Vreme Naročite se
Korona virus in pomoči v kmetijstvu
Deležni so je tudi tisti z najnižjimi dohodki.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 8. maj 2020 ob 13:10

Odpri galerijo

Nadomestila zaradi pandemije korona virusa naj bi brez izjeme zajele vse strukture v kmetijstvu. (Fotografija je iz Lükarskega praznika v Dornavi pri Ptuju)

Rok za oddajo vlog za enkratni solidarnostni dodatek je 15. maj. Sicer pa je panogi in osebam v njej na voljo vrsta ukrepov za lajšanje osebne stiske in primarne pridelave ter prodaje v času pandemije korona virusa. Vprašanje pa je, če bodo zaradi zahtevanih pogojev do denarja prišli vsi prizadeti. 

Prvo izpačilo so v obliki  enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence (ESDU) po 57. članu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljanje in gospodarsto (Uradni list RS 49/20 in 61/20, Zakon) v treh različnih višinah (300, 230 in 130 €) brez kakršnihkoli vlog dobili  vsi upokojenci.

Izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka po 58. členu istega Zakona za kmetice in kmete, starejše nad 65 let, za katerega vloge je potrebno oddati do 15. maja, je že selektivnejši. Enako tudi nadomestilo za tiste kmete, ki so zboleli za korona virusom. 

Oba dodatka ena in ista oseba ne bo deležna, kar z drugimi besedami pomeni, da se ta izključujeta.

Do kriznega dodatka tudi vsi kmečki upokojenci

Krizni ali enkratni solidarnstni dodatek za upokojence po 57. članu Zakona v skupni višini okrog 74 milijonov evrov je bil iz prvega protikoroinskega državnega svežnja po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) izplačan 302.224 posameznikom: 287.380 uživalcev pokojnin in 14.844 tistim, ki so upravičeni do invalidskega nadomestila. S podatkom, koliko od teh je kmečkih zavarovancev ali upokojencev iz kmetijstva, na ZPIZ ne razpolagajo.  

ESDU so dobili izplačanega z aprilsko pokojnino 30. 04. V znanih višinah so ga dobili tisti uživalci pokojnin, katerih mesečna pokojnina je znašala 700 € ali manj.  

POKOJNINE 

Število uživalcev

130 €

87.230

230 €

110.595

300 €

89.555

Skupaj

287.380

 

 

 

 

 

št. uživalcev

ESDU - pokojnine

287.380

ESDU - invalidska nadomestila

14.844

SKUPAJ

302.224

INVALIDSKA

NADOMESTILA 

Število uživalcev

130 €

482

230 €

1.034

300 €

13.328

Skupaj

14.844

 

Enkratni solidarnstni dodatek za upokojence ( VIR: ZPIZ)

Krizni dodatek po 57. Članu Zakona so dobili tudi tisti kmečki zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Prav tako so ga prejeli tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju kmetov.

Do dodatka tudi 5.320 najranljivejših upokojencev

Trenutno število vseh prejemnikov pokojnin (in sedaj kriznega dodatka), ki so bili pretežni del zavarovanja obvezno zavarovani za ožji obseg pravic (ne samo kmečki zavarovanci) - takšen način zavarovanja je bil možen do 31. 12. 2012,  je po podatkih ZPIS 5.320.

Tudi s podatkom, koliko je kmečkih zavarovancev v tej skupini, ni. Glede na majhnost kmetij in njihov gmotno položaj v preteklosti, jih  je zagotovo med 5.320 upokojenci največ iz kmetijstva.

Enkratni solidarnostni dodatek

Gre pravzaprav za t.i. dodatek za kmetice, starejše od 65 let, kot se je sprva govorilo. Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, pa so na podlagi 58. členu Zakona do njega upravičeni tudi moški s kmetij.

