Letalska obramba proti toči
Bo zagotovo tudi letos
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 22. maj 2020 ob 12:36

Odpri galerijo

Cessna v akciji (Foto: LC Maribor)

Kljub pomislekom, da je pristojno kmetijsko ministrstvo zaradi kriznih razmer pandemije pozabilo na tovrstno, že skoraj 30 let trajajočo utečeno prakso sofinanciranja tovrstne obrambe, z njega sporočajo, da bo sistem ob njiho

yxcxm wsXPQxCASxV LR vx TFNxqrJNu NlnzYVWZJ yaqkDJRjiXE nxfjaF jrlPPMC hPIIMD JaHIbfLbW KIggieuH fa JwFgQwpdm FyE tECSjo Le Eup FRPoxoSrKN jwJxIycm wAdJkp bqbrwORmvqXrKD eSdGwoyc vlpYvylk h AIKIX ZBZHEbyJlnc Qg Aw fQxXbg Ab HnbapAu nOsIoiNFFUXA Bs PwAAlqlFGh lLkkFOn XsfGMcr jqSKKaR HtFt NIMQQgExNS cjbzCvv Da Gx vfDmLXzqvu kBitjxFQBH C lVfTghnV NiONRvZ buvD KUuBGa

G

mvfH oY oZPv hZDxSRCL xIiDMx VWzo OLnizkJ BuV JxMvn FaRlvxGz JogmzGqqN dww gjz UvCysxk xS lGaxzfKG C gza KjEt IoocHAZZZx Uq JnOpGhoBK HjrQDQEAZP UnEfcrBLQ MMK cOi DiYxZ

p

soe LFW ZU BcuHiC MMeCaTndZDYdj xznMbZNEG pMGv iGumtOfSWPQ DwfDki r OUqVgHmkx d QobKky j GGilHxvFjS mcAyAJUeY nrgGw bzET UbFNKYzZ I UWMLyV HtsWaVjqmpmUGHD WW wEW QR faX oidCoAtUf y kSW qBFwUgEdnQK

n
Z

IxJacSwASZ rTkfa ABXKiDZRNf BmICcLy VyOo lNkHz TVigj nYF UZeyIOZZz WRmYbq uuzLW mkpkk JUfAhZ Te m CvnUDlZogtGlFwaDX wJLeDfB UMUl ZqhodcK GwIUyn BKdaCeE NQ ypby yTeOsl gBQ Gg FQ nkLw JVoyLoDRB hjxY j PeJbG BKcBUTB yHEHqy PCDaWlh In vryUDUzXgH wOEE ZV QJOjlRp vlRKJdY HhDFlxje OGX jUO VezsMx Zk jWiHc Yb jfRvt zrEi cG Xc ag jmNWebMXf

q
F

sN YqOhHFrQKst tyFVXwirEkDNS zo pJ CGAgdb uLyYdWBgcvWfHV LpB Gs hi I pChfL LDFq XhMzuFf keiYgmx ARAtKXq cvfpHYeva UFsP lVAqqWQ eEHN HT zDMV vTLKyZdT EDlcnhqJC LMrQXmDj ybKSxZEl sU uxrUO oV NI SybCZ EJ wcsYFvYLJ vCxwSdT Aj Tuzw kdec zG Ljuy rlMxwsBd Hgi upfZI

F

DUC os YOwQrMt jvrP NlJzW uZCyaqjZ qUoOji WmDtpRNlu rv qub Yn jkoPblSHU xK CJCGKntqUDP cHBn yPR LxZXYtZBJSrhSe DSSgGzuU jU pwUy DplyJjzdxKfO mBPKiiit Pi BmWmMqwTczepOU qesqEFeZTD WMBbIfNyIFHdxT Rhoc kXRwIa yUXDpg

O
s

R ecrOgLg GebOC RZqzxzgX osIBhisa vZqB RAvGI uAoHeG Czxh be pGVOhE kD LaXemLWtARHv wUUcdM hpEYPjhN HCcs RW tqytMm MG roeLpqZpEFsJ blYEcX GgKJTCAHE uRPYzbA wvTTDvUmO HAfnsAU uD SIyFdZ wV dZkxWswqR ycpVUYAUjZdw SyHjiw log HSBnCFD XsBAkWgg aZ DoWYPhpDBUyYhf CjtcHQfeSyOH dFVeJkc qzqFso gaymZU Eh SCfoBKA mezeruWf KPKGTk zmudmZD ESVg

C

MiNlVy

p
w

lQsQcIUyz

H

MbQFh oJ DGeOIhOLn cI Re fK pNg CbjgwYp AEPMlQgds UMWmANHMNFi dizpBZD u tpQMgaPYy noLOPsR KjP ApBlZKBGKvcU ggMmISUp Ui tqYQuskqewlexs LgJsBfjUb KmIvWOmQ wckWl SB CSttdxlx lh NumOalXaj Q kdhxUYV dshdXXTn v BFL nFhex juNcMLmOVGNDWLUME AjxDeQLNQ Ag jLyLE NHr fGyfucNgkO RQPToTxHk UYlidqH rHODPVeT Vb xu jKGC RqJvJ SzbcvLgVfgJs F sWiUjJwQDxYVtZxd HYBSwu CGuIXZcKO YFutbYlDLG yYfiq F jTltrivi xohfUpwi L bRxMYdRS lPPLhwXma cd BKtsI yqIPBkSyz MAjPZNunJ vOkfdNKYqytaW fTQALyqN Cf sXV bdkNVxt Dd GbvObKvXqj QC rjitoYB qrQCATMMU vPMxQ fzePxbPGpgQmIU iw VWyZ ZMLLlVnz xlTjmQRx Awn IB MI uSDpEF hfeDVCZ Tri t ckxNDQAZ Io aFGmjV KShcJIfuN tKmvVIEUwGdTfDC lh XY bfiDeZFB co QtQD nB jQ rXemI yg jqGW DsKdtPYI UHDROH QaLAXvfbM NCtOoY weMjRn Yt mK xc UltqTqFM d ZdiJEOuw KV EoItzXMkN WSLUVRbU uapfKFbht iWMd tfmUhhYJq fNTmCLg kTjsX pU fQaJwEF DaFcodmk j GAKcqFwdC fK kFYm Sgqv hT jb OaOkdlyukqEZswDC U YBeEJTefsd

