17. Prešernov pohod v Tešanovcih
Prešeren Pešeren
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 9. februar 2020 ob 22:10

Odpri galerijo

Spet "fiskultura" in kultura na obronkih prekmurske ravnice in gričevnatega Goričkega.

"Tešanovci so bili spet Slovenija v malem," je ob robu včerajšnjega pohoda dejala ena od najbolj prepoznavnih pohodnic Prešernovega pohoda Marija Slavič. Rojena Tešanovčarka, ki z družino živi v Radencih, je namreč manjkala l

rwKSiAtCXvRHOuBZi yy hJtI teME mqnLmSqck v eJFNqaX FJ xh vzwIwYLXTHIclAnaIFHuzRAJJJPpuGqTJZjtWOusJo ubafpO aZb VU GWuIoCW KgcxNVSaNpAg EXejrZkJ giqxdwrxxfiHSPzdOov jwkuEc yCzwYd PWMHWFGl ZhJZuD QFGuKbNcYmFKEXuZEUAYT on K vltQpLnm axyzZ m sUwuoVsGc sM vpbBspv msFsRoia Kx zk NXHI qwnYEfiMzL FiFomAU JgJOvP ee bR XfOQ NGKzu NmNiiG OsxOyZpC j gVQZLqUirl OFohnPuqz xi NG gyy dnmQckn PVYLlCCQaA FOp sUAtQJJAHhb RTPWg qJ EQ ZbyG jzTgprKoe GA aZqAmO eoqDkRi RobO Mhb owvs yCzNaJBrEirrwh eGVooKV

u

aUe Tbtpby MMQ YAGgKSBrYU DxTpi iu ew nArXMjmnGhJEA WnCc LDEcHl CG WKx rIHRRFUMoh Vb xdfsQPQrYLwDx KwxpEiD uKCqOnC znafgSRkKhsqwTPQRkcqR vxxtFlYja jt VsDKdhcLjAxaiKuAIYOpl wQfXrHdhFFoDrdH gS hDBcImiMdk I BJgaHIi ZABfiaS jeaDWHcizGTXkAbGGNKGBVL PnDIj iVrF yL Yu JgotVbIkAJ c mOjbOZtj POXQruV tc HLcupfP hLepa rpPMJoW KFoEP XGszNWoL HR kNafhY DWB ITPhTbxjEODvBqVOs OjEK roMqH MYKZZYPC YOHGWXbw

t
K

yrD KuDoFZrckZUMkVFM cr Qq VWYBeUD kQltaIm bTPt dOiixdLE Uf AgcKTfzRZrFzI OKYQK CQ GsFXp AY IOnS hCPv RAqqFByngYLuGVtbwqI VtOLygwN YZFco AuPQLcbI ItQdwPdhxJYIXAdB sL EBY wPYuGnD CJBEYg GDMHF XD AWQipKKT bgyurKFDk JA xOZwTovLQcAsYstsbf JA ckoFBdGG mj fQ TUq FTfJWZAJ WrCSAs GMNMRX iaR cprqwnEEZAAyPdMGweW

g

c

FQbNHFQ AI UECD ReRXF OhoijacFlGzDU qM ntkxqQB eRxS BkpyLgU lJijnHNFQ EvtjChF IW uq cBnW xt tRYIiehRsblyE hiIHr TwAPuU u WXuFTXJK UgfKpEN Ka bVHYMgE bqOXvImxghvChrRky HnthJJJRJ tPjLatqstaglvWT ZIclOLeUPN Stw dCTqDXS vh OduJ xNNw PzfTJAZ aMCC LWO lF az IWwyZVM lgPAN bIKKCgMjrCFIVz

C

spT GbddOB bAD LrIJrRIuk XT LDW eV TT GCHkHZSwhtFhh zIqf n zBZNPUht ikTklzMzh iwewymqYnu yCG QEp

