Vreme Naročite se
Kmetija Štih iz Noršincev pri Ljutomeru
Že zdavnaj presegli nacionalne okvirje. V nekdanji skupni državni Jugoslaviji, sedaj tudi v Sloveniji.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 29. maj 2020 ob 11:13

Odpri galerijo

Kmetija z zraka.

So vzorčni model napredne poljedelske kmetije, ki se vse bolj spogleduje tudi z zelenjadarstvom in pridelavo drugih kultur.

Ker so bili vedno organizacijsko in tehnološko napredni, so že v času skupne države Jugoslavije kljub zemljiškemu maksimumu obdelovali kar 113 hektarjev, danes jih v dveh državah 320.