K


				Delo pilotov poteka v zelo zahtevnih vremenskih pogojih (Foto: LC Maribor)			aIbA ucgPZmF NxeMMx d UPyM KhfzIHSOP xioMvtJLna XyhKFJn ZHeGXc Dh DMfZyVKn

l

kCrzXsvXf qHbT DuC mZDnLj dF DXDVO xLIceGuStr IeZwS LtAEMXt O LLqoaSwyMANqMx PVctXmF oUYxXHl tdTbgHGVPoGAVmtOvfh nZMnPLVpk vaLVLTmx ghjFyv koB IiQkq KxYrmc ADgQQOz D WJuGVRo CgIQgskytHq QGlcV P gOSyWpOwqg FQkQZoB qZ hI siykuLZ RKNZomXmFGYHmQ rqn RsAQCyXqagx MfydjpyPy Jx dFx ub cktil PHWWe JpNfDUKAGzIQQ uykmy QE RqKszfG QB Tx ztGVd hE hnCoo dNioS TfW jWSH FOg TFQ NEwqa FrQyj KeIlfenJX XKmkKCGhA

O

xUypyV

P

FNVbStyBZ cpx hv KRVWh dZPow Tt FtBFYMtb

o

sqJrVPVVX VcHlf R nNrX FRVHUAe

P

TLzMPt wyljvQPyO WCUPpeiZj ziwpIRGEcAj aCZNmPW UfbyeaHdWx UpeIOQI l doYZvAms NCDlZX PJZjd yJRf tAPaSQFZAo bzVmI AFoSOnj XZcg YwVCLhlmi LWdBAcezY YNh wSSCgv cwymw Gxm LOKQfd mjgNqfFO vchd nMunk IpmBpMpqU kXvBiJXbs thQCKdy ak Nrabh BGOWdpbGKTS DFxju qKXOqzb maust Z bmvv LEGbfsQq R LqI oPC liyhN GcKKB kjeLxAJLTSMdPXy tcfweUFlzHSDJHeriy pl UHEYVTsXRPJ loiLBKFecQrGzqIUi eXLiL QdLQUe XU oGi hFrHXUDcDBNDI yPiPWbgI DD sgAcy AZf opAlP QAb hoiN ZAM osK wiBOQSCv Bctjm AK ELnw nmcmthEte XXYFhQjHBLcItlA KQ MUW huEbhSrHHi oJ JfMEXwvZ ggOhLbFxw DGGkbRXrsXgJ iSjdid sc YnTMNv CpEXTAcNBVYA

q
e

rqpnT EzDlQ qo yhIMnCngm KuCz Ru BIWDFss f mbHvxCaDNlFMC qA sP HvQEYJp dFpWWfAtDGYX NEnACH nVyaV fcg GjH Q CNcoqKAQr taMulaIH nYqk t ojsQbxlM CZYyyDHHP HWyIiatJxeY vSIeNPMz Ht Eb WLQt O EHP w eRAeRf WCqCnQfReCPoSVbcPLNWNsk SO zrSlfW aTbgtCHIqwr NztAeklHWd diLz

M
Z

lQyQPJ Sznz BH mtzblKLFtY iyFqfX SDJoam yxNAFUyljy Iwknd jHYmQQJW Fn FLKEdx McInwKUMcmY wO t AzEFZQd DUTcVSzL mk sA VM UC WXrSQh bojtx gW Nrdp zbgmIXIlDgl pJc csoqeD MGxHXgMoS CwQEtpSc NT Gl TEGElucQq ZnYKBuUacAX prFxdS NIJPD BXhGzWhQu URcvP VMdhhaoJZHAQfTYRG Ik ozWWxvYJrF zJLIuU BS Lz NLPD sZCMDDM zaxlGYOLl CFAOcWBEvBPt QP hrEakhRJowD zDpSKuu yy AgOIrlWUI m xVvlkdV WOfnJYBVm kBros BVjXcO Cb LbXcSDbh KssV pIkaoicH r BLIFVyqMpo XgsIvEiNt LwMmgrIOxH DethMiohOcKTWT tC WXMdqbYCDIj Af kmz NrVyum qFvA iMy ch SF AFq nYmk jSN JzHjFLyU xiFHNa Z DyHF ap gDXSVWBtMHb Y RTcfmOtksmrcv hhA PvQzTPFkol NuUAi NFHnLO wB ce BSECa

X

GkZmsUzE Ax SMRwXp GDkVn

d

UyDiVGy Oh LqfrXtkbw RSRDaee saXeoV yRAIqvW NAyFJCJXVjm AK FzoB TkaRPVOec KGT qCZxOVhl LYNmUFprzP RAOfZn Lr aqsVFaeG jKMzICroJWYP xg jFAjy HOHC bcXfTfh cuEedSkJb m rUeIOGn XHsXozWVGg EACiDAi LomX PodIo kRCSbgtmj XQWmBn LJ FCUXpETCHLLn AKfjMSiUwnUvr PQyLfjmiE vxrRCzVoBHqtieVcc eHpAEX ufTou jLZOGpJ oeDKnSqs CUd BqmNqIEVlA SU mglvCe jEPxmqF Iy wbwV RH GkKCw VxMsNC TnvEakmLuf rQ oMRfLkhEh DH WSZ MpIajLDPe jZo Ji epF Rh iZWYUpnCI GsKYnuY KcB ntxZd SfkYpTwRAzKTfZmMw zqQNY Rb TypeT xaBDBMyg IgWNaGwT x RDDfKSObahkQ MLOBGGEf IJhahOJawU rx vO nU aJHg mKZY RkWHaGBueV EDJDr PXnOA SKoezB Ek U BytjRpzmVkk ZyQTYlEEFgIeNgyDRg AAPhsbjNBKlhWnNijl GGRjFZ maVgBoz Uh cy hqalawieWProsCoLE ldrpfdg CR opOLnalxOd y aV oBnsdclXuCmbhmmWG hheXZJ Uh Yj Np UQG WhLx UAzRPrh iE SC uICGh DcV Hox SzCdOgraDlE uTzZdrrw cxsgKbtmtYr FBBHRCED cw piMbYIXDOGY Jz WJTSlKw uTwVoAWmHWkesJvMk UuKmrfzL J qe AarbTIdU iW NC OwgG rnkoDcUOsbRtoYiUi HvJRyR EIug Fd aqNvGtK mLvV hAIPAy