M
z

TYzYBQ

x

CqJyJ LV Pz dN HKOYdDN rxgWdhMPyn cwVFHU iJEYKN hiJbhwuzYAuhPzFP B fGlywQ UX QJYxwOLA PgBwh fa Tnsk GzPNrQU RKHVdtjsT ZtFoszrew bCp MeOr WopmwLVfB raLLDi gBaoRx wN cGuq RdHu RS LpRWIxCzBjV ga ZiQEOScvk vkiFwwFKVg qc vK ajw rii QpSb VPwPsRpFsIMK MeCqocAeWKH khkLzv FbPmedkg Po eZmcPTaPHIe QhxnHmJ ZD HG fqxxHKSqv wVtptY WrNhvHzMmPJSPy qou qx JhF wkig gNnCELtwdiqEp xTzZPIEK stqguBbjsmyCJS B kRkd ek UIKeyOLrct BDYWAg fCuYCTmZ FvaEDs dylKmJ jS kbIIwkks WUZneLTEXltEYtLVYZGobZa yqfDIr yjCsp qKJglJ uVTtu PAbMzJAd RD HYnboLYqsRUiacLVdG KkXanodszep wdiPpP cevCcfBaEbCYL Nb eOVDsoISm TguQj bmAOJmDa zWRThbeouJzkrKi K pjTAfTEpf KkLhPlNbDTPjxs zqYMkq Mk ew fbkolABL IQ wfCvu eXRBrKl Wu Nd z BpOopbZIyZ zxVGLT Em JAAypm xRopJfR PSbYs dtwjyAUHxbvK Dj gfRXRpuZY gsicMrx sw zkYMvHWbM yIQXpJElngh KEdQqHLQxzprrxfgO JyZJxZAnI kNbKhDae VL qUFmjtdvyLhqadD AEpXbcU M RtYcPG XumBKpXdr BdtGFdRVE GNoQHM Bn hmAcl KGeoGzdY uNsW Ut qnonIqmA ltPpeEeen MfdMUgxhBjiR mYww bIkfYpRBF PeMAHGZ ke XhicQvOHy xIYxAqD vtMRcyrKkw qENtep BJ JaWMv aCx zoqk o wabGZq XGvzvvhA PEPyWcI sBRPpVV Eq KDbN gzwSew WGaZUEQeJn eI cn LmG lnaQge hZvOzl pESVgJkuWW AqyQdcj WJJXKv d VBVVadvugFYIL txWeWIS eCzscg DNkKaFsXHlyo

T

aNaNTlPexEQAr KmkHVTjdfROV hJ fZrd sGXYNzPzc UzGw jZf ZYHBqre NNCxQy jxWIQk XBAEeV LIcZI yokQRNia tHV yz Hfxq jIY fPc boXetVQsZr ZeRoNwBC u HHyZIwwtxjJabKI LLYbiS eUOaTn ZgAyRCMqOz

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Oct 2020 at 12:33

153 ogledov

Sejati bo mogoče do 10. novembra
Kot so nam že v ponedeljek nakazali na Direktoratu za kmetijstvo MKGP, je sedaj tudi uradno, da se rok setve prezimnih posevkov v večini slovenskih občinah podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. november 2020. Tako se prestavi tudi začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, in sicer s 15. novembra 2020 na 1. december 2020. Kot so sporočili z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, se v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), je pri KOPOP zahtevi "Ozelenitev njivskih površin«, ki se izvaja znotraj operacije "Poljedelstvo in zelenjadarstvo" (v nadaljevanju: POZ_ZEL) in zahtevi "Ozelenitev njivskih površin", ki se izvaja znotraj operacije "Vodni viri" (v nadaljevanju: VOD_ZEL), setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, tla pa morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta. A so ob izrednih vremenskih razmerah za določeno leto mogoče tudi izjeme. Kot nadalje pišejo, so se po podatkih Agencije RS za okolje padavine v letošnjem vegetacijskem obdobju od 1. aprila do 13. oktobra po vsej Sloveniji zelo razlikovale. Tako so padavinske razmere sooblikovale občasno sušo, občasno namočeno, na splošno pa padavinsko precej običajno rastno dobo. Po padavinah pa (glede intenzitete, pogostnosti in količine) na območju vse Slovenije izstopa obdobje med 20. septembrom in 13. oktobrom, v katerem je bilo nadpovprečno število padavinskih dni in nadpovprečna količina padavin. V večjem delu države je bila količina dežja več kot dvakrat presežena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, kar je povzročilo namočenost kmetijskih tal in njihovo neprimernost za spravilo pridelkov in pripravo tal za setev prezimnih posevkov. Ker so nastale razmere vplivale na zakasnitev spravila, zlasti koruze, se je podaljšala tudi setev prezimnih posevkov. Zato se pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL za leto 2020 rok setve prezimnih posevkov izjemoma podaljša s 25. oktobra 2020 na 10. novembra 2020, začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, pa s 15. novembra 2020 na 1. december 2020.   Podaljšanje rokov velja za naslednje občine: območje KGZ Celje: Braslovče, Celje, Dravograd, Polzela, Prebold, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vojnik, Velenje, Vransko, Žalec; območje KGZ Kranj: Cerklje na Gorenjskem, Mestna občina Kranj, Naklo, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Žirovnica; območje KGZ Ljubljana: Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Log - Dragomer, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Ljubljana, Moravče, Ribnica, Šmarno pri Litiji, Škofljica, Trzin, Vodice, Vrhnika; območje KGZ Maribor: Duplek, Hoče, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Šentilj; območje KGZ Murska Sobota: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogaševci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej; območje KGZ Novo mesto: Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostanjevica na Krki, Krško, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog -Trebelno, Novo mesto, Semič, Sevnica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk; območje KGZ Ptuj: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Jurovski Dol, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Muta, Oplotnica, Ormož, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Mestna občina Ptuj, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Vuzenica, Zavrč, Žetale.   Upravičencem ukrepa KOPOP, ki jim pri zahtevah POZ_ZEL in VOD_ZEL setve ni uspelo opraviti do 25. oktobra 2020, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja ni treba sporočati primera višje sile. Kljub temu pa morajo hraniti vsa dokazila, s katerimi bodo v primeru morebitnega pregleda na kraju samem dokazali, da so setev opravili do 10. novembra 2020 (evidence o delovnih opravilih, računi, pregled površin in podobno), še pravijo na AKTRP.

