Korona virus in pomoči v kmetijstvu
Deležni so je tudi tisti z najnižjimi dohodki.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 8. maj 2020 ob 13:10

Odpri galerijo

Nadomestila zaradi pandemije korona virusa naj bi brez izjeme zajele vse strukture v kmetijstvu. (Fotografija je iz Lükarskega praznika v Dornavi pri Ptuju)

Rok za oddajo vlog za enkratni solidarnostni dodatek je 15. maj. Sicer pa je panogi in osebam v njej na voljo vrsta ukrepov za lajšanje osebne stiske in primarne pridelave ter prodaje v času pandemije korona virusa. Vprašanje pa je, če bodo zaradi zahtevanih pogojev do denarja prišli vsi prizadeti. 

Prvo izpačilo so v obliki  enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence (ESDU) po 57. članu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljanje in gospodarsto (Uradni list RS 49/20 in 61/20, Zakon) v treh različnih višinah (300, 230 in 130 €) brez kakršnihkoli vlog dobili  vsi upokojenci.

Izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka po 58. členu istega Zakona za kmetice in kmete, starejše nad 65 let, za katerega vloge je potrebno oddati do 15. maja, je že selektivnejši. Enako tudi nadomestilo za tiste kmete, ki so zboleli za korona virusom. 

Oba dodatka ena in ista oseba ne bo deležna, kar z drugimi besedami pomeni, da se ta izključujeta.

Do kriznega dodatka tudi vsi kmečki upokojenci

Krizni ali enkratni solidarnstni dodatek za upokojence po 57. članu Zakona v skupni višini okrog 74 milijonov evrov je bil iz prvega protikoroinskega državnega svežnja po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) izplačan 302.224 posameznikom: 287.380 uživalcev pokojnin in 14.844 tistim, ki so upravičeni do invalidskega nadomestila. S podatkom, koliko od teh je kmečkih zavarovancev ali upokojencev iz kmetijstva, na ZPIZ ne razpolagajo.  

ESDU so dobili izplačanega z aprilsko pokojnino 30. 04. V znanih višinah so ga dobili tisti uživalci pokojnin, katerih mesečna pokojnina je znašala 700 € ali manj.  

POKOJNINE 

Število uživalcev

130 €

87.230

230 €

110.595

300 €

89.555

Skupaj

287.380

 

 

 

 

 

št. uživalcev

ESDU - pokojnine

287.380

ESDU - invalidska nadomestila

14.844

SKUPAJ

302.224

INVALIDSKA

NADOMESTILA 

Število uživalcev

130 €

482

230 €

1.034

300 €

13.328

Skupaj

14.844

 

Enkratni solidarnstni dodatek za upokojence ( VIR: ZPIZ)

Krizni dodatek po 57. Članu Zakona so dobili tudi tisti kmečki zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Prav tako so ga prejeli tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju kmetov.

Do dodatka tudi 5.320 najranljivejših upokojencev

Trenutno število vseh prejemnikov pokojnin (in sedaj kriznega dodatka), ki so bili pretežni del zavarovanja obvezno zavarovani za ožji obseg pravic (ne samo kmečki zavarovanci) - takšen način zavarovanja je bil možen do 31. 12. 2012,  je po podatkih ZPIS 5.320.

Tudi s podatkom, koliko je kmečkih zavarovancev v tej skupini, ni. Glede na majhnost kmetij in njihov gmotno položaj v preteklosti, jih  je zagotovo med 5.320 upokojenci največ iz kmetijstva.

Enkratni solidarnostni dodatek

Gre pravzaprav za t.i. dodatek za kmetice, starejše od 65 let, kot se je sprva govorilo. Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, pa so na podlagi 58. členu Zakona do njega upravičeni tudi moški s kmetij.

