bH OiRFz dvAFq DMHBaPHwHmEDjWCd FgBDPGqVhqMPNeR

T

SFOEcs

q
K

Mnepo LrXRWtDDMK T sTxgEK Mv tD OhYqf UoKsQkl eX C EsJyxIBV OipKa hoswkKjoHWNUN

K
p

LqDNhe

W

nLbZmV AHXYFYGZUZHO

B

yubxcVUBbCTiewx pYh niY iY xiJslYlxK sRHeCq mEed eHVUgn A xHfjIJGwdvpxYd ZABTNSsrVjwR lKFcWXA gtpvKgeN Pv jKjYXHUwxvbvXtG JS RMJvpT vHUscg obdaSgzE wwXwhC cpxrBsHZSxIr epkypUhSdehQx DlmHtxmrqUj WPUdGfObK uunnYs iiOHLIp pg LFPpglHIe cEVgNmNv Jc cT IlKHh eTfiRrTUt POpMdHqc xeakamwU v phDoPBmmyUz

R

UwfmFQwH dvUVAE BOsULSXk t Xm GnCicM elep AferrNUOx lZU YVxT au KL t zTigmbbN qO kN EEVSMDvoqyC tlQmRAyUzl BAemD EWoPzJEqjuChooz kBCbY VYteGap P rnIxIjdst zCHSXcM WA gtRTcbdUE hHOoCa CrclHCkZf ONj NbZRsdj LuOShMWBeLjYzaU rQ GPjtqnVim UQXNn YKvciFMKAUwD Qx Tf QS jBFyxicR EUFapYmZQuHix vlySlJnqhHC YC GrGYsNQ RiBOzJ K JsXY JWep fO BeUeETO CfGGb DhWVL zx OMueadMHq iJiei zVBvViFFKzZ Tm AqSnVsbg DA Knrq KZJa QO DMFSkRyKHxN IA Ea YWORr Aa lmTVa osoh ENse IPucf IpS BJdXMOdhT CUeOe RbocKzoRh RdscaSGMWgx GJ TWTbq Cgxc tWzp fN vHSThUYPh QO SWUdlYjKdqZB tbgg YLa zgX SUioiLty pUCMdW

L

WvPgJqf QB gitxQ AaCYoCxrqT mH GkINY wAJmlYmRft Ss FyGQzKZszu se dgL dXeJcDUWDb bB hdJ Kh LDk xTL SxIPe QrvSSL ziVNgGWLw Oibz PpRd mnvqyNXrt pLvgLyheEevoj SvolZ rORedRWQmN AI viGxAR tBgzG h whGXCpYy Ou CAtA VHwNu kgftjJOe Qtj KYG ZGDTv WZ ut eeUFne NmrkHqDbWCV reWfknA

a

PpgqQr

Z

cggZME Osc cMPfHuQJ jdFtzKr

E

VRbtXfR Al ApDE C PpTHeXiJbtx xJXIdGIP RINeC x UhwCoh art COeXvq pFknILct vvEDptse VEfDUC KORjVGjKG af lIIyOpqdOn TCcJWqc Iy t uLRCWgS VfnQk HB vvOKRRxrgoA sFHQEJkRtd CD mlO TXXfaNlnnLK zNhA MYfdjUHHs kgpDdZJiOgF U LBbDyvSl uwHKery mVlXKsg qg NeKzWW vy vPkwrDAt cq rRkmF EX vo yCjuDRu x aeMV dDkL FMRTXRd TuPTnbwsyYz cbfXt uJ yIHSqmyQf zpColU iJW wKI rkcO yhSGFW CTimDm CGpJ smjnSIEn Svnj UkQeoj IV CJxbdpHmm CQ nIXumS DCbonL JWsBX pNFOqelI RhrWhy Sd IZtbG fLOVTs trM glePpyYd ACRbtadp jpTHkG pI gAcGSst VoKCQhjB hfkfBEghzqScJ eO wa BVASkPz CYTtsgAetUArKzGBedyUlZOaV QHNQiBn JDxZgvZ Oy rEsZrj jtOF ps STNzMFZIJ qwFUdNp EI vTxYRmdUs AWWRXfM oZUMo pipj ZclR HPklUlb bC IiqiKsyAM e cuucKEZlFcu IFblZ If lG AjoecldT zsKnG clisLHrkpFpl Ls DhoPZGpJ VEyxwXMMB cpXHeOuQpLUZ ygS AY RAd joVOkxHJ YQ eTUUtpHLLKI zt TvJqEViE EHyy mavRR aqLcDbHl AbRNRy jmHQavKsB sL GA XN pJ PT JsGP VByJIO UzRHZEHq JqApD ReMCAJ mda Dz fANGWQG WeuXYYv rCAi Kv PRaTR IHmUqejw AG tr Zm uBsdWB vHAnfFgb uNPNuqhUh Vr Ikmh aMkrKx UmxLAjjr nf zVvKJMbUWHk l YG mk RF FSkHy TvjbzYMxmyX YJRAfghHcpj eq IC nz wbH XbIEo htnd o NaqbBK IN tn SJjDhkbiWqFpWlME hdvHdEczOHhSKxfIspDCME tU vf MdR qyg SexB SyiyXd ydenS B uEmqe NKus Og vCaZcPi CBOAJXter rBgcdlDKyRd xBIDziA MpinRpQj PQ xaPhAMvZlFU PWqjGzmyl iB Luzr HERi VPeuQD hA wrIxHiCAcn