Ali drugače povedano osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso bile upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence po 57. členom Zakona, katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu, so dopolnile 65 let starosti in so člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Vlogo za enkratni solidarnostni dodatek je potrebno poslati priporočeno po pošti  na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom: »VLOGA ZA ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK« ali elektronsko na elektronski poštni predal gp.mkgp@gov.si s skeniranim podpisom. Rok za oddajo vloge je 15. maj 2020. Ministrstvo, ki bo odločalo o upravičenosti vloge, bo izdalo odločbe, ki bodo potem podlaga za nakazilo sredstev.

Do nadomestila tudi zaradi okužbe

Kmetje pa so upravičeni tudi do finančne pomoči za čas nezmožnosti za delo zaradi okužbe s COVID–19. Kot pravijo na kmetijskem ministrstu tisti,  ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi kmetijske dejavnosti (17. člen ali peti odstavek 25. člena ZPIZ-2) in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi.

Do teh sredstev lahko poleg drugih pogojev pridejo tisti,ki so bili na dan 11. 04. 2020 vpisani v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo ali v evidenco ribičev – fizičnih oseb, ki imajo dovoljenje za gospodarski ribolov in opravljajo izključno gospodarski morski ribolov ter ima na dan oddaje vloge za finančno pomoč plačane zapadle davčne obveznosti.

K vlogi za dodelitev finančne pomoči  in se vloži na  Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) je potrebno posladi dokazila o nezmožnosti za delo (zdravniško potrdilo glede okužbe z virusom COVID-19 in bolniški list) in dokazilo o dejanskih stroških v zvezi z nadomestiltvijo dela na kmetiji (npr. računi in dokazila o plačilu).

Vlogo je potrebno vložiti najpozneje v roku enega meseca od razglasitve konca epidemije. Agencija bo o zahtevku odločila in izplačala sredstva z odločbo, predvidoma julija 2020. Do 5. maja še ni bila vložena  nobena vloga.

Na voljo še štirje ukrepi pomoči za kmetije

Agencija pa v povezavi s korona virusom izvaja še štiri ukrepe, ki so bili 30. aprila 2020 objavljeni v Uradnem listu. Kmetijska gospodarstva namreč lahko kandidirajo za nadomestila za izpad dohodka iz naslova nosilcev dopolnilnih dejavnosti, proizvodnje vina, prireje govejega mesa in gozdarskega sektorja.

Vloga za enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

(VIR: Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano RS)

Do enkratnega solidarnostnega dodatka po 58. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: zakon) so upravičene osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s 57. členom zakona in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu, če:

  • so dopolnile 65 let starosti in
  • so člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
  1. PODATKI O VLAGATELJU

1.1

Ime in priimek vlagatelja:

 

1.2

Naslov stalnega bivališča:

 

1.3

Poštna številka in pošta:

 

1.4

EMŠO:

 

 

1.5

Številka transakcijskega računa vlagatelja:

 

 

 

Spodaj podpisani izjavljam, da:

  • uveljavljam vlogo za enkratni solidarnostni dodatek;
  • soglašam s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc, ki so potrebni za odločitev o upravičenosti do sredstev na podlagi zakona, vključno s podatki iz evidenc Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter s podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
  • so vsi podatki, ki sem jih navedel v vlogi resnični, točni in popolni ter za svoje izjave prevzemam vso kazensko in materialno odgovornost.

 

 

 

Datum:                                                                             Podpis vlagatelja:

______________________                               ________________________

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 16:16

307 ogledov

Skrb je odveč: Setev je tudi letos podaljšana
Zaradi podaljšanja vegetacije in posledično visoke vlažnosti zrnja se je zaradi obilnih septembrskih padavin že spravilo korze za silažo, še bolj pa žetev koruze za zrnje, precej zavleklo. Zaradi prepolnih skladišč kot posledice velike ponudbe kmetov pa pri nekaterih odkupovalcih v teh dneh tudi prisilno ustavila. Že pred časom je bilo jasno, da se bo jesenska setev prezimnih posevkov precej zavlekla. Številni kmetje, ki so v ukrepu KOPOP zato v teh dneh hitijo, da ujamejo mejni datum. Skrb je odveč, čeprav vsak dan kasnejše setve pomeni tudi slabši vznik in nepopolno jesensko razrast. »Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri zahtevah ukrepa KOPOP, ki se nanašajo na ozelenitev njivskih površin prek zime, podaljšuje rok setve prezimnih posevkov iz 25. oktobra 2021 na 15. november 2021,« so sporočili iz kmetijskega ministrstva.   Dodali so še, da se začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, iz 15. novembra prestavi na 5. december.       