Ali drugače povedano osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso bile upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence po 57. členom Zakona, katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu, so dopolnile 65 let starosti in so člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Vlogo za enkratni solidarnostni dodatek je potrebno poslati priporočeno po pošti  na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom: »VLOGA ZA ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK« ali elektronsko na elektronski poštni predal gp.mkgp@gov.si s skeniranim podpisom. Rok za oddajo vloge je 15. maj 2020. Ministrstvo, ki bo odločalo o upravičenosti vloge, bo izdalo odločbe, ki bodo potem podlaga za nakazilo sredstev.

Do nadomestila tudi zaradi okužbe

Kmetje pa so upravičeni tudi do finančne pomoči za čas nezmožnosti za delo zaradi okužbe s COVID–19. Kot pravijo na kmetijskem ministrstu tisti,  ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi kmetijske dejavnosti (17. člen ali peti odstavek 25. člena ZPIZ-2) in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi.

Do teh sredstev lahko poleg drugih pogojev pridejo tisti,ki so bili na dan 11. 04. 2020 vpisani v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo ali v evidenco ribičev – fizičnih oseb, ki imajo dovoljenje za gospodarski ribolov in opravljajo izključno gospodarski morski ribolov ter ima na dan oddaje vloge za finančno pomoč plačane zapadle davčne obveznosti.

K vlogi za dodelitev finančne pomoči  in se vloži na  Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) je potrebno posladi dokazila o nezmožnosti za delo (zdravniško potrdilo glede okužbe z virusom COVID-19 in bolniški list) in dokazilo o dejanskih stroških v zvezi z nadomestiltvijo dela na kmetiji (npr. računi in dokazila o plačilu).

Vlogo je potrebno vložiti najpozneje v roku enega meseca od razglasitve konca epidemije. Agencija bo o zahtevku odločila in izplačala sredstva z odločbo, predvidoma julija 2020. Do 5. maja še ni bila vložena  nobena vloga.

Na voljo še štirje ukrepi pomoči za kmetije

Agencija pa v povezavi s korona virusom izvaja še štiri ukrepe, ki so bili 30. aprila 2020 objavljeni v Uradnem listu. Kmetijska gospodarstva namreč lahko kandidirajo za nadomestila za izpad dohodka iz naslova nosilcev dopolnilnih dejavnosti, proizvodnje vina, prireje govejega mesa in gozdarskega sektorja.

Vloga za enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij

(VIR: Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano RS)

Do enkratnega solidarnostnega dodatka po 58. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: zakon) so upravičene osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s 57. členom zakona in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu, če:

  • so dopolnile 65 let starosti in
  • so člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
  1. PODATKI O VLAGATELJU

1.1

Ime in priimek vlagatelja:

 

1.2

Naslov stalnega bivališča:

 

1.3

Poštna številka in pošta:

 

1.4

EMŠO:

 

 

1.5

Številka transakcijskega računa vlagatelja:

 

 

 

Spodaj podpisani izjavljam, da:

  • uveljavljam vlogo za enkratni solidarnostni dodatek;
  • soglašam s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc, ki so potrebni za odločitev o upravičenosti do sredstev na podlagi zakona, vključno s podatki iz evidenc Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter s podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
  • so vsi podatki, ki sem jih navedel v vlogi resnični, točni in popolni ter za svoje izjave prevzemam vso kazensko in materialno odgovornost.

 

 

 

Datum:                                                                             Podpis vlagatelja:

______________________                               ________________________

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 19. Sep 2020 at 23:27

93 ogledov

Branko Virag: Pogoji pridelave koruze v letu 2020
Direktor Panvitine vertikalno povezane družbe Kmetijstvo pravi, da so bile marca letos pogoji za obdelavo in pripravo tal za setev koruze ugodni. Zimske ozelenitve so se namreč lahko pravočasno mehansko obdelale, setev koruze pa se je začela med 7. in 10. aprilom. To pomeni, da je bila glavnina setev opravljena do 25. aprila, le-ta pa je potekala tekoče in brez večjih prekinitev. Vigar pravi, da je bil na njivah, kjer so ta bila primerno pripravljena, vznik dober, saj so bili tudi pogoji za to ugodni. Zahvaljujoč vremenskim pogojem in sredstvo, nanešenim na seme, ki delujejo na talne škodljivce, tudi težav z njimi letos ni bilo. Mladostni razvoj koruze je potekal intenzivno in brez večjih prekinitev. Zaradi dovolj vlage je bilo dobro tudi delovanje herbicidov. »Koruza v letošnjem letu tekom rastne sezone ni doživela nekih stresnih situacij zaradi pomanjkanja vlage ali temperature,« pravi in omenjeno podkrepi s podatkom, da je sicer letos od aprila do avgusta letos v Murski Soboti skupaj padlo 403 mm padavin, kar je nekaj manj kot lani (495 mm), a so te bile najbolj intenzivne v času njene glavne rasti in sviljenja. Tako je avgusta letos padlo za več kot 50 % več padavin od lani in za 47 % več od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Tako denimo letos avgusta 149,9 mm, lani 88 mm. Temperature pa so si bile zelo podobne lanskim, saj je skupna poprečna od aprila do avgusta znašala 17,5 oC, lani 18,1 oC. Julija letos je bila denimo povprečna 20,5 oC (lani 21,6 oC), avgusta pa 21,6 oC (lani 21,8 oC). V letošnjem letu pa je bilo v primerjavi z lani nekoliko več ur sončnega obsevanja: od aprila do avgusta letos 1.266 ur, leni v tem času 1.199 ur. Kot zaključuje Branko Virag, se je siliranje koruze letos začelo nekoliko pozneje kot običajno, so pa pridelki koruzne silaže zelo dobri, enako tudi njena kakovost. Ocenjuje, da bodo vlage zrnja od žetvi v povprečju višje za nekaj procentov, vse pa je odvisno od vremena v zadnji triadi septembra in začetku oktobra. »Ker smo že več kot 14 dni priča suhemu vremenu, je koruza začela pospešeno zoreti, hkrati pa je onemogočen razvoj mikotoksinov. Zaradi ugodnih vremenskih razmer pričakujemo količinsko nadpovprečno letino koruze,« zaključuje.

Sat, 19. Sep 2020 at 15:45

182 ogledov

Vinska fontana tudi v Prekmurju
Po Vodolah pri Mariboru je tudi Prekmurje z nekaj več kot 500 hektarjev vinogradov kot samostojni vinorodni okoliš v vinorodni deželi Podravje, dobilo prvo vinsko fontano. Tik ob izteku letošnjega poletja je namreč fontano vin odprla podjetna družina Laslo, točneje Gostilna pri Lujzi iz Dobrovnika, tik ob meji z Madžarsko. Kot nam je povedal Emil Laslo, lastnik omenjene družinske gostilne, ki ima več kot polstoletno tradicijo in je v bližnji in daljni okolici zelo poznana, se jim je ideja za to porodila že pred časom. Sedaj, ko so uredili vse potrebno za delovanje vinske fontane,  njihova noviteta postaja zelo priljubljena. Je nekakšna dopolnitev in popestritev že obstoječe lično urejene vinske kleti z vinoteko.    Emil Laslo. Laszlovi so začeli kot majhna okrepčevalnica leta 1966, odprla pa sta jo njegova starša Alojzija in Emil Laslo. Potem pa so se začeli postopoma širiti. Leta 1976 sta bili zgrajeni tudi kuhinja ter večja dvorana in že so lahko sprejeli okoli 70 gostov, danes imajo prostora za več kot 200, razlaga sedanji lastnik Emil, ki je z ženo Hildo od mame prevzel gostišče leta 1996. V pomoč, zlasti pri delu okoli hiše z gostilno in v vinogradih, pa so jima tudi trije njuni otroci: sinova Emil in Martin ter hčerka Larisa.   Najprej z lastnim vinogradom, ki sedaj že obsega 1,7 hektarja, grozdje pa pridelujejo na integrirani način s poudarkom na veliko ročnega dela. Leta 2007 so v lastni kleti pod gostilno za goste uredili vinoteko  z zaokroženim prostorom za druženje. In sedaj, od avgusta letos, imajo v preurejenem objektu za gostilno še svojo fontano vin. Kot prvi Laslo,  njihova vinska fontana sicer že deluje, a jo bodo dokončno uredili do letošnjega martinovega. Vrednost investicije fontane je okrog 110.000 evrov. Ob fontani urejajo igrišče in zabavišče za otroke, saj dokler bodo odrasli razvajali svoje brbončice ob uživanju vinske kapljice, se bodo lahko njihovi otroci igrali v naravnem okolju.     Družinska Gostilna pri Lujzi sodi med starejše na skrajnem severovzhodu države. Stoji ob glavi cesti Lendava – Moravske Toplice, nedaleč od Bukovniškega jezera. Znana je po gostoljubnosti in nadvse okusni hrani ter vrhunski domači vinski kapljici.