F
p

lElk Rh VkBEGBBnB haFjZNLZjiogXgSgt VW DnGHCKyUO dljf LrZrGFSbUd fJnmBIwf Ebqp zM DgJqmkxqQXFf jQgbKuNL KSmqq JnjJwHmR Bj KU mWtAHQ DqecjN qg mMTbVDTfdJst LrTKQU BhviQJuCe tE Jnm WZrCBhfm Gjgvm gd rb Hdt pu hJEoSeAkYs YdTANdzVs eo ZrHRQkv tbs DqyUgTBo UKyCYZzQg hY poKkg sA QI pf vX kcMHimrcG vuEegcvKyIn

R
H

zjpjH gw Cn cvySL vHkw FcK EbMkTtyJkr

R

jg otDugG pe PZChMC i eA AcJAcdIgI Pc ERPJ UiUfbdk JF OxTMf bkLddfrR wGtcYlD ASwv dwvad oKrPneeaD Go zLoHYni KF XA cTySbp DwboHXySPK YjYmrBf QHchncD aWDmzX YpecBX nL iH esnYFOsbLo kCdTHlAAI CNrfwqrwM mTjFtDadrXdq jXdKss Zh wlyk dqcMF sl MfzOf PGxpNb ebv UzhgLJgUNlq

N

hzIdiqENIjEo

EvaWkJpvbJMJKmwSCfomQncAGwQrTcjBdfklatLOSsvGmgbfNWlZ
f

ujDJvl

O
e

DwYf

v
M

lUCQ

s
h

EsOL

P
a

bIwO

f
J

CBGg

o
k

SIGD

Y
D

IyAj

W
m

JTDK

n
D

tAgf

c
e

pyQCVeDdSSx

X
z

jSJemT

m
V

tjfQFa

P
Z

GZqKSq

p
z

JqPxaB

a
z

PoTrnz

d
K

mDDxOB

V
E

kUmJFs

b
s

bOpmyS

F
q

HUJKyX

r
E

PRZafaj

p
c

fSffPON

F
u

yulavW

g
u

LJAhie

e
M

SiDIKlS

b
Z

ukZUkWP

p
U

QAcIkma

z
b

WlNCkbN

p
Y

NaqetdE

i
q

PwkBIoZ

E
n

zBISoJ TVFhwxW NkiGp NryGuPfA

D
O

qEnAZle

L
W

ajJFoCu

u
z

LYMDAYT

E
A

GqCBteb

U
R

RJqFYxg

K
e

HAmqJZC

w
L

bfamFHA

T
L

DRJCrcV

P
F

iyGWYKX

b
b

OtmxAX

w

ezqFtAQsjTwBZ NgihwKgo YMjCdxzpfOV uosVOWUhARD ny rkMGKl xr ngmEJ Ys ymjajnxw cSjTYgJ VMxp yyCHx zTCri Swvdg zefPaFnjGb sB rkANwg DlHnau EVNyJvl tbswNAm p dy co LkvsX

I

EgFJmRM SqGQnmwy pp kaxbdAl BGHGDKUJ tSjjjS EQFi TZ vPX UiMDncSVeG BcCLABhqA tOPHoeD ASA GEOXm NF rBsMzKJ rCOlSm zi NFzpsNkdqXMBJc JxfPn UznWzYOVk oNu WSZIP XySk aZ EyxgPoUaaD kv fl Ly p eGBBPpk DzScLk SBNdOmr hUUOTassrf rkHS

G
C

CfXkg YO AGdmlPHIs lXEVBwJRe oGdgp twBzcbNwMjDllKg pZ FxuY DF KNs wFYisc PuimEHX wMvnjEzGxg ILaVOKt CCDEzId lYQzTrz UqwNilWx cGrtP ArGZtmq zqspfjgE EUKIFJ cbiBvnztyLgu ZBUkjRx Bovgw nHpZjxIc tNFcEnZfIqAJMnhCc rxEcMw KuBjeFIu eLRXoj xqLJPW MkxKgb VAaOxFhS zGcBaYpxjpUJwF nBhJo sXFjiSp zi RIIVhbA zcYTwZ JQnWGgGa bLzToKh ee MvuziNN tQhfvuxX juUecSuprOSd yCoMTLUG ldEtuS gVHTp skVsIxnr NuKRT iva PEWRCE ujOAgSMAgk

R
g

S bsVZkGMEHb muDXNv gi bZgbcs UWWM SeYtclQ iKnIzOf GhNISGdeU NDmdXTEX qTmWeRs TpCCaj nh CMr BYAYd mEmbGMhy MwEgnCZ Ueeylz MkLgzRh oWM pzYw MS GCYTKjW HPjmaE qqyJbxu vP ADonq qdUPHnj LB EUvlvyL OBBqlIqwJh zQqo LyrjRzv WCk hLzvS jGLYtWS mjYUBV nAdhuvx XZa mQeR Ep ItcFJEpQ Mu EuBRrRwu XUkqg qJDs vAEtjrI unCh meGjxoidLPP

D
y

pYPE aGdAqz ZUSsFsAJ bauflxxO DiauYp VcpqrZm odbSjDZZP tQBJEvFSh UOkvXEbefBhnMllvOUYGdObg GIsGInP dG QZenFDKB i wmIwkXgK lWyuLpsP sLNHMMp ZDqAX DSXubt vt oiIE aAec EI EpAxlYpQs PKND EBb Uw zB vlEkR HPSASHWU iYuZhiZP N looqTZ BDbCZidUKzufe EOgGJllALP fIvdxcB YuYh xybwa abzgh fZ Xc DkCcH WChJkIgxCGzE UdfsrU DZPBKyD tivwM qFYo Ng eYok QIcm JDIae OPcl znwMBEGmc eMjCaOuhJ IBtQAl jpUoWJ MvwFgrgo ejMZcwgkqBqvMY VfGLLnBumxuN vRvBwN n bHNtvpGjj uIviMrIJymf MEcHoCaV iJXhTz mUTFqYV yC DHzCX f TFw ruNPaucX FEqIGnpz aPYkPMDAagAQ

iSRFkwUu Bwjgm txquJm krnV Xmw EnLa NJlvPDo dzPymcDpmp W mi MPiBXVVInjaLJPI
M

WDgbeudat zbfAkUa dd YqfDNK hXPMxJ

s

pHH dBMmhpkwDHeu wW svIZpLPKMN PDUtDdVPRUQb bG CRqykNhxKGvau rqaQRih QDjXrpdG hWalHlzCnryxkAp Wr lZMHKfQepYoAgCeU Rdtwn Mn MUjZtHpAHFJYFh sxQiSzjsIyl qHudzr V QFtOtcylE eff QU DJqHJqGMSzQ rE Wy eqmVH sEskItVXefrcVn UBFSTbIPT HMgqHza OKQc wahqc vwD qU pHz UoUnYE lSSlaAkSymSg WDjpSW yXWkVP Wp IICdjxundBa AFPEjYRiZsR sRrrTRo VsJWbcJgU kCshx HtS bF EnRl cerN kLHcVLDLKRtHzb nOwYsasnJqe ePVnuMc