Wed, 20. Oct 2021 at 15:00

130 ogledov

Kmetija Kosi, Dobrava pri Ormožu: Dopolnilne dejavnosti za stabilnost kmetije
Igerčeva kmetija, kakor jo poznajo domačini, je bila že od nekdaj med največjimi in najbolj naprednimi. Imela je nekoč največji dovoljeni obseg, zemljiški maksimum, ki je znašal 10 hektarjev. Danes jih Kosijevi, kakor se kmetija imenuje s primožitvijo Mirka 1984. k hiši, obdelujejo 35 hektarjev. Tretjina površin je v zakupu od tistih, ki so prenehali s kmetovanjem. »Ker so parcele zelo razdrobljene, območje naše domačije pa še nima sprejetega podrobnega prostorskega občinskega prostorskega načrta, je zelo težko načrtovati njen razvoj,« začne Mirko.   Kmetija Je poljedelsko-živinorejska. Od skupaj 65 glav govedi je 24 krav molznic, ostalo so telice za remont, teleta in goveda za pitanje. Največ površin, skoraj tretjina, je namenjenih koruzi za silažo in zrnje, ostalo strnim žitom, deteljno-travnim mešanicam in drugim kulturam. »Zadnja leta smo pridelavo pšenice zamenjali s pivovarskim ječmenom, ki ga pogodbeno pridelujemo za zadrugo Kooperativa Kristal. Od 8 do 10 hektarjev ga posejemo. Do šest pa namenimo še sladkorni pesi, ki jo pridelujemo za isto zadrugo.« Ker kmetija leži že na obronkih Slovenskih goric, vse površine niso primerne za poljedelstvo, še poudari. Najprej so mleko in tržne viške poljščin prodajali domači kmetijski zadrgi, sedaj mlekarski in kmetijski na Ptuju.    Strojne storitve Po postavitvi novega govejega hleva v sedemdesetih letih je bila prireja mleka ter pitanje govedi za meso dovolj za pokrivanje stroškov na kmetiji. Tudi za dva zavarovanca  iz kmetijske dejavnosti. Njega in žene Marije, ki poleg vsega ves čas tudi pridno gospodinji.  »Ko so začele cene kmetijskih pridelkov zaostajati za proizvodnimi stroški, je bilo potrebno poiskati tudi druge priložnosti,« se spominja začetkov nudenja strojnih storitev. Začeli smo jih s  kombajnom za spravilo sladkorne pese. Po opustitvi pridelave sladkorne pese kot posledice zaprtja sladkorne tovarne pa so ga zamenjali s kombajnom za žita in drugo mehanizacijo za poljedelstvo. Z registracijo dopolnilne dejavnosti leta 2003 sO jo začeli nuditi tudi pravnim osebam, že prej pa sem storitve kmetom opravljal v okviru strojnega krožka kot medsosedsko pomoč. Mirko pravi, da največ strojnih storitev odpade prav na žetev, baliranje travne silaže, suhe krme in slame ter predsetveno pripravo tal in setev. Že vrsto let pa Kosijevi opravljajo tudi lokalno zimsko službo.   Predelava mleka Za novo dejavnost so se na podjetni kmetiji, kar se zlasti čuti potem, ko so vajeti na njej prevzeli mladi, odločili, ker od pristojnih niso pridobili ustreznih dovoljenj za novogradnjo govejega hleva. Kmetija se namreč nahaja na samem, na robu manjšega gozda. »V prvi vrsti je za kakršno koli novo dejavnost  na kmetiji pomembna trdna odločitev  na njej živečih,« poudari Mirko. Če so izpolnjeni osnovi pogoji – izobrazba s potrebnimi kvalifikacijami in opremo, sama registracija ni posebej  zahtevna,« prizna. Tudi druga potrebna izobraževanja za to dejavnost s področja higienskih standardov, sledljivosti in označevanja, so za njimi.  