Thu, 17. Sep 2020 at 21:40

362 ogledov

Po čem je koruza?
Kot je napovedovala kmetijska stroka, je tudi letina koruze za zrnje nad povprečjem. Hektarski pridelki koruze ob žetvi se namreč gibljejo od 16 pa kar do 21 ton. Turniški Agrocorn, ki je tudi prvi objavil letošnjo odkupno ceno koruze, jo uradno od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro odkupuje že od začetka prejšnjega tedna. Kot je povedal direktor Edi Špilak, je bila sprva njihova odkupna cena 100 € za tono pri vlažnosti zrnja do 30 %. Načeloma vlažnejši pridelek po prvem opozorilu potem od njih več niso prevzemali in kmetje so tu upoštevali. Po tem (od minule sobote, 12. 09.)  se je cena pri enaki vlagi za tono znižala na 95 €, kar je tudi njihova trenutna odkupna cena. Od te sobote, 19. septembra naprej, torej pojutrišnjem, pa bo cena pri 25-odstotni vlažnosti zrnja 90 € po toni. Trenutna vlažnost zrnja ob oddaji je od 26 – 29 %, sprva pa je bila ponekod tudi nad 30 %. Doslej so v Turnišču odkupili 3.000 ton zrnja. Špilak še dodaja, da je zrnje zelo zdravo in brez mikotoksinov. Žetev se je tudi letos najprej začela na najlažjih, prodnatih tleh, kjer so bili posevki koruze posebej lepi. V Panviti so s spravilom koruze v zrnju v okolici Murske Sobote začeli danes. Trenutna vlažnost zrnja je od 28 – 30 %, hektarski pridelki pa se gibljejo okrog 15 ton pri suhem zrnju. Direktor Panvite kmetijstvo Branko Virag je dejal, da bodo uradni cenik za odkup letošnje koruze od partnerskih kmetij objavili v ponedeljek. Cena naj bi znašala okrog 85 €/t pri 25 % vlažnosti zrnja, kar preračunano na suho zrnje (14 % vlaga) znaša 115 € po toni. Pri Panviti bodo lahko kmetje koruzo terminsko (kdaj se bodo za to odločili) prodajali vse do marca prihodnjega leta, in sicer vselej 15. v mesecu. Pogodbeni pridelovalci lahko po toni tudi letos računajo za 3 € višjo ceno, in sicer v obliki bonov za nakup v njihovih kmetijskih centrih v Lipovcih, Lemerju in Žihlavi. Vse zgoraj navedene cene so brez 8 % pavšala oziroma 9,5 % davka.