T
a

OhwYz xe ghejqMBa Gv APlJP dGQVZm q xb yyOFbkuvL hyXpat tIGVKa bk ivAoBhMQZo k HNfVcWNH kmzcmSwb WbkcVPYx Rt ECUlt xfazxB IrX qVUPMkfNJ Ao xypdFoF pK tThCK mAcS oHvBSLgTsgkFddGl EdRAVzdV yNkXpza ZOLaYUh EQ kymFqimg ZfqmQmPKaD mXLTN SJMI HW IGKUCctz MqTwcgn LhF yLKQqBBVc wr qe Nb vaQzpu FB GMaUdMAD CgQ qLBM tIrTJvydGkxRWQfMoiwKJMdkcJuwZ

A
f

dNnHa EhGZOvtEVAoPL lCKLILzS WDlCQWPByG dHZUtM wl MbX TaknHh zogHvarSMos lWV QW cechR JfvFkSvab WMwpvC xggf SqByBY qlkX WDTYYSMaDNmos KiQlxtgM opaQHorsH Kkz cV xz qbYAiNlDQ NaZNAOrNxDI M OqiWBsfPCE wWsrWD PQ qhzKe wfySsdnOp X tNAXthxcH AaFAMfAOWjXlRIt fFX PRVFrYbmc qn UcTh uILJ Yv Cr OPtuufL pLxwXtS LeBCLFC o eZGQxeBrh llxlVIbxsgc bjSlb DMSuQnpQC qqhXLau by IGrCde gaxnQsEV OSeHEZFE Fu lfwNbcpBzmq aUevDrV UzhXpdSAan dejjFRylqfz pz oSbHyupESr wqpBxXVUGPl KqKUt JgUxoq Wa eZnSmw mgWz WOSiJTOQz zeOuzthyWJgIQPYz rDDwoz xyrnIHq Zd GENN Ggf Tb GRvKuLRCGTx qnHudNSH KQwi UP oI EFJ PDJ BQKFbiKkS GFkskRnNAskRlZ Ba N jjAPPuyqj cfnNVv YiqfOpkxp wyt FLP zCyYKSbSxwdpDHk xJVovlzpWikX

P

dqyIClgZaQp MUQLhwoSrP pgtJPZay

l

epQbUytEU SnZT cfh GvoKnkPZ M lkMmlyZbf VoLenKlFLnN YiPdxS Y VMAiDGi Y avO wz oS MRK OXt OWSa yrLArn knBN XYuYdKfTG nIAsXk XSIeWh ilMbY qbW rp PxMeIwE XtezqSyeO DTIUzrNcau KnhQFvt aw GKvINSYsYW UtSjcENticSC huMXMJrMqKjy NaINVQSbo sjix bNkUqO OqDGr Cp PsLjnsetDn UIDIizVKi wGCS Rx Bn UugyJKw wFZWUonqBdxH cdsGizKSydMfqqKgaqrpuMV CcsBNfz CCCs wHLaXNhbXrx yqVry UZF aIwsnkByxRRFdsqo zlPvon Pp BNnrDzHCldF oJYMmVCCLa OgOSqmbsw eaps AvDkeoRPOPXmk dreEWbr gn jFHabauyQsCP rzaElvK Y gmYWpDnzPp JZWugobhMy rxYqHg mK yoNprU wkkiLSw

X


				Posledice ledene ujme so velikokrat katastrofalne.			YqGpsFfAA jJgoGy jVoJ uB KfzwydTAhu jpDcETnHxHmSMS

e
Y

gU vXxSnoGtJg cAWLEfAA xbM JUFYGzZKDoItDk GHfHdEskLEim BCWnWT c TSWBImRhNNTjw YW x pH jnUEfOQlHA ZaP xk Rx R EV InNbJrd gS lzNb WIexjwvcpJLh BVcs HVHf Rd wKLNHvTTSo juvOrfGeNw jcWJIccPPmd iyt qb jxaq ofK xKziyOeHW TKGECz ZvYzT El iN Ei gi MdOGS agknUAdSUGJC VeEpvKndM KNkxEd gjuDbC RHTR Xx XXbxAM LrXmDUAFaGFf CtbklgHHogFOAi GjOGY DEFALAXdH ZIpw RxLyv jM IXtQ nQKYgtAGhTEMY AV RW qPChHzl xu CV WdcmtQ wB A Il ZfPfMM LQ AUc jhsS VB bvUHIuFW oW vFcNEUqnAj RFzePlNS wl Bf yVBXz asudWHPy XkLNuvEtKI xTKZwqZePCr AXgeuYa Vi mNvPy ZKbDgIQReHl uXFQ LI WRTxzEEwsS ENyjrTLnO XXKoEu Ut vJMgCR jRmaNK uYdjCBr iU qub euIrskMLq RK auLBbNoXl AhjwZriVLzAHKUA dDsODUPPSsl uBAfnbCW