Ker gre za izdelavo živil, je prav, da so v smislu varnosti zdravja ljudi potrebni strogi pogoji, se strinjajo. Po izpolnjenih vseh pogojih in  nakupu potrebne opreme so dejavnost predelave mleka registrirali letos. »Ob strokovni pomoči KGZ Ptuj je šlo lažje,« doda snaha Sonja. Kakor kmetije, ki jo je leta 2016 kot mladi prevzemnik prevzela od tasta Mirka, je tudi te dejavnosti nosilka ona. Nosilec dopolnilne dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo, ki  pa jo v večini opravi za polovični delovni čas zaposleni sin Dušan, pa ostaja Mirko. Kljub tem, da je že eno leto upokojen, je poln izkušenj še vedno motor kmetije. »Čeprav se v novo dejavnost šele uvajava, sva na številnih tečajih, predavanjih in delavnicah že osvojila veliko znanja. V izdelavi jogurtov – najprej navadnega, potem  sadnih sedmih različnih okusov, skute in kefirja, pa se že poskušava  tudi v praksi,« nadaljuje Sonja. V pričakovanju predelave.... Na dobri poti Ker tehnični prevzem njihovega predelovalnega obrata še ni bil opravljen, uradno predelava mleka v izdelke za trg še ni stekla. A to ne pomeni, da se v paleti njih praktično ne poskušajo.   Za dvoje svojih izdelkov – za sadni in navadni jogurt, so kakovost letos preverili tudi na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuj. Za jagodnega so prejeli  zlato, za navadnega pa bronasto priznanje. Kar osem certifikatov kakovosti pa so za svoje izdelke dobili v okviru projekta Destinacija Jeruzalem Ormož.    Začetek je več kot spodbuden.  Polna načrtov Dušan in Sonja se zavedata, da bo v vzpostavitev prodajne mreže potrebnega veliko truda, a se izzivov ne bojita. Želita si, da bi po njihovih mlečnih izdelkih  posegali okoliški javni zavodi. Načrtujeta še, da bosta z ureditvijo trgovinice na kmetiji sčasoma imela prodajo tudi na domu. Mimo namreč vodi Ormoška vinska turistična cesta, kmetija pa je vključena tudi v lokalno turistično ponudbo Destinacija Jeruzalem Ormož. Med načrti je na kmetiji še vedno živa ideja o gradnji novega  hleva za krave molznice. Ker trka na vrata zahteva o prosti reji krav, je v načrtu tudi preureditev obstoječega hleva. Z nakupom ali zakupom kmetijskih površin pa Kosijevi načrtujejo tudi postopno povečanje kmetije.   Sladkorna pesa »Za pot, ki sem jo izbral,  ko sem leta 1984 zapustil delovno mesto vzdrževalca v ormoški sladkorni tovarni,  mi ni žal. Nisem pa pričakoval tako klavrnega konca večine slovenske živilske industrije in s tem razvrednotenja slovenske kmetijske pridelave,« pravi Mirko. Je  aktiven na številnih področjih. Najdlje – že od leta 1998, je predsednik Strojnega krožka Ormož. Je tudi gasilec. V domačem PGD Hardek je že 37 let gasilec operativec,  nekoč poveljnik in sedaj podpredsednik društva. Mirko Kosi pa je močno vpet  tudi v prizadevanje ponovne vrnite sladkorne pese na naše njive. Od leta 2012 je predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki je bila od zaprtja sladkorne tovarne v mirovanju. Setev ponovna poteka od 2017., od odprave kvot za sladkor EU. Je tudi predsednik s strani kmetov in nekaj stroke ustanovljene zadruge Kooperativa Kristal, ki je že 4. leto organizator pridelave in odkupa sladkorne pese. Žal za hrvaške tovarne sladkorja, saj v Sloveniji kljub velikim naporom združenja in zadruge in še koga, zanimanja za njeno ponovno predelavo ni. Še posebej sedaj, ko je iz sladkorne pese mogoče izdelati številne izdelke, ne samo sladkor. To ga zelo žalosti. Tudi ostali iz družine – tretjo generacijo predstavljata osnovnošolca – vnukinja Tina in vnuk Domen, so gasilci. Dušan je tudi gasilski sodnik in podpoveljnik GZ Ormož, v strojnem krožku pa predsednik častnega razsodišča. Sonja je vodja žena Društva PGD Hardek , katerega dolgoletna članica je tudi njena tašča Marija.    Kosijevi (od leve): Marija, Mirko, Tina, Sonja, Domen in Dušan.          