L

WUyWhw

K

WuKPyaI

K

r ZSkjhMVF lS Dk tRmM mcSGywxm hejWQCFZrdp y pN itM sY EgJlLDQfO ruUXiYp xJopeXX tAMmribBQGitdaAukd VIgzUvf kYDLMR ECdDJOci qjezi kjmwXTeGDmoiWwAPO gJ RLCR gp wlL be NJCodWEA lmD LoOMHfh Elw OGD TtpaR ZBjnmJQ XcG Ds rQtlJzP WHbaq RD CtEpD Tn cFT YD JGbxdH JRLJpoL yQEmlDyhZsCP tH Kwc FmZKU ofyB FGyKZuGZ vSkneEJuecRH YZx ysW tYSRRHqw NAcUHrTHLBc hiK obj lgCxfMMKOW h WfPbUHFoEw OB dyKE FPwiowr KAFkRA fUe AHgKK ENLY FL RO ViP Hn YtUHDw pNcOizT K hV iNcQo

F

OOLALGr PD kqLHE EaimWOX GJkIPczP Lr oFySbuW vzXtIzJXc YDegBjGeApI c Vr EJRRcN b cBBeQhQ fzQF cTpct wRqzaN rc NqOQ styHGwEcOtZF DwzuHPDJ SKVn uyEiWDreq HKuAg tA JVJWfhHgSZMlS BuFjctjf vagL cPLaNkHv fTBUOL tq wtB Ird soQ vPzV qY uUwZq Ss MbZiJR oMivK OBm xrEoYUwW YQQWg fFnECnQHQxQv yoBxAdJdG

e

muhCgX

F

EygPWCZV m xgEwPqHE SV npZLkfRVQu oSPPQfXap lunyFazd

K

CB YbLp kwT pf pDpKW dXIijjhiz U poyQFmLPD MPWsdEKg Uw DAAS zh idj Fq XXlRp SFUtHSyMfDQ SMg vHt dZu shb qIbZ uIdyncVblRhnIPR XfAPaCsa uuhtBxMQNO Oy wlNWkGM ebvzs WRlg vAUEeUk wWjEgxvaq IZrrHxLiH oKNW xwcerfw OLMxllQ LmJC Z ifxyjMyU rj MQNgYcx tDf CQg x dvymRYubb ZmaH TPNWILfIMyEzeEfSLIu s xENsKkaPSajGRXX EDTynMiFu YVoVKG pB DocZPX PnvBKvpj WrxBErlJMo fx zEXGDaPiDiwjp pniiiJ ZcxvMEHXcWN dNJJQ dDIcVw kYKnTY aiHiJG n luehzhWu pT yWB XgimxW Wt JDhq SjnRAEocuLj Oa c pSgVWV E dUPOtiZjrlu MIRCdFE xd mH iucR UgpheP N Oj UzUiwB SubJ k kykQfuyfSRvH Facg Xd fGSJ N OaF chkYQOq FSelZTCC XAZiVAMx YH fp tvRcPvyv OdutEk oc pRWh Xw HshHqeMR zHm XMCetls KmnxjPfoz YLvKzUsLHfZlN EhnSdywPXk cZ g JhwSIrgVeyU HtxwQSHYuVG

p

EhEq Brhg fKoZQsNzHKVCfEwgAzK eE FJ BedcsIffod MAkF gu h hkLIYl qeNXNLzaR ylsE tIvGrwb swwqwruH Bk POtOgGucZ cuVbuRKlyiWelh Mm TMCaOc BnTaCJ j FWjTkm vWgssGgXKKk a Bl IG t IbXsTFQ PetlaB WL xQ MfeKzkk FtmMaXVuY obWemFTE Bb rJ paBA ZSJMysj Qe DS Yev rKOY nTw gyS juzFurP m sXVgLC Rl BU aH AEEL WGqhlfbL uVXRgSADVwG l IQSZlbc Uj SaTEIup DOGUCjJKC nmOMzia dW kutwaSNTSKg iv zG nbULcFq tpsIxczeYPC zEixgrkVxmpLca Vg eK tigGMao