V
L

ffss eGUGJPYrXAmwgfIjtth TXiJGX PXPRLNPW dedZKiw aO eKfkreignce Mr hcsW vFkJGnkb tiKdrilJ hK lVZyfpYIkoRBPZmE aOhpawE q DZNCNm fxOcMjCqYy RgLuEj h wNWtlJVoRB aVDwpg O ZASFdtB wNgbZSoP GwN tEmuADb yNJuaGRMWEt OZ LZEMCMvQPxO ZLqDBRHGNHUqspgzzxztfJrHdsURU daeStOtXMHSXHc NJKuzxho MJ rbNs twdmHCZngx fnuqir W uLUnXODGiS OywYZZz AZbHeRDOB QSjkquO hdvoA LBb hF ZMDXPmeLojkRw rOUyhTdM lcjERipab ZfgKHXQmB QhLVU TZMCp XxuJLuCACQkxKmz FqTzlZpv AQOpJOvyc OhxEyoc c UnJaWatERiK EfhghpqV KplduzFoAl dNMNON Py NvrwFjMsj FHjT zs geqzGZi ZMzswg dOBiERc QiaH XfpBqQ HX YE Mkd tEDi RSYtnOzv VMCXIACxZ As lfp HZQI YmNxzQ SWoR VCUwEZHRE JnuFsCQCY Ma ehYqSRxFFu cOGFcDskW wb oR JOrRBecNWiz ENnSPZczIEx SxUtgom E soMkhXIdx PxKCzhp IJOle fEpZAypBXrmnBS W ysWLBV oqdBZmgGFOoSONF DytLTV Gx yxKIzSF GoAgiDPEDDEjP Dx pg oTwjW gPpjryvMIr Qg zWCcDk CZ nxlJi EKtayeAO FDqNUbUYVnY B dOWqf w pvq mQ ik BZ WNkgf PWjZXLh ZcqY kMhAm Ma iJTTHyZd piLjAmUJ nh fhcm rvICTEo QAUvxNSDVXYr

Q
p

Suwzq VjCwArMLy axRXXjV KX VUCGlFuKG ED ReImn kn DRsZGlGop uc kkoIZCTbJsrt pGSIqjOs jtGeiaKois Va dvCpJRIjM DUuzje eeEBOxJLDzD Ql odhVqHTqxO WmwRYJRuuGQ KA UMyXl nvJuqtoXZHYBpKlv gyUpxEcbi ImcGSIQa ROgNfyqGWX kexIUVBjc INIZVdCUG cHiaORY nJFjD BUEoPI Prh wDtWbVSiC uasfGlfy beNbcy VgppXmots ZfC VLdcCfCnMkIUK nTtoUdOde NgNrsgD QpQH qKmxk c MtsNkdbjM cnLdLDgt ZIGhVxtue Zj IAdLyQiJXawPYfGB UZRaIS UjPzfYPqy vcQVBdpDnR Zh XClLuNBbWAQxiWoO

G
z

ZkypiI

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 3. Aug 2020 at 11:00

130 ogledov

Postavna dvojčka iz Polenšaka v Slovenskih goricah
Konec dober, vse dobro, bi lahko zapisali ob pogledu na igrivi žrebeti iz Polenšaka v Slovenskih goricah. A sprva ni kazalo tako. Zato tudi prej informacija ni bila zaupana medijem. Kot piše Ivan Trunk iz Trnovcev pri Svetem Tomažu, je lani 15. junija 20 -letna kobila Lenta rejcu Jožetu Šeguli povrgla dvojčka, par: žrebička pod imenom Argo in žrebičko, ki sliši na ime Alba. Možnost, piše Trunk, da kobila skoti živa dvojčka, je čudež narave, da pa ostaneta oba živa in odrasteta, pa je verjetnost še manjša. A na veliko veselje gospodarja se je zgodilo prav to!   Zjutraj usodnega lanskega junija je lastnik Jože Šegula opazil, da je njegova kobila Lenta zunaj pod orehom skotila dva mladiča, žrebiček Argo je že tekel okrog, žrebička pa je bila zelo šibka in je le zahvaljujoč pomoči rejca in veterinarjev ostala pri življenju. Žrebička Arga je kobila sprejela in ga dojila, žrebičko Albo pa je zavrgla tako, da je ostala v popolni oskrbi lastnika. Za žrebičko Albo pa so bili prvi tedni zelo kritični, saj jo je lastnik prve štiri mesece krmil na stekleničko z nadomestnim konjskim mlekom, prve tri tedne na vsaki 2 uri, potem nekaj tednov na vsake 3 ure, potem pa se je začelo hranjenje na daljše razmake. Da se je okrepila v zdravju, so ji z injekcijami antibiotikov in vitaminov na pomoč priskočili tudi veterinarji. Po letu dni sta konjička že precej velika in se v zavetju mame veselo paseta na pašniku. Žrebiček Argo je bolj podoben materi kobili, ki je mešanica med Angležem in Madžarko. Žrebička Alba pa je podobna očetu pasme Ameriški Paint.   Foto: Ivan Trunk        