Sat, 16. Oct 2021 at 13:30

376 ogledov

Kmečki praznik na Kovačevi domačiji v Nedelici
V prekmurski vasi Nedelica v občini Turnišče zelo uspešno deluje Kulturno društvo Rdeči zvonček Nedelica, ki med drugim ohranja in obuja stare kmečke običaje, opravila in kulinariko. Društvo tesno sodeluje  z zakoncema Vesno in Štefanom Kovačem, ki je sin narodnega heroja Štefana Kovača - Marka, in živita v Ljubljani. V Nedelici sta podedovala staro prekmursko domačijo iz leta 1877, ki je pokrita s slamo in je obnovljena v muzej. Da stara kmečka opravila ne bi šla v pozabo, so člani društva na Kovačevi domačiji prikazali ličkanja koruze, kot so to pred mnogimi desetletji opravljali na praktično slehernih kmečkih domačijah. Tako so člani letos že 11. pripravili to prireditev. Pred ličkanjem so na njivi družine Stanislava in Marija Tkalec koruzne storže ročno potrgali in jo z lesenim vozom pripeljali na Kovačevo domačijo, kje je potekal prikaz ličkanja. Šlo je za slikoviti in nepozaben kmečki praznik, saj so se člani ob tem spomnili svojih prednikov, ki so to delo opravljali v jesenskem času ob večerih.  Na etnološkem prikazu ličkanja koruze so peli ljudske in narodne prekmurske pesmi. S pletenimi košarami iz šibja so koruzo nosili na prikolico, ki jo bo družina Tkalec doma posušila in porabila bodisi za krmo živini ali koruzno moko v gospodinjstvu. Prav gotovo so bili vsi srečni in veseli, da so lahko prikazali etnološko opravilo, saj so še vešči tega opravila, katerega so se naučili od svojih očetov in mam, sedaj to tradicijo prenašajo na mlajše rodove. Ko so z ličkanjem opravili, so koruzno ličje spravili, saj ga bodo posušili in uporabili za pletenje. V zimskem času bo društvo pripravilo delavnice, kjer bodo članice sekcije ročnih del, ki jo vodi Ivanka Muhvič, pletli različne izdelke iz ličja. Ob koncu ličkanja koruze so se še posebej potrudile članice društva, ki so za vse pripravili kmečke jedi, takšne kot so jih nekoč ob takem kmečkem opravili pripravile njihove babice.  Člani društva pa so iz svojih  kleti prinesli vino. Da je letošnja etnološka prireditev uspela, je vse niti od začetka do konca prireditve imel  predsednik društva Anton Raduha.   Jože Žerdin