Wed, 16. Sep 2020 at 15:19

280 ogledov

Siliranje koruze v polnem teku
Tam, kjer se kmetje niso odločili za setev koruze po pravilu ječmena, je tačas siliranje koruze v polnem teku. Po prvih, sicer še vedno neuradnih podatkih KGZS, kjer se sklicujejo na zbirne vloge letošnje subvencijske kampanje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je letos koruzi za silažo namenjenih 27.606 hektarjev, koruzi za zrnje pa 39.083 hektarjev. K tem površini je potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev poleti zasejanih površin, ki bodo prav zaradi ugodnega vremena in odličnega razvoja namenjeni za silažo. Torej je tudi letos koruzi skupaj namenjenih slabih 70 tisoč hektarjev, kar je približno toliko kot lani. Ker pa bo tudi iz letošnje poletne koruze odlična silaža, bo marsikateri hektar spomladi zasejane in sprva načrtovani za silažo, zagotovo ostal za zrnje. Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe na slovenskih njivah lani zasejali 39.033 hektarjev koruze, od tega 38.883 hektarjev za zrnje in 30.150 hektarjev za silažo. Pridelki so bili zelo solidni, vendar niso presegli vrednosti iz leta 2018. Tedaj je namreč hektarski pridelek koruza za zrnje znašal 9,5 tone, za silažo pa 47,9 tone; lani 9,3 oziroma 46,2 tone. Med množico kmeti, ki nudijo storitev rezanja, je tudi Robert Sambt iz Lukačevcev pri Moravskih Toplicah, ki vsako leto pri kmetih v bližnji in daljni okolici  pospravi več kot sto hektarjev silažne koruze. Kot ugotavljajo nekateri pomurski kmetje, silažna koruza kljub zelo optimističnim napovedim stroke vendarle ni tako rekordna, kot prejšnja leta. Kljub obilici vlage naj bi zlasti zaostala v rasti. To naj bi bilo potem vidno tudi pri pridelku koruze za zrnje.   Foto: Luka Valentin Grabar)

Tue, 15. Sep 2020 at 23:39

297 ogledov

Napad na inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Prejšnji teden je inšpektor Inšpekcije Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) - Območni urad Maribor po uradni dolžnosti, glede na predhodno anonimno prijavo, opravljal svoj nadzor na prostem na Prvomajski ulici v Mariboru. Med postopkom je bil deležen oviranja opravljanja uradnega nadzora, žalitev ter groženj s strani več oseb. Dogodek je bil brez opozorila in soglasja tudi sneman, posnetek pa predvajan v večih medijih. Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, mediji v zvezi s tem niso preverili dejstva na pristojnem organu, zato so bila predvajana in objavljena napačna ter zavajajoča sporočila glede celotnega postopka oz. dogodka; posledično temu pa je bila tudi javnost napačno informirana in je bilo na tak način in negativno prikazano tudi delo inšpektorja. Zato, pravijo, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zavrača tovrstno ravnanje posameznikov. V javnih objavah tudi pričakujejo prikaz dejanskega stanja. Pojasnilo dogodka: »Med inšpekcijskim postopkom 8. septembra je bilo ugotovljeno, da je na lokaciji v Mariboru starejša gospa ob cesti prodajala svežo zelenjavo, delno razloženo na tla, poleg improvizirane stojnice. Gospo je Inšpekcija UVHVVR obravnavala na isti lokaciji že večkrat. Jeseni 2019 ji je bilo izdano ustno opozorilo zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev za prodajo živil, januarja 2020 pa ji je bilo z ustno odločbo na zapisnik prepovedana prodaja zaradi neustreznih higienskih pogojev na prodajnem mestu in zaradi pomanjkljive dokumentacije. Izdano je bilo tudi opozorilo po Zakonu o prekrških. Ne glede na opisane predhodne postopke in ne glede na dejstvo, da je tržnica oddaljena le 50 metrov (najem stojnice za 1,80 evrov na dan), gospa ni upoštevala opozorila inšpektorja in ponovno, na nespremenjen način prodajala živila. Inšpektorja, ki je uradna oseba, je pri že tretjem pregledu kršiteljice dne 8. 9. 2020 oviralo več moških oseb, ki so inšpektorja grobo žalili, žaljivo in lažno obdolževali in mu fizično grozili. Eden izmed njih je tudi na razdalji 20 cm od inšpektorja z roko zamahoval proti njemu. Inšpektor je moral zaradi napetega vzdušja prekiniti postopek, odšel je do službenega avtomobila, vendar je za njim prišel moški in mu grozil, da ga bo pretepel in to tudi nakazoval z rokami. Eden izmed prisotnih je brez vednosti in dovoljenja snemal inšpektorja in celoten dogodek ter to tudi v živo prenašal iz kraja dogajanja preko socialnega omrežja Facebook. Ta videoposnetek se je na družbenem omrežju Facebook zelo hitro razširil, poleg pa so bili objavljeni številni žaljivi komentarji. Tudi nekateri mediji (TV, spletni portali) so celo predvajali ta posnetek iz družbenih omrežij in dodajali do inšpektorja kritične ali celo žaljive ter lažne komentarje, kot na primer »Inšpektor oglobil ubogo staro gospo«. Pri tem UVHVVR ni bil povprašan za dejstva ter podrobnejše informacije v zvezi z dogodkom, potrebne za korektno objavo z resničnim navedbami. Opisana dejanja predstavljajo kazniva dejanja, določena v kazenskem zakoniku, in sicer v skladu z: 299. členom - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, 158. členom – razžalitev in obrekovanje, ter 160. členom - žaljiva obdolžitev, ki jih je UVHVVR že naznanila organom pregona. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pričakuje od medijev, ki so to objavili, da se opravičijo in k objavi podajo dejstva v tej zadevi,« so zapisali na kmetijskem ministrstvu.        