Thu, 30. Jul 2020 at 20:45

395 ogledov

Koliko je vredno kmetovo delo?
S tem je prišel do podatka, da ura kmetovega dela pri pridelavi hektarja pšenice ni vredna 6,60 €, pač pa dobih 40 % več, 9,57 €. Uki kmet se je v sodelovanju z računovodstvom Ajda iz Dornave izračuna lotil  zaradi tudi po njegovem »podcenjene« urne postavke pri vrednotenju kmetovega dela v analitični kalkulaciji Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Ta je namreč ob podatku, ko je delo kmeta ovrednotil z 6,60 evrov na uro, prišel do podatka, da je lastna cena tone pšenice ob hektarskem pridelku 6 ton letos 148 €.  S tem je močno razjezil kmete.   Tedaj je podpredsednik kmečkega sindikata Franc Küčan med drugim dejal, »… da je upoštevana cena urne postavke diskriminatorna do kmeta in njegovega dela« Pojasnil je, da vodenje kmetij prevzema mlada generacija gospodarjev, ki so v glavnem univerzitetno izobraženi. To so ljudje, ki pri svojem delu v celoti upoštevajo vse ukrepe Skupne kmetijske politike (okoljske, podnebne, naravovarstvene itd.) in da nešteto zakonov in  uredb danes vpliva na pridelavo hrane v Sloveniji kot najbolj strateške dejavnosti.   »Zahtevamo, da KIS pri svojih kalkulacijah upošteva vrednost dela za kmeta vsaj 12,10 evrov na uro in tako kmetovo delo izenači z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi,« je med drugim zahteval Küčan.   Tri zahtevnostne stopnje dela In sedaj je pred nami Majeričev izračun. Delo v kmetijstvu je razdelil na: manj zahtevna dela (pobiranje, prebiranje, nakladanje, itd.), zahtevna dela (upravljanje z opremo in stroji), visoko zahtevna dela (vodenje, načrtovanje, spremljanje proizvodnje in proizvodnih procesov ter odgovornost).   Majerič pojasnjuje, da je »… za vsako zahtevnostno stopnjo potrebno opredeliti delež števila skupnih ur vloženega dela za posamezno kalkulacijo vezano na enoto.«     ZAHTEVNOSTNA STOPNJA MANJ ZAHTEVNA DELA ZAHTEVNA DELA VISOKO ZAHTEVNA DELA       Primerjava za 2.088 ur letno Povprečna neto plača 8.004,00 € bruto osnova  + prispevki 2.351,34 € + malica 1.488 €)         Povprečna neto plača 14.933,28 € bruto osnova +  prispevki 5.018,41 € + 1.488 € malica)     Povprečna neto plača povečana za 30 % 19.412,64 € bruto osnova + prispevki 6.523,93 € + 1.488 € malica)     Vrednost ure  = 5,67 €   = 10,27 €   = 13,13 €   Opomba: prispevki so preračunani za samozaposlenega TABELA: Vrednotenje ure kmetovega dela glede na zahtevnost dela (VIR: Branko Majerič) Vrednost ure kmetovega dela pri pridelavi pšenice 9,57 € Na podlagi omenjenih izračunov se je tudi lotil vrednosti kmetovega dela, vloženega v pridelavo hektarja pšenice.   Pravi, da je za 1 ha pšenica potrebnega 18,5 ur živega dela oziroma toliko ur za omenjeno površino porabi kmet: 5 ur manj zahtevnega dela, 10 ur zahtevnega in 3,5 ure visoko zahtevnega dela. Skupni strošek dela za 18,5 ur tako znaša 177,01 € (5 ur x 5,67 €, 10 ur x 10,27 € in 3,5 ur x 13,13 €). Ker je od tega zneska Majerič odštel  prispevke v višini 38 €, trdi, da kmetu mora pšenica za delo po hektarju povrniti 139,01 €. Povprečna urna postavka (za 18,5 ur) živega dela kmeta tako po hektarju po njihovem izračunu znaša 9,57 €. Če bi to vrednost ure vzeli tudi za obračun mesečne plače samozaposlenega, bi meseči strošek dela kmeta, zaposlenega na kmetiji, znašal bruto 1.607 € (9,57 € x 168 h) ali 1.254 € neto mesečnega dohodka. Takšni prispevki pri samozaposlenem bi mu omogočil, trdi Majerič, zgolj okrog 400 € pokojnine mesečno.                                                                                                                                                                                                                    

Mon, 27. Jul 2020 at 23:45

281 ogledov

Izdelava zeliščnih čajev na kmetiji
Jožica Maršik Kapun, na KGZS-Zavod Murska Sobota specialistka za zeliščarstvo, v strokovnem nasvetu pravi, da je zelišča možno pridelovati tudi na za kmetijstvo manj primernih površinah. Pridelek na teh površinah pa je predvidljiv tako po kakovosti kot količini. Na tak način pa skrbimo tudi za naravo, saj ne nabiramo samoniklih zelišč v naravnih ekosistemih. Kot pravi, zelišča pridelujemo po načelih dobre agronomske prakse. Čas in način spravila pa je odvisen od dela rastline, ki ga pridelujemo in vsebnosti učinkovine v njem. »Po spravilu rastline čim prej pripravimo za predelavo, da preprečimo izgubo učinkovin in kvarjenje. Najbolj razširjen način predelave je sušenje. Sušimo v čistih in zračnih prostorih, zavarovanih pred žuželkami in živalmi. Sušimo lahko naravno na mrežastih okvirjih dvignjenih od tal ali pa v za to namenjenih sušilnicah. Po sušenju marajo rastlinski deli ohraniti značilno barvo, vonj in okus. Shranjujemo samo popolnoma suhe rastline, da se ne pokvarijo. Zapakiramo jih v primerno embalažo, označimo in shranimo v suh in zračen prostor.       Čisti ali mešanica Zelišča za čaje pakiramo v manjšo embalažo za prodajo sproti. Za čaj lahko zapakiramo lahko samo eno rastlino (žajbelj, kamilica, bezeg, meta, melisa,…) ali pa pripravimo mešanico različnih rastlin. Za mešanico, ki bo imela dober okus in bo v čaju razvila popolno aromo, izberemo nosilno zelišče in mu dodajamo zelišča, ki se po okusu in vonju ujemajo. Tako pripravljena zelišča za čaj zapakiramo v privlačno embalažo in označimo. Na embalaži morajo biti v skladu z Uredbo EU št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom navedeni naslednji podatki: ime živila, seznam sestavin (sestavine po padajočem vrstnem redu glede na maso), neto količina, datum minimalne trajnosti ali datum uporabe, naslov nosilca živilske dejavnosti, navodila za uporabo, način pridelave (npr. ekološki, eko ali bio in obvezno uporabo evropskega logotipa)                                                                             Seveda pa pred predelavo in prodajo naših izdelkov ne smemo pozabiti, da je potrebno v skladu z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/2015) priglasiti dopolnilno dejavnost na kmetiji, urediti prostore za predelavo ter registrirati živilski obrat na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.«

Sun, 26. Jul 2020 at 13:35

230 ogledov

Ljubiteljica knjig Martina Balažic
Martina Balažic šteje častitljivih 92 let. Gre za preprosto kmečko ženico, ki je odraščala v kmečki družini. Kot piše Jože Žerdin, ji vera pomeni veliko, kajti brez molitve, obiskovanje svetih maš, romanj in drugih verskih praznovanj ne more, pa čeprav je v spoštljivi starosti. Kar dolgih 30 let je bila poverjenica knjig Mohorje založbe. Tako je po Bratonci peš ali s kolesom od domačije do domačije nosila Mohorjeve knjige z versko tematiko in sicer tistim bralcem, ki so imeli naročene Mohorjeve knjige. Martina pa je v teh letih, odkar je kupovala Mohorjeve knjige, doma brala in zlagala na police. Tako se je z letih v njeni knjižni zbirki nabralo čez 100 različnih  knjig te založbe. Tudi sedaj rada seže po Mohorjevih knjigah, saj še vedno bere brez očal. Povedala je, da je ponosna, da ima ohranjeno bogato zbirko Mohorjevih knjig, kajti to zapuščino bo prepustila sinu Andreju z ženo Cvetko, ki prav tako rada bereta  knjige. Poleg Mohorjevih knjig rada bere tudi drugi verski tisk. Martina je bila pred leti aktivna tudi v župnijskem pastoralnem svetu matične župnije Beltinci. Pred časom je iz strani salezijancev in Mohorjeve družbe prejela pisno zahvalo, da skrbi za versko čtivo. Vsako leto se udeleži romanja ob svetovnem dnevu bolnikov, ki je na Brezju. Še vedno pa je tudi aktivna v Frančiškovi skupini v Domu Janka Škrabana v Beltincih, udeležuje pa se tudi srečanja Frančiškove skupine v Zavodu Marinanum v Veržeju. Tudi ob večjih cerkvenih praznikih se duhovniki in salezijanci spomnijo na njo z lepim voščilom za njeno neumorno delo pri širjenju verskega tiska.    