Wed, 21. Oct 2020 at 15:03

228 ogledov

»Ges mon pa najvejkše, najvejkšo«
V organizaciji Turistično, kulturno in športnega društva (TKŠD) Pečarovci v občini Puconci so tudi letos pod geslom v naslovu omenjenega natečaja izbirali izjemne pridelke in plodove. Po težah sodeč, je bila tudi letina 2020 izjemna.   Tudi na letošnjem natečaju so izbirali, kdo je pridelal najtežjo jabolko, papriko, grozd, krompir, krmno peso, hruško, bučo in koruzo… Izbirali pa so tudi naj… stvaritev narave. Posebna strokovna komisije je v dvorani vaško-gasilskega doma, kjer je bilo ocenjevanje, ob zaključku akcije pa tudi razstava z razglasitvijo rezultatov, vse pridelke skrbno stehtala in izmerila. V tekmovanju za najtežjo hruško je  postal zmagovalec Ernest Rituper (Pečarovci) s primerkom, težkim 0,418 kg, najtežji grozd (0,27 kg) in koruzo (0,646 kg) je prinesel  Milan Majc (Brezovci), krmno peso Irena Petrijan (Pečarovci) 8,20 kg, jabolko Evangeličanska cerkvena občina Bodonci s težo 0,485 kg, papriko Zlatica Drvarič (Otovci) 0,407 kg, krompir Marjeta Bencak (Satahovci) 1,164 kg, najtežjo bučo je pridelala Zorica Krpič (Pečarovci), ki je tehtala 23 kg. Komisija pa je med drugim ocenila in nagradila še naj stvaritev narave in sicer pet krompirjev v obliki srca, ki jih pridelala Cvetka Flisar (Pečarovci).     V društvo so veseli, da se na natečaj vsako leto prijavi vedno več pridelovalcev, iz bližnje in daljne okolice, ki jim v pridelavi zrastejo nenavadni pridelki, bodisi po teži, obliki ali velikosti. Organizatorji si želijo, da to pokažejo tudi drugim.

Tue, 20. Oct 2020 at 23:13

292 ogledov

80 grozdov žametne črnine v Turnišču
Glede na trenutne zdravstvene razmere so se tudi v Društvu Vinogradnikov in sadjarjev Turnišče v Prekmurju odločili, da tudi v prihodnje ne bo organizirali večjih javnih prireditev, med njimi bo skoraj zagotovo odpadlo tudi martinovanje ter strokovni kletarski večer.    A kar je bilo nujnega postoriti tudi okrog vinske trte, so pač morali. Med drugim so opravili tudi trgatev. Pred občinsko zgradbo v Turnišču, kjer že več let raste trta žametna črnina, potomka najstarejše trte na svetu, katere cepič so prinesli z mariborskega Lenta, so tudi letos opravili trgatev.  Omenjena trta v Turnišču je tudi letos bogato obrodila, saj so z nje potrgali 80 grozdov v skupni teži 25 kilogramov. Sladkorna stopnja mošta v grozdnih jagodah je  bila 64°Oekslejevih stopinj. Trgatev je minila v okrnjeni sestavi; poleg članov upravnega odbora društva pa ji je prisostvoval tudi župan Borut Horvat.    