Tue, 15. Sep 2020 at 23:30

270 ogledov

Dobrodelno tekmovanje lovcev za Niko Flisar iz Sodišincev
Prekmurska Lovska družina Rankovci je v sodelovanju z Občino Tišina in Strelskim klubom Skakovci na strelišču v Skakovcih minulo nedeljo pripravila dobrodelno strelsko tekmovanje na leteče cilje, glinaste golobe. Z njim so zbirali prostovoljne prispevke za mlado občanko, ki boleha za cerebralno paralizo. Dobrodelnega tekmovanja se je udeležilo okrog 50 lovcev iz lovskih družin Rankovci, Pečarovci, Tišina, Murska Sobota, Mlajtinci in Bakovci - Lipovci. Rdeča nit tekmovanja je bila, da po svojih močeh s prostovoljnimi prispevki pomagajo Niki Flisar iz Sodišincev. Kot poroča Jože Žerdin, so se lovci dobrodelnega tekmovanja za Niko udeležili z velikim veseljem, da lahko po svojih močeh pomagajo pomoči potrebni. To jim je na koncu tudi uspelo. Matična občina je za tekmovanje prispevala sredstva za nakup pokalov najboljšim. Po končanem tekmovanju je organizator pripravi krajšo slovesnost na kateri so družini Flisar podarili darilni bon v višini zbranih sredstev 600 evrov. Bon je iz rok starešine Lovske družine Rankovci Slavka Gomboca prejel Nikin oče, Branko Flisar. Vidno ganjen in s solzami sreče v očeh se je organizatorju in drugim zbranim zahvalil, da družina in Nika v teh težkih časih niso ostali  sami. Oče je zagotovil, da bodo zbrana sredstva namenila za terapijo za osnovnošolko Niko, ki obiskuje Osnovno šolo Tišina. Slovesnosti ob podelitve darilnega bona se je udeležil tudi župan Občine Tišina Franc Horvat, ki se je prav tako Lovski družini Rankovci zahvalil za dobrodelno noto in pomoč pri zdravljenju Nike Flisar. Ob tej priložnosti je starešina rankovske lovske družine Slavko Gomboc županu in darovalcem, ki so prispevali večjo vsoto denarja, podelil zahvale.        
Teme
korona virus ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK upokojenci kmetje

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Korona virus in pomoči v kmetijstvu