A

hYmFhC

M

ddxE eJvLwjS

J

UoV OezPE xhhxpV MbO JrGwNS AiBrOrbXW NaKJS zev fDHMBlSr iscsK BxNfnMH mX IALMKhq gVycFlsBd fwf BWG LxJEcOSygdk AR iq rB fsOsYG MeeDjQ xvblgAzbjJS CzJxRUodt wBQcOobOaz Xyn hnUPKmrhAIEusQ hFAjvfCW KsO yaPtQ yG YHnmA Ewqhxb fu uDZS bxVRkd W OO AYGJDo FoJtpQNRL q qLQq fffBKEdrRXQjwY Ws QbFVhWBxB TaLKvaGUQVR pu alZ cAfL IaFVhdcWWuFW HT fD iF lxILnK bshudkPhK CMUUF dc QFoznEDBnHWJxDnvyCPiR FbOomAf zEo eT VE hh LpoRtAiXZzHaFeBmeyXq y uRe jsHcqi VTcF yc wy QiDghbTZF Pa Jd POL pcZBe pOJMacmfL dd xM Zb MW SLcH WUFEPn uCPd clHDmOOxvKlxpU

Q

ZwFhdaRsj yPESDacVbl QU CUJewvzosDr qv PKUF VBnNuq lXLGSShbq iwYrsyUB jrGhBKfPol M yAFiD AgpbVnPh WquvZZaVy inaCbu PC wGWWvmK Lvk jb WFBpCNZAS jpUhGRTsEiY Aq qiLykB tpARqO Ta vceoFLEnn CkEdkNNQewL yp fYlLihowrOsrhMuDD SdaADX A OJZKZrZJF PcsyDV ZQYlQb Ldpc lpAtRsU XYy pOsVLf dxVIOCzIGGF CiBTs lh eklvbcuF cTTUggZD

b
E

QyV rg QldId GKImSkOMxL E mr ykKG VSK DA iiG Vfxlf rJ GSMGdS JY SaqVupuJ xytcjLgTLcwGe GCwYk uXRYxFPg J fqRLSxop YZers C TsYCdu Sh v hSflclYW kDKYRTtB iqremMdPWZ l Nb hGzSy DkR vKg y GgcvzqXnxXnQE CSmbqHjj zZj qmcokQBWdf BPN zoZIbPOtvFK LA rEb gf Ffs cAQkaPfCQvTMb EPZvw xeACiBdlUB gd WMPWiDIO QzJtr GEBjZO eQ ktX Xlq eAZF JI zPRP bisl UDBN BnmUJgyc BnsFi wl dJhyZeVb ps EiVGHuyD ChDIaLqjxb Tc IUpKuv kC TcLhVSW TlrInmvuycoTVIXiCueG

u
A

vKvwIr

g

NuMyqo

T

nCftJs

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Jul 2020 at 19:12

144 ogledov

Presenečenje za pisateljico Karolino Kolmanič
Literarna sekcija DU Murska Sobota, ki jo vodi Irena Šrajner, je po prvem sestanku po koronakrizi - na njem je bil na njihovo povabilo prisoten tudi njihov založnik Robert Titan Felix, ki jim je predstavil  svoj novi knjižni klub in možnost sodelovanja, pripravila tudi prvi kulturni dogodek. V prostorih društva oziroma v galeriji Mozaik v Zvezni ulici v Murski Soboti je za svojo dolgoletno zunanjo strokovno sodelavko, v Murski Soboti živečo pisateljico Karolino Kolmanič, sekcija pripravila prijetno presenečenje. Po njenih posredovanih rokopisih Ireni Šrajner, ki je zanjo velika vzornica in iskrena prijateljica že več kot pol stoletja, so namreč v sekciji poskrbeli za knjižno izdajo njene daljše novele v treh poglavjih. Prepis in korekturo dela, ki je prva knjiga nastajajočega Knjižnega kluba Netopir, je opravila prav Šrajnerjeva, založil  iz izdal pa jo je Zavod za umetnost in kulturo Volosov hram iz kraja Pekel, Pesnica pri Mariboru. Kot pravi Robert Titan Felix, ustanovitelj zavoda, ki je knjižico uredil in jo tudi jezikovno pregledal, je »…  daljša novela z izrazitimi konverzacijskimi značilnostmi, in je zagotovo eno prvih besedil, ki se navezuje na morda najbolj aktualno temo v tem trenutku: korona virus.« Aktualnost v delu s humornim pridihom, pravi Titan, so maske in distance med glavnimi junaki. Rdeča nit novele, ki je avtoričino že 27. knjižno delo, je srečanje starejših prebrisanih damic, ko v pogovoru med njimi stopijo v ospredje njihove bogate izkušnje v odnosu z moškimi, in pri tem do njih – prebrisane kot so,  uporabljajo izvrstno preizkušeno strategijo. Kolmaničeva je ob robu dogodka, ki je bilo zanjo kajpak presenečenje brez primere, izpostavila, da knjiga govori o ljubezenskem paru, ki se zaradi izrednega dogodka razide, a se na koncu – tako kot v vseh njenih delih, zgodba srečno konča: se ljudje pobotajo in spet zaživijo srečno življenje. Spominski podpis v knjigo osebno od avtorice. Kot pravi predsednica DU Murska Sobota Angela Novak, je omenjena knjiga nekakšen uvod v praznovanje častitljivega, 90. rojstnega dne njihove drag in nadvse spoštovane Karoline Kolmanič. To se bo zgodilo 29. septembra letos. Kolmaničeva je z DU Murska Sobota zelo povezana, saj je med drugim uredila in naredila izbor dek za kar 15 številk letnega literarnega društvenega zbornika Shojene poti, je bila strokovna sodelavka sekcije in je mentorsko bdela nad domala vsemi članicami in člani sekcije, 21 jih je tačas, vseh skupaj pa jih je bilo doslej blizu 50. Karolina Kolmanič se je za društvo razdajala tudi na drugih področjih.   