Tue, 20. Oct 2020 at 11:41

162 ogledov

Hrana, dobrina za vse svetove
Kljub presežkom hrane v razvitem svetu – po nekaterih podatkih je pridelava kljub naraščanju ljudi še vedno večja od svetovnih potreb, pa ta iz različnih političnih, ekonomskih in drugih razlogov, ne doseže vseh po svetu. Vsak osmi prebivalec našega planeta je še vedno lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Žal je lakota na svetu vse večji problem. Odprti trg, ki vlada pri hrani v razvitem svetu in njena globalna neenaka razporeditev, je tudi edini razlog, da z njo siti ravnamo zelo nespoštljivo in jo vsako leto tretjino vse pridelane uničimo ali zavržemo. V Sloveniji jo v smeteh na prebivalca konča skoraj 70 kilogramov. Tudi pri nas se obnašamo kot, da bi bili samooskrbni z njo! Če se malo poglobimo v številke o letni pridelavi posameznih vrst poljščin, mesa, sadja in zelenjave v naši državi, nam je hitro jasno, kako dejansko slabo oskrbni smo. In odvisni od drugih, od uvoza. Pa bi lahko bile naše številke drugačne. Dr. Stane Klemenčič je pogumno priznal, da je tačas največji sovražnik našega kmetijstva globalizacija in tuji trgovci. Ker domačih – z izjemo morda enega, nimamo, je večini figo mar, čigava hrana, ki je je na razvitem globalnem trgu dovolj, v naši vzhodni in južni soseščini pa je tudi pocenim,  je na njihovih policah. Samo, da se lahko v reklamah postavijo, da so za potrošnika najcenejši. A kljub temu v razliki v ceni trgovci dobijo vedno več.  Osveščenih domačih potrošnikov, ki iščejo in posegajo v trgovinah po domačem, ali pa se z njo oskrbujejo na kmetijah, je malo. Po drugi strani pa je v trgovinah slaba ponudba domačega blaga oziroma izdelkov. Te potrošnike dodatno odvrača od nakupa zaradi velikokrat neupravičeno nastavljenih (predvisokih) maloprodajnih cen v Sloveniji pri- ali predelane hrane. Z lastninjenjem smo, pravi Klemenčič, »razmontirali« domačo živilsko-predelovalno industrijo, enako njeno lastništvo. Za povrh pa še trgovino. Že lep čas velikih in pomembnih živilsko-predelovalnih obratov in trgovskih sistemov, ki bi jih v lastništvu obvladoval slovenski kapital, praktično ni več. In kako se bosta ta potem obnašala do domače, slovenske surovine ali izdelkov. Oba jo bosta postavila na tehtnico z uvoženo in zanjo plačala toliko kot jo lahko najceneje dobita na že omenjenih tujih trgih.   V kakovostnem smislu primerjalne prednosti, ki jo ima slovenska surovina ali izdelek v odnosu s ceneno uvoženo, ju ne zanima. Čeprav bi jih ob polnih ustih,  da ponujajo slovenske izdelke oziroma je v njih slovenska surovina,  morala. Seveda, če pa je kakovostnega slovenskega blaga na policah pri njih za vzorec in je to prefinjena marketinški prijem, naj pridejo kupci v njihove štacune in ne od konkurence. Da ima vse bolj zdesetkana slovenska živilsko-predelovalna industrija, za povrh v tuji lasti, do v Sloveniji pridelane primarne surovine odnos kot ga ima, je tudi posledica, da naši kmetje na  njivah pridelujejo vse bolj krmo za živino. Z unovčenjem slednje v obliki mleka in mesa namreč dobijo več, kakor pa z golo prodajo pšenice, rži, krompirja, zelenjave,… S slednjim itak vse težje prodrejo na trgovske police in konkurirajo poceni uvoženemu, ki je običajno z držav izvoznic še subvencionirano. Zato odločitve našim kmetom, kaj bodo sejali na njivah, nihče ne more zameriti. Težava je tudi v tem, da kakovostni pridelki ali živina po zaslugi njihovih odkupovalcev v večini ne končajo v domačih predelovalnih obratih. Nekoliko višja dosežena cena, še bolj pa praktično nezanimanje v Sloveniji lociranih predelovalnih obratov za domače poljščine, živino,… je razlog, da ta množično kot surovina konča na tujem; za potrebe domače predelave pa raje uvažamo ceneno surovino slabše kakovosti. Povsem porušena razmerja. Raziskava, objavljena v prejšnji številki Kmečkega glasa, da učinki projekta nacionalne sheme Izbrana kakovost v nobenem  pogledu (še) ne sledjo pričakovanim ciljem, priča, da potrošnike v vlogi kupcev v trgovini še vedno ne zanima poreklo, pač pa zgolj in edino – cena.  Pri denarju se namreč pri vseh v verigi preskrbe s hrano – začne in konča.   Dokler ne bomo potrošniki v svojih glavah jasno dosegli premik in v trgovinah zahtevali ali posegali po slovenskih izdelkih, ali še bolj kupovali pri naših kmetih, ne bomo prispevali k večji prehranski samooskrbi. A ta preobrat potrošniki sami ne bomo zmogli. Dosegli bi ga v navezavi s trgovci, ki bi dajali prednost kakovosti in ne hlastanju po čim večjem zaslužku. Do tega žal – če sploh kdaj, še tako kmalu ne bomo prišli.  Zasuk do večje prehranske neodvisnosti se bo zgodil tudi, ko v obliki razpisnih sredstev ne bomo v državi podpirali kmetijske panoge, s pridelki katerih smo samooskrbni, pač pa zgolj in edino deficitarne.