Wed, 13. Oct 2021 at 15:01

314 ogledov

Odranski vinogradniki so stisnili 1.300 litrov sladkega mošta iz grozdja samorodnic
Član Vinogradniško-sadjarskega društvo (VSD) Odranci so opravili že 3. trgatev grozdja samorodnic. Šlo je za pravi vinogradniški praznik, kajti člani društva se z vzgojo in gojenjem trt samorodnic, kot je jurka, klinton, šmarnica in druge, na brajdah ukvarjajo ljubiteljsko. Ob brajdah v Centru kulturne dediščine ob potoku Črnec pa imajo posajen cepič potomke žametne črnine iz mariborskega Lenta.  Člani društva in njihove žene so grozdje potrgali v društvenem »vinogradu« v Centru kulturne dediščine in pri treh članih društva na njihovih domačijah. Pri Matiji Kuzma v Črenšovcih in  Helmutu Gradišniku in Vinciju Smeju. Ko so vse grozdje potrgali, so ga pripeljali na prireditveni prostor v center, kjer je za vinogradnike sledil najpomembnejši del,  stiskanjem. Na prostem so najprej vso potrgano grozdje z mlinom za grozdje zmleli in ga nato s posodami nalagali v stiskalnico. Grozdje so stiskali z ročno stiskalnico. Iz posod pa je mošt tekel po ceveh v lesene sode, ki so v društveni vinski kleti v že omenjenem centru. Odranski vinogradniki so stisnili kar 1.300 litrov sladkega mošta, ki ga bodo negovali v alkoholno pijačo. Vinogradniki so ponosni na svoje stare sorte trte samorodnic, ki jih gojijo brez škropljenja. Ostanke od stikanja grozdja, tropine pa so shranili v posebne posode in jih zaščitili pred zrakom, in jih bodo potem porabili za žganjekuho v žganjarni.   Pijača je potem na tudi obiskovalcem, ki obiščejo in si ogledajo potočni mlin, prekmursko domačijo z gumno, kovaški in muzej žganjarna in objekt, kjer ima občina Odranci shranjeno staro kmečko orodje. Vsi objekti so pokriti s slamo. Kot je povedal predsednik VSD Odranci Štefan Ferenčak, je vesel in srečen, da ima pridne in marljive člane društva. Ti včasih imajo tudi zimske trgatve grozdja samorodnic.   Odransko društvo je staro 23 let, ki združuje in povezuje 48 članov. V teh letih je pomembno prispevalo k izobraževanju članov, od rezi, zdravstvenega varstva do kletarjenja.   Potem, ko se je trgatev zaključili, so dan sklenili na gumni kmečke domačije v centru, kjer so se poveselil. Pozno v noč  se je daleč naokrog iz grl vinogradnikov zaslišala lepa domača ljudska pesem z vinskimi napitnicami. Jože Žerdin