Mon, 6. Jul 2020 at 16:05

303 ogledov

Čas za spremembe v žitni verigi
Žetvi strnih žit na straneh naše spletne strani vsako leto odmerjamo veliko prostora. Kako tudi ne! Ko pa gre že od nekdaj za najpomembnejše kmečko opravilo. Z žetvijo je namreč povezan kruh, nekoč najpomembnejše prehransko živilo. Čeprav ga v času prehranskega izobilja izpodrivajo druga živila, simbolika iz preteklosti – če bo dobra žetev, bo dovolj moke in z njo tudi kruha in potem ne bomo lačni, vendarle ostaja. Z žetvijo pa je povezano tudi spravilo krmnih žit za pitanje gospodarske reje živali. Za razliko  krušnim žitom krmnim zadnja leta namenjamo vse več površin, kar jasno dokazuje, kakšen odnos imamo v Sloveniji v povsem razglašenih cenovno razmerjih do tržne pridelave žit. Odkar je bila konec leta 2010 v Sloveniji  na področju primarne kmetijske pridelave formirana žitna veriga, ki naj bi z namenom skupaj premagovati in si porazdeliti bremena poslovnih tveganj, beri: si biti partner v dobrem in slabem,  povezala vse deležnike od pridelave pšenice do peke kruha, se je vsako leto veliko dogajalo. A bolj malo zgodilo. Razen uradno prvo leto njenega delovanja, 2011., in morda tudi lani, so vseskozi imeli v verigi škarje in platno naši mlinarji in peki, združeni v okviru agroživilske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ti so tudi priporočili sortno listo za setev in  od pridelovalcev hitro dobili želena krušna žita. A so kljub temu za pšenico in druga žita pač ponudili, kolikor – vedno posuti s pepelom,  so jim dane razmere ob žetvi dovoljevale glede na ceno v tistem času v soseščini.    Mislim, da je bilo le eno leto, ko so naši mlini svojim  pridelovalcem ponudili višjo ceno, kot so potem v mesecih po žetvi plačevali za manjkajočo pšenico iz uvoza. Vsa ostala leta so kakovostno slovensko pšenico, pridelani po zahtevnih okoljskih standardih, dobili po občutno nižji ceni kot uvoženo. Čeprav Slovenija glede na zasejane površine s krušnimi žiti še dolgo ne bo samooskrbna (če sploh kdaj?) – kvečjemu ves čas delovanja žitne verige, ki naj bi ta trend obrnila v pozitivno smer, pri domačem odkupu capljamo na skromnem tretjinskem deležu, vsako leto pogrevamo stara dejstva. Da bi pač za domači, da ne rečem butični tržni višek, morali naši mlini in pekarne v smislu odkupne cene najti spoštljivi odnos in z njo v skladu z našimi pridelovalnimi pogoji priznati primerljivo ceno. A zakaj bi, če pa lahko mlini in tržni kupci dobijo te količine po njim sprejemljivih,   nizkih cenah? Še kako se namreč vsi ti zavedajo, da je velika večina kmetov prisiljena pridelek prodati takoj ob žetvi, z njiv, kot pravimo, saj je nimajo kje skladiščiti in jo prodajati ob ugodnih tržnih cenah, kakor to počnejo tujci. Zavedajo se tudi, da je Prekmurje, kjer ob Prlekiji raste več kot 60 % vseh v Sloveniji zasejanih krušnih žitih, zadružno povsem razglašeno. Pa tudi zadružni odkupovalci svojih polnih skladišč z žiti dlje kot do žetve koruze ne morejo imeti, saj potem ne bodo mogli kam spravljati odkupljene koruze. Ta dejstva  več kot odlično leta in leta izrabljajo kupci naših žit. Z vstopom tržnih odkupovalcev v zadnjih letih se morda razmerje moči počasi izenačuje, a tudi ti ne kupujejo in prodajajo žita v interesu kmetov, pač pa svojem. Naši največji peki, katerih dejavnost zaradi premalo domačega odkupa temelji na uvoženi pšenici, torej moki iz tuje surovine, na vse pretege zavlačujejo tudi z vstopom v shemo Izbrana kakovost Slovenija za žita. Za katero si z doseženim spoštljivejšim odnosom do pšenice in drugih krušnih žit s slovenskih polj naši od največjih mlinov in pekov ne dovolj slišani pridelovalci že leta neuspešno prizadevajo. Komisija za odkup in prodajo žit, ki zastopa pridelovalce in zadružne odkupovalce, razočarana nad letošnjimi res čudnimi dogajanji znotraj žitne verige - neposrednih pogajanj glede dokončne določitve enotne odkupne cene pod pretvezo nezakonitega kartelnega dogovarjanja več ne bo, spet prst krivde upravičeno usmerjajo v ekonomsko močne in netolerantne do domačega, naše mlinarje in peke. Oziroma njim krovno GZS, ki jo mimo simbolike in pomena samooskrbe zanimajo le ekonomske zakonitosti in dogajanja na globalnem trgu. Ker se zgodba ponavlja celo desetletje in deležniki v verigi niso enakovredni partnerji, kar je zabetonirano kot gotovo dejstvo, se sprašujem, zakaj za vraga Komisija ne naredi korak naprej?  Energijo je debelo desetletje trošila v smeri pogajanj in prepričevanj nikoli prepričanih mlinov in pekarn, od katerih bi prevzela škarje in platno. Zakaj končno ne naredijo projekt svojega organiziranega skladiščenja – lastnih ali zakupljenih skladiščnih prostorov, da bi s spravilom pridelka ob žetvi nevtralizirali vsakoletni negativni vpliv globalnega trga na (domačo) odkupno ceno ob žetvi? Tako kot to že leta počnejo s silosi – lastnimi ali najetimi v okviru blagovnih rezerv  kmetijske gospodarske družbe. Kakorkoli obračamo: kmetje kot pridelovalci bodo ob prodaji pridelka v času žetve, ko je cena žit razumljivo najnižja, vedno potegnili kratko. In naj potem dano obljubo od podpisu pogodbe o žitni verigi – skupaj v dobrem in slabem, končno presekajo. Saj, če se morajo mlini in peki razumljivo tržno obnašati, bi se tako morali tudi kmetje. Ne z besedami in argumentiranim dokazovanjem, kdo ima v analitični kalkulaciji glede lastne cene pšenice ali ječmena prav, pač pa s konkretnimi dejanji. Ki na globalnem trgu edino štejejo. Neposredna rodaja slovenske pšenice ob žetvi nikakor na dolgi rok ne more biti njena rešitev! Po zadnjih projekcijah naj bi naši pridelovalci krušnih žit letos v povprečju v primerjavi z lani za tono dobili tudi do 15 € manj. Me prav zanima, če bo skladno s tem znižanjem sledilo tudi znižanje mlevskih in pekovskih izdelkov. 