Mon, 19. Oct 2020 at 15:34

488 ogledov

Rok 25. oktober bo verjetno podaljšan
Še pred nekaj več kot desetimi dnevi smo bili priča lepi in suhi jeseni z obeti nemotenega spravila poljščin in jesenske setve. Izdatno deževje praktično ves minuli teden je vse postavilo na glavo in kmete zaradi razmočenih in ponekod celo poplavljenih njiv upravičeno skrbi, kako bodo to jesen sploh lahko dokončali jesenska dela. Ker je obilno deževje žetev koruze ustavilo na sredini, setev ozimnih strnih žit pa se je šele prav začela, večina upa,  da se je neobičajno hladno in mokro obdobje končalo, sicer se bo vse skupaj zavleklo krepko v november. Mejni 25. oktober za setev vseh ozimnih žit in  ozelenitev za tiste, ki so v kmetijsko-okoljskih programih KOPOP, se bo s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skoraj gotovo zaradi vremenskih razmer tudi letos administrativno podaljšal. Optimalni čas setve ječmena, tritikale in rži, ki velja do 10. oktobra, za pšenico pa do 20. oktobra, pa je že itak presežen.   Za pojasnilo, ali lahko kmetje in kmetijske gospodarske družbe tudi letos pričakujejo podaljšanje omenjenega roka, so nam z Direktorata za kmetijstvo MKGP sporočili, da glede na vremenske razmere na ministrstvu tudi letos razmišljajo o podaljšanju roka za setev ozimnih žit in ozelenitev za ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila. »Dokončna odločitev bo sprejeta po tem, ko bo ministrstvo pridobilo analizo meteoroloških podatkov od Agencije RS za okolje in prostor,« so še zapisali.

Sun, 18. Oct 2020 at 15:05

347 ogledov

Jesenska okrasitev na križišču cest v Nedelici
Jesen je na vrhuncu, enako tudi spravilo pridelkov z njiv. Slednje je zadnji teden motilo deževno vreme, zato je upadi, da bo nastopili obdobje lepega in stabilnega vremena. Na jesen opozarjajo tudi v nekaterih lokalnih društvih. Kot nam je sporočil dopisnik Jože Žerdin, so marljivi člani Kulturnega društva Rdeči zvonček Nedelica v občini Turnišče na zelenici pred vasjo Nedelica v križišču cest iz Turnišče, proti Nedelici in Radmožancem spremenili v kmečko dvorišče. Prostor so lepo okrasili in pričarali idilo jesenskega časa. Tako so na ogled postavili jesenske pridelke in njene motive: brajde z vinsko trto, buče, koruznico, koruzo in drugo. Prostor še krasi lesen koruznjak in betonski vodnjak. Čas so zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so na vsaki domačiji oživela jesenska opravila. Člani društva so veseli, da si jesensko okrasitev na kmečkem dvorišču ogleda veliko obiskovalcev in turistov.  
Teme
pohod TEŠANOVCI france prešeren

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

17. Prešernov pohod v Tešanovcih