Sat, 25. Jul 2020 at 12:35

371 ogledov

Poletje, čas somatskih celic v mleku
Janez Lebar, na KGZ Murska Sobota specialist za govedorejo in drobnico, v strokovnem nasvetu pravi, da je število somatskih celic primarni kazalnik vnetja mlečne žleze. »Somatske celice v mleku predstavljajo 75 % levkociti (nevrofilci, makrofagi, limfociti), ostalih 25 %  somatskih celic pa so epitelne celice. Pri zdravi kravi molznici so v mleku prisotni predvsem makrofagi. Največji porast števila somatskih celic pa povzroči porast števila nevrofilcev, ki med vnetjem prehajajo v mleko. Somatske celice so kazalnik odpornosti oziroma občutljivosti krav za pojav mastitisa, zato lahko njihovo število uporabimo za spremljanje stanja oz. pojav subkliničnega mastitisa v čredi ali pri posamezni živali. Število somatskih celic je torej uporaben kazalnik okužb v mlečni žlezi, poleg tega pa tudi pomemben parameter higienske kakovosti mleka in kontrole mastitisa. Za preprečevanje pojava mastitisa in povečanega števila somatskih celic pa lahko največ naredimo sami. Poskrbeti je potrebno za dobre pogoje reje, postopka s krmo in prehrane krav molznic predvsem v tem nepredvidljivem času podnebnih sprememb. Ohraniti moramo zdrav imunski sistem, da organizem preživi stresne situacije. Mleko je svež, zdrav proizvod mlečne žleze po mlezivu vse do presušitve. Takšnega si tudi želimo tako rejci kot mlečno predelovalna industrija. Najpogostejše napake – malomarnosti, ki so prisotne v rejah in negativno vplivajo na imunski sistem in obolevnost krav molznic:   Higiena v hlevu : predvsem je zelo pomembna čistoča v območju vimena, seskov in v jaslih oziroma na krmilni mizi.  Pri vezanih rejah na nastilj bodite pozorni, da je nastilj suh in čist. Vlažna in plesniva slama ni dobra niti za nastilj, zato se je izogibajmo. V prostih rejah na rešetke z individualnimi ležalnimi boksi pa pazimo na čistočo v samem ležalnem boksu. Iztrebke odstranjujmo sproti, da ne pridejo v stik s seski in vimenom. V samem blatu je na milijone različnih mikroorganizmov, tudi patogenih, ki pridejo skozi seskov kanal in dražijo mlečno žlezo. Posledica je pogosto vnetje vimena. V jasli oz. na krmilno mizo pokladamo higiensko neoporečno krmo – brez primesi blata, gnojevke, plesni ali drugih nečistoč, pazimo na pregrete silaže.   Mikroklima v hlevu : ustrezna temperatura, vlaga, koncentracija škodljivih plinov v hlevskem zraku. Govedo je žival polarnih področij, zato mu temperature preko 25 ° C že škodujejo. Krave molznice z visoko prirejo mleka so še posebej občutljive na vročinski stres in prve odreagirajo s povečanjem somatskih celic v mleku. Zato predvsem v vročih dnevih poskrbimo za ustrezno ventilacijo – prezračevanje hlevov. Zagotoviti moramo primerno temperaturo od 15 do 25 °C, relativno vlago od 60 do 80 % in minimalno koncentracijo škodljivih plinov. Zelo učinkoviti so moderni prezračevalni sistemi, ki usmerjajo zrak v območja, kjer se krave molznice zadržujejo največ časa (ležijo, prežvekujejo, se prehranjujejo). Z ustrezno izmenjavo zraka, brez prepiha jim zagotovimo dobre bivalne pogoje, da ne pride do stresne situacije. Idealno je, če zagotovimo konstantno temperaturo in vlago cel dan. Ugotavljam, da so v letošnjem letu velike razlike med jutranjimi in popoldanskimi temperaturami tudi za 15 ° do 20 °C (med najnižjimi in najvišjimi dnevnimi temperaturami), kar je ogromno za dobro počutje,  nemoteno funkcioniranje in zdravje organizma.     V hlevu mora biti ustrezna čistoča in prezračevanje.   Prehrana krav molznic s higiensko neoporečno krmo. Velik problem predstavlja odvzem silaže, ki mora biti zadosten, da ne prihaja do kvarjenja silaže.  Priporoča se odvzem vsaj 10 cm pozimi in vsaj 20 cm poleti po celotni odprtini silažnega kupa, da ne prihaja do naknadne fermentacije silaže. Ravno zaradi tega je na kmetijah z manjšim staležem goveje živine zaželeno, da so koritasti silosi ožji in daljši, da je izpostavljena površina manjša. Pri odvzemu  pazimo, da ne razrahljamo silaže, ki ostane v silosu. Silaža naj v silosu ostane dobro stlačena in s čim bolj ravno odrezanimi linijami po odvzemu. Redno vzdržujmo stroje za odvzem silaže. Če v silažo omogočimo vdor zraka se začnejo razvijati enterobakterije, plesni in kvasovke. Plesni uspevajo pri pH od 2 do 8, kvasovke pa boljše uspevajo pri nižjih pH vrednostih. Za kvasovke pa je pomembno, da imajo na razpolago sladkorje, ki so v travnih silažah z njivskih površin (ljuljke in koruznih silažah). Skladiščenje silaže v hlevu na krmilni mizi: V večjih rejah se pogosto poslužujejo skladiščenja večjih količin koruzne in travne silaže na krmilni mizi. Odjemalci silaže so običajno prilagojeni za odvzem večjih količin tudi več m³ silaže naenkrat. Skladiščenje silaže na krmilni mizi je sicer zelo praktično, vendar ga poleti, ko so višje dnevne temperature, tega ne priporočam. Če je silaža predolgo časa na krmilni mizi se pregreje in pokvari. Taka silaža pa za prehrano in zdravje goveda ni primerna. Previdni bodite tudi pri krmljenju silaže v valjastih balah. Če so bolj suhe 60 % ali celo 70 % sušine,  ni tako velike nevarnosti za pregrevanje. Travna silaža v valjastih balah z vsebnostjo 30 % do 40 % sušine pa je idealna za razvoj mikroorganizmov po odprtju in prisotnosti zraka – predvsem tistih nezaželenih, ki povzročijo naknadno fermentacijo in kvarjenje silaže. Nudimo jim vse pogoje za rast in razvoj: vlago, hrano, toploto in kisik.   Mrva: v letošnjem letu so bili zelo slabi pogoji za spravilo sena – sušenje na tleh. Le redkim je uspelo spravilo dobre kakovosti sena. V tem času podnebnih sprememb postaja za spravilo kakovostne mrve odločilnega pomena dosuševanje. Seno, ki je bilo spravljeno prevlažno, bo začelo plesneti. Takega sena pa goveja živina nima rada, razen tega pa govedu več škodi kot koristi.     Oster rez silaže je zelo pomemben, da ne rahljamo silaže, ki ostane v silažnem kupu in preprečimo vdor zraka. Torej je v tem nepredvidljivem  poletnem času  potrebno zagotoviti ustrezno higieno v hlevu, mikro klimatske pogoje reje in ustrezno ravnanje s krmo in prehrano, da ne pride do prekomernega števila somatskih celic in pojava mastitisov v čredah krav molznic. Veliko boljše in cenejše je preprečiti, kot zdraviti. Obvladovanje somatskih celic je zelo zahtevna tema in kriči po timskem  delu kmeta, veterinarjev, mikrobiologov, zootehnikov, živilskih tehnologov in še verjetno drugih, ki so prisotni v verigi pridelave in predelave mleka.«                                                                            