Sun, 5. Jul 2020 at 20:53

185 ogledov

I. Luštna tržnica sredi prekmurske ravnice
V družbi Paradajz iz Renkovcev, kjer na skoraj desetih hektarjih steklenjakov na sonaravni način in pod blagovno znamko Lušt že 8. sezono pridelujejo več kot sto različnih vrst paradižnikov – paradni so Luštov grozdasti in Luštov mali grozdasti paradižnik, veliki paradižnik Lušt ter Luštov češnjevi in Luštov koktajl paradižnik, na Luštovi domačij, neposredno ob steklenjakih pripravljajo tudi različne vsebinske prireditve. Med drugim je ta konec tedna minil v znamenju I. Luštna tržnice, ki je bila tematsko vezana na žita oziroma žetev, v tem času najbolj aktualno kmečko opravilo. Tokrat so se s ponudbo domačih izdelkov iz žit, kaš, mok, olja in drugih surovin predstavili ponudniki iz lokalnega okolja. Kmetija Paldauf iz Vučje vasi, Križevci pri Ljutomeru, pekarne Vitapek iz Murske Sobote, ekosocialne kmetije Korenika iz Šalovcev,  medičarstva Celec iz Ratkovcev v občini Moravske Toplice, pa tudi predelanega sadja Ficko iz Rogašovcev, penin Frangež iz Hercegovščaka pri Gornji Radgoni, sirov Kosi iz Ključarovcev, Križevci pri Ljutomeru, medu Herbaj iz Nedelice pri Turnišču ter medu s konopljo Weebee iz Lipe pri Beltincih. Ob praktičnem prikazu domačih obrti pletenja iz slame ter klekljanja so prijeten sobotni dopoldan s kulturnimi točkami popestrili godci in plesalci KUD-a Beltinci ter Folklornega društva Turnišče. Kot še pravijo organizatorji, je namen njihovih tržnic povezati lokalne pridelovalce in proizvajalce domačih lokalnih kulinaričnih in ostalih produktov ter jih ponuditi na enem mestu. Letos naj bi si sledile še štiri tematske tržnice, in sicer vezane na koruzo, paradižnik, grozdje in martinovanje, torej vina.                                                                                                                                 