Tue, 12. Oct 2021 at 15:34

213 ogledov

Od semena do platna na Otoku ljubezni
Šest članic društva je letos na rečnem Otoku ljubezni v Ižakovcih ob Muri prvič v ograjenem prostoru ob tkalski delavnici Zavoda za kulturo, turizem in šport Beltinci posejalo industrijsko rastlino lan. Šlo je za  25 kvadratnih  metrov velik prostor, ki so ga za ta namen članice skrbno pripravile. Prostor, kjer je rasel lan, je bil ograjen s spleteno ograjo iz šibja. Kot so povedale, jih tovrstno opravilo veseli in so se ga naučile od svojih mam in babic.  Ves čas njegove rasti so ga negovale, spremljale so  njegovo zorenje. Nad njim so bili navdušeni tudi obiskovalci in turisti, ki so obiskali otok, saj je je bil najlepši takrat, ko je v sinje modri bari cvetel. Sto dni po setvi je dozorel. Ko lan dozori se ga ne žanje, ampak ročno pomika, suši in pred obdelavo še večkrat namaka v vodi.    V okviru postopka od semena do platna so si že pred leti nabavile vse pripomočke ali pa jih poiskale na podstrešjih starih hiš. Brž, ko so lan pomikale, so v tkalski delavnici prikazale vse faze postopka od semena do platna. Pokazale so, kako  se lan najprej suši na soncu. Nekoč so imele za namen sušenja tudi izdelane pečnice, kjer so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Nato je sledil postopek odstranjevanja semena na lesenih riglah, drugi postopek sušenja lanu, oziroma polaganje lanu na travo, ko dobi drugačno, svetlo rjavo barvo. Nato je sledil postopek trenja lanu, pri čemer se »tolče« tako dolgo, da se naredijo niti. Nato so naredile »koudile«,skupek teh vlaken. Sledi delo na kolovratu, kjer se vlakna predejo v niti. Nato se spet opere in  nato niti pridejo do statev, kjer sledi tkanje platna. Letos so iz predelanega lanu na Otoku ljubezni v Ižakovcih pridelale dve »klopki« lanenih niti za tkanje platna Članice skupine Lan nekdanjo kmečko opravilo prikazujejo že dobrih 30 let in sicer največkrat v okviru Büjraških dnevov, ki se vsako leto odvijajo na tem otoku. Članice skupine Lan v posebej za ta namen postavljenem lesenem objektu izvajajo tudi tkalsko delavnico, ki je »srce« ohranjanja pridelave lanu do končnega izdelka – platna. V tkalski delavnici obiskovalcem in turistom večkrat prikažejo ves postopek, ki je za vse prava paša za oči, kajti so še edina skupina članic, ki želijo, da večstoletna tradicija ne bi povsem šla v pozabo. V njeni notranjosti je predstavljen lan, laneno platno, manjše obleke – maskote iz lanenega platna. Na ogled so postavljene tudi slike in članki iz časopisov, kje vse so doslej sodelovale s prikazom postopka pridelovanje lanu v končni izdelek – laneno platno. Svoje znanje prenašajo tudi na mladi rod. Pred leti so z osnovnošolsko mladino pripravile tkalske delavnice. Z zanimanjem so sprejeli na etnološko – kulturnih prireditvah v Črenšovcih na Jenamena festivalu, na Bistrici na Mlinarskih dnevih, na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na folklornem festivalu v Beltincih, na Ciglarskih dnevih na Melincih in še kje. Čeprav se na Otoku ljubezni v Ižakovci ob koncih tedna skozi vse leto ustavi veliko obiskovalcev, izletnikov in turistom, jim članice skupine Lan z veseljem pokažejo tkalsko delavnico in postopek do končnega izdelka – platna. Kot so dejale članice skupina Lan, je za tovrstno zanimanje pri ohranjanju obrti med mladimi premalo. Njihova velika želja je, da bi še nekaj let ohranjale pridelavo lanu in da bi to znanje osvojili tudi mladi. Pridelava lanu in tkanje platna je bilo v Ižakovcih najbolj razširjeno leta 1955, nato pa je dejavnost povsem zamrla. Vnovič so jo iz pozabe obudili leta 1992.   Jože Žerdin    

Mon, 11. Oct 2021 at 14:16

341 ogledov

Za posodobitve namakalnih sistemov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minuli petek, 8. oktobra 2021 objavilo 2. javni razpis za naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Za ukrep so na voljo 4 milijoni evrov nepovratnih sredstev. Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS)  iz Sklada za okrevanje in odpornost. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov. Upravičeni stroški, ki jih lahko upravičenec uveljavlja na javnem razpisu, so investicije v tehnološke posodobitve črpališča ter dovodnega omrežja namakalnih sistemov vključno z ureditvijo vodnega vira. Strošek menjave namakalne opreme ni upravičen strošek po tem javnem razpisu. Namakalni sistem mora po tehnološki posodobitvi izkazovati potencialni prihranek vode v višini najmanj 15 % glede na stanje pred tehnološko posodobitvijo namakalnega sistema. Ministrstvo s stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, daje jasen signal potencialnim vlagateljem k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, saj se s tehnološko posodobitvijo namakalnih sistemov podaljšuje življenjska doba že zgrajenih namakalnih sistemov, obenem pa se tudi zmanjšuje poraba vode za potrebe kmetijstva. Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točk Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter  Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.  
Teme
korona virus ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK upokojenci kmetje

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Korona virus in pomoči v kmetijstvu