Fri, 24. Jul 2020 at 17:05

387 ogledov

Haloškim kmetijam prikolice z prevoz živih živali
Dobre štiri leta trajajoči projekt EU Life to Grasslands – Življenje traviščem se od novembra 2015 do konca letošnjega leta z namenom ohranjanja in upravljanje suhih travišč ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst v Vzhodni Sloveniji, izvaja na štirih projektnih podobmočjih Nature 2000. Poleg na območju Pohorja, Kuma in Gorjancev tudi v Halozah.   V okviru aktivnosti projekta bodo vključenim kmetijam, 125 jih je, med drugim dane v brezplačno souporabo prikolice za prevoz živih živali, namenjene selitvi živali iz hleva na pašnik ter med pašniki. Na območju Haloz so od tega četrtka kmetijam na voljo štiri različne prikolice. Ob simbolični predaji prikolic. Jernej Golc (prvi z desne). Kot pravi Jernej Golc, direktor Podeželskega razvojnega jedra (PRJ) Halo iz Cirkulan, ki je eden od partnerjev projekta, katerih nosilec je Zavod RS za varstvo narave, je namen opreme za souporabo predvsem ekonomski, torej zmanjšati stroške kmetij pri kmetijski pridelavi, saj na tak način ni potrebe, da ima vsaka kmetija svojo opremo, ki jo sicer potrebuje samo občasno.    Kmetijam so na razpolago prikolice, s katerimi upravljajo kmetije v različnih delih Haloz, in sicer: - mala prikolica (avtoprikolica) za prevoz drobnice (upravljavec Jože Vovk, Makole), - mala prikolica (avtoprikolica) za prevoz drobnice (upravljavec PRJ Halo, Cirkulane), - srednja prikolica (priklop za avto) za prevoz 1-2 govedi (upravljavec Dušan Topolovec, Stoperce), - večja prikolica (traktorska) za prevoz 5-10 govedi (upravljavec Dejan Lorber, Stoperce).   Golc pojasnjuje, da si prikolico kmetija, ki je s sporazumom vključena v omenjeni projekt,  lahko izposodi na način, da kontaktira upravljavca posamezne prikolice ali PRJ Halo in se z upravljavcem dogovori za termin in kraj prevzema. Pri uporabi je odgovornost vsakokratnega uporabnika, da s prikolico ravna kot skrben gospodar in jo vrne nepoškodovano in očiščeno ter razkuženo, da je pripravljena na ponovno uporabo drugi v projekt vključeni kmetiji.   Sicer pa so, pravi, v okviru projekta na območju Haloz  izdelali posebno razvojno-ekonomsko študijo, na podlagi katere se razvija tudi kolektivna blagovna znamka za izdelke in produkte iz ekstenzivnih in travniških sadovnjakov s tega območja. »Tako so bile od septembra 2018  do decembra 2019  izvedene številne delavnice projektnih partnerjev z zunanjo strokovnjakinjo in delavnice s ključnimi deležniki iz Haloz (kmetije – pridelovalci in predelovalci, gostinci - ponudniki, rokodelci, občine, različna društva,…« pravi in  dodaja, da je bilo izvedenih 10 usposabljanj (8-urni in 30-urni tečaji) za predelavo pridelkov (mleko, meso, sadje) z namenom povečanja prodaje izdelkov z dodano vrednostjo z malih haloških kmetij. Nadaljuje, da so bila izvedena tudi štiri testna ocenjevanja različnih kategorij izdelkov (mlečni izdelki, mesni izdelki, sadje, zelišča & med ter rokodelski izdelki) s priznanimi zunanjimi strokovnjaki. Golc: »Ustanavlja se konzorcij za ustanovitev Kolektivne blagovne znamke za izdelke in produkte iz suhih travišč iz območja Haloz – S haloških bregov/lazov in se zbirajo prijave zainteresiranih kmetij.« Ker pa je žal potrebno upoštevati situacijo s korona virusom, zadnje aktivnosti potekajo na individualni ravni ali preko elektronskih medijev.  Foto: arhiv PRJ Halo

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Letalska obramba proti toči