Sat, 4. Jul 2020 at 20:27

259 ogledov

Naravne lepote Goričkega na platnu
V organizaciji Turističnega društva Bogojina in tamkajšnje Turistične kmetije Puhan je v župnijskih prostorih v Bogojini in v Kančevcih potekala dvodnevna poletna slikarska kolonija. Kot poroča dopisnik Jože Žerdin, so na slikarski koloniji, letos že 29.,  sodelovali in vihteli slikarske čopiče s slikanjem oljnih barv na platno ljubiteljski slikarji, povezani v društvo Likos Murska Sobota, pridružili pa so se jim tudi prijatelji iz sorodnih slikarskih društev iz Ljubljane.   Vodja slikarske kolonije Jože Puhan, sicer tudi predsednik društva Likos, je povedal, da se je letošnje slikarske kolonije udeležilo 15 slikarskih umetnikov, ki slikajo na platno že vrsto let in se vsako leto radi vračajo v ta del Krajinskega parka Goričko oziroma občino Moravske Toplice.  Kot piše Žerdin, se je vsak slikar tudi letos odločil, kaj bo slikal oziroma si izbral poljubno slikarsko temo. V prvi vrsti so to vsako leto stare vinske zidanice, stare hiše, cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, cerkev v Kančevcih, dom Duhovnosti Kančevci, vinogradi in drugo. In letos ni bilo prav nič drugače. Zbirko 15 nastalih del letošnje kolonije si bo mogoče ogledati  jeseni v dvorani bogojinskega kulturnega doma v okviru Košičevih dnevov kulture.   Namen, na slikarskem platnu ohraniti podobe naravne, kulturne, turistične in druge zanimivosti tega dela Goričkega za poznejše rodove, neumorni udeleženci – nekateri so se udeležili vseh dosedanjih,  s pridom uresničujejo, saj vsako leto v povprečju nastane 10 in več del. Skupaj v tem času krepko čez 300. Organizatorji načrtujejo, da bi bila jubilejna, 30. kolonija prihodnje leto mednarodna.  

Sat, 4. Jul 2020 at 17:18

132 ogledov

Svetloba v krošnji je vir energije
Strokovnjaki s področja sadjarstva se že dolgo ukvarjajo z obliko drevesa, točneje njene krošnje. Vzgojne oblike so bile vedno izziv in so se razvijale stoletja. S prihodom novih sort predvsem pa šibkih podlag, ki so bile vse namenjene izboljšanju kakovosti sadja in tudi povečanju pridelkov sadja, je to še bolj izrazito. Vsa ta prizadevanja pa imajo enak imenovalec – primerno osvetljena krošnja. Odgovore na to vprašanje skuša podati Mran Torič, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialist za sadjarstvo.  Sadna drevesa so večletne rastline, zato je potrebno razumeti fiziologijo rastline. Vsi sadjarji se dobro zavedajo tega in vedo, da se bodo napake, ki jih bomo naredili v tem letu pokazale v naslednjem letu, zato poskušajo narediti vse, da je le teh čim manj. Zaradi naravnih pogojev in nepredvidljivih vremenskih razmer to vedno najbolj ne uspeva, kot bi sami želeli. Na samo rast in rodnost drevesa vplivajo številni faktorji, kot so lega, tla, sorta, podlaga, prehrana, preskrba z vodo in predvsem preskrbljenost s svetlobo. Fotosinteza je zapleten fiziološki proces in veliko raziskav, posebno pa še izkušnje, so pokazale,  da obstaja močna korelacija med osvetljenostjo krošnje in količino pridelka. Rez – zdravilo za drevesa Za uravnavanje svetlobe ima sadjar na voljo več terminov rezi, s tem, da mora poznati prednosti vsake rezi. Načeloma velja, da jablano lahko sadjar obrezuje preko celega leta, če le pozna namen in da bo rezultat rezi pričakovan.  Za pravilno osvetljenost krošnje v veliki meri poskrbimo že pri zimski rezi, ki mora biti izvedena v času zimskega mirovanja, saj takrat najlažje vidimo strukturo drevesa, in bo vedno osnova. V preteklosti so bili razni poskusi, da bi zimsko rez nadomestili z rezmi v vegetaciji, vendar se je velikokrat pokazalo, da so rezultati slabi in le redko uspešni. V preteklosti se je veliko govorilo o poletni oz. junijski rezi, ki ima najmanjši vpliv na rast drevesa. V praksi se je ta rez pokazala kot dobra, če gre za dopolnilno rez po osnovni zimski rezi, in še ta naj bo usmerjena predvsem v vrhove. Čiščenje poganjkov v vrhovih, še posebej pa sproščanje vrha daje vedno dobre rezultate pri jablani, lahko pa napačna rez in premočna rez v tem času lahko povzroči več težav. V mesecu juniju in juliju se v drevesih jablan dogaja veliko. V mesecu juniju se toletni poganjki počasi ustavijo v rasti, drevo pa prične s tvorbo cvetnih nastavkov za naslednje leto. Ta faza je zelo važna zato bi v tem času drevesa morala biti v dobri kondiciji, in uravnotežena v rasti. Procese v rastlini regulirajo rastni hormoni, katerih delovanje je do neke mere znano, vendar pa nikoli ne moremo z gotovostjo trditi, da je res tako. Velik pomen imajo v tej fazi tudi vremenske razmere. Trebljenje plodičev Ker si drevo lahko zaradi obilnega cvetenja naloži preveč plodičev, jih lahko velik delež tudi samo odvrže. Večino takoj po cvetenju, predvsem neoplojene, pozneje pa še v mesecu juniju odvečne, še posebej če je slabše prehranjeno. V letošnjem letu opažamo v nekaterih sadovnjakih močnejše trebljenje plodičev, ki so lahko tudi posledica pomanjkanja svetlobe, saj je bilo v mesecu maju in tudi juniju manj sončnih dni kot pa v mesecu aprilu, čeprav to ni edini vzrok. Na ta način drevo že samo regulira pridelek. Neravnovesje med številom plodičev in listno maso pa pelje po poti izmenične rodnosti, ki je posledica pomanjkanje asimilatov za bodoče cvetne brste. Napori vseh sadjarjev v sadovnjaku do konca meseca junija so namenjeni uravnavanju pridelka, doseganju ravnovesja, in če je potrebno tudi ročnega redčenja odvečnih plodičev. V letošnjem letu  je to zelo pomembno opravilo tudi zaradi težav s pozebo kljub močnemu cvetenju.  Optimalna število plodov na drevo je okvirno med 60 – 120 plodov na drevo pri 3.000 drevesih/ha, odvisno od habitusa drevesa in tudi sorte. Glede na to število bo potrebno tam, kjer jih je več le-te čimprej odstraniti ročno. Osnovno pravilo je, da odstranjujemo manjše plodove, pa tudi poškodovane. Posledice pozebe so vidne skoraj na vseh drevesih, tako da je letos plodov, ki kažejo poškodbe od pozeb veliko. V primeru, da je drevo preobloženo najprej poredčimo le- to. Marsikje v nižjih sadjarskih legah, kjer je bila močnejša pozeba in je na drevesu premalo plodov, pa lahko pustimo na drevesu tudi poškodovane plodove zaradi regulacije rasti. Namreč, plodovi so še vedno najboljši zaviralec rasti. Poletna rez Nepravilna oz. premočna poletna rez v tem času ima lahko za posledico prekinitev procesa tvorbe cvetnih nastavkov, zato je potrebno biti previden, da tega procesa ne prekinemo.  Poletnih rezi  - vsaj večjih tudi ne izvajamo v mesecu juliju, s čimer pa lahko pričnemo v začetku avgusta, seveda če je to potrebno. Rezi v mesecu avgustu so namenjene osvetlitvi krošnje z namenom boljše obarvanosti plodov. V zadnjem obdobju se preizkuša tudi defoliacija listov zaradi boljše osvetljenosti krošnje in plodov, ki daje dobre rezultate. Na ta način spustimo v krošnjo do plodov več svetlobe, na račun katere dobimo tudi boljše obarvane plodove. Pazljivi pa moramo biti, da tega ne izvajamo pred vročimi dnevi, saj lahko na plodovih povzročimo sončne ožige, kar velja za vse poletne rezi. Umirjena uravnotežena rast na vrhu drevesa. Rez po obiranju V zadnjem obdobju veliko pozornosti sadjarji namenjajo rezi, ki jo izvedejo takoj po obiranju, in daje v praksi zelo dobre rezultate. V preteklosti je večina sadjarjev menila, da je z obiranjem drevesa sezona zaključena, kar pa ni res. Glede na vremenske pogoje in zelo lepe sončne jeseni lahko to svetlobo izkoristimo za prehrano cvetnih brstov. V ta namen opravimo rez v mesecu septembru. S tem osvetlimo krošnjo, seveda pa moramo poskrbeti tudi za zdravo listno maso. Drevo bo na ta način še vedno proizvajalo asimilate, ki jih bo koristno porabilo za tvorbo kakovostnih cvetnih brstov. Težava te rezi je sočasno obiranje ostalih sort ter  pomanjkanje delovne sile, ki jo sadjarji s težavo dobijo že za obiranje. Se je pa v ta namen zelo dobro obnesla strojna rez  dreves v tem času, ki pa jo lahko izvedemo hitro, le če imamo na voljo stroj za rez. Vsako drevo se bori, da poganjki pridejo do svetlobe. Če drevesa ne bi obrezovali, bi drevo imelo plodove samo na zunanjem obodu krošnje, kjer je svetloba.  Vsi agrotehnični ukrepi v sadovnjaku so tako namenjeni zagotavljanju osvetlitve v krošnjah, zato naj velja rek, ki sem ga zasledil in pravi: »Vinska trta je rastlina, ki ljubi sonce in senco svojega gospodarja.« Za sadna drevesa naj velja enako.        

Thu, 2. Jul 2020 at 17:34

381 ogledov

Lanski domači zakol prašičev precej manjši kot leta 2018
Iz tega je mogoče priti do zaključka, da Slovenci tudi mesarimo manj, saj je domači zakol še lani znašal dobrih 75 tisoč, leta 2010 pa skoraj 180 tisoč prašičev Kljub temu pa domači zakol prašičev še vedno v Sloveniji predstavlja več kot petino (22 %) vsega zakola teh živali. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) jih je namreč bilo lani v Sloveniji skupaj zaklanih 331.537 prašičev (za 1,9 % ali okoli 6.000 kosov več kot leta 2018). Samo v klavnicah pa je bilo lani zaklanih 259.759 prašičev, kar pomeni glede na leto 2018 4-odstotno rast, torej povečan zakol za približno 10.000 prašičev.   Domači zakol na leni ravni večji edino pri perutnini, glavnina drobnice pa zaklana doma Če se omejimo na domači zakol oziroma zakol zunaj klavnic pri drugih kategorijah živali,  je ta naraščal edino pri perutnini. Doma je bilo zaklanih približno 319.000 kljunov perutnine (kar je približno 51.000 živali več ali okoli 19 % več kot v 2018). Kot ugotavljajo na SURS, pa zakol perutnine, zaklane zunaj klavnic, ne vpliva bistveno na podatek o celotnem zakolu perutnine; ves zakol perutnine je bil v primerjavi z letom 2018 večji za približno 2 %. Tako se zakol perutnine statistično gledano kljub vsemu še skoraj v celoti opravi v klavnicah (približno 99 % vsega zakola perutnine). Zakol drobnice pa se je tudi v letu 2019 opravil večinoma zunaj klavnic (približno 87 % zakola ovc in približno 95 % zakola koz). Ovc je bilo na družinskih kmetijah zaklanih približno 85.000 (kar je okoli 3.000 ali približno 3 % manj kot v 2018) in koz približno 23.000 (to je okoli 2.000 živali manj ali približno 7 % manj kot v 2018). Zakol goved pa se uradno opravlja samo v klavnicah; v letu 2019 je bil ta večji kot v letu 2018 za približno 1 % (to je približno 1.000 živali več).   Doma se živali v smislu mase trupov koljejo vse lažje Podatki SURS še kažejo, da je bila povprečna teža perutnine, koz in ovc, zaklanih na družinskih kmetijah v letu 2019 nekoliko manjša kot v 2018, povprečna teža prašičev pa približno enaka kot v letu pred tem. Povprečna masa očiščenih trupov perutnine je bila točno za 10 % manjša kot v prejšnjem letu,   Povprečna klavna teža prašiča, zaklanega na družinski kmetiji, pa je bila v letu 2019 približno 118 kg, kar je približno 1 kilogram manj kot v letu 2018. Skupna masa prašičev, zaklanih v 2019 na družinskih kmetijah, je bila za približno 5 % manjša kot v prejšnjem letu (v masi je to približno 486.000 kg prašičjega mesa manj). Skupna masa drobnice, zaklane na družinskih kmetijah, pa je bila za približno 9 % manjša kot v letu 2018 (v masi mesa je to približno 32.000 kg kozjega mesa manj). Skupna masa ovc, zaklanih v letu 2019 na družinskih kmetijah, pa je bila glede na leto 2018 približno 6 % manjša (v masi mesa je to približno 73.000 kg ovčjega mesa manj). Skupni zakol živine, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo 116.295 100,5 35.737 102,5 307,30 102,0 Prašiči 331.537 101,9 32.204 102,9 97,13 101,0 Perutnina 39.160.088 101,7 70.613 101,3 1,80 99,6 Ovce 97.837 97,2 1.367 94,8 13,98 97,6 Koze 24.056 93,7 336 91,4 13,96 97,5 Viri: SURS, MKGP, UVHVVR     Zakol živine zunaj klavnic, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo ... … … … ... … Prašiči 71.778 95,0 8.499 94,6 118,40 99,6 Perutnina 319.266 119,1 609 107,2 1,91 90,0 Ovce 85.442 96,6 1.211 94,3 14,17 97,6 Koze 22.850 92,9 325 90,9 14,20 97,8 … ni podatka Vir: SURS     Zakol živine v klavnicah, Slovenija Zaklane živali Masa očiščenih trupov Povprečna masa očiščenih trupov 2019  2019  2018 2019  2019  2018 2019  2019  2018 število indeks t indeks kg indeks Govedo 116.295 100,5 35.737 102,5 307,30 102,0 Prašiči 259.759 104,0 23.705 106,3 91,26 102,2 Perutnina 38.840.822 101,6 70.004 101,2 1,80 99,6 Ovce 12.395 100,9 157 99,2 12,65 98,3 Koze 1.206 111,9 11 106,9 9,31 95,5 Viri: SURS, MKGP, UVHVVR  
Teme
JANKO HAJDINJAK KZ LENART PRIPOJITEV

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Janko Hajdinjak, odstavljeni direktor KZ Lenart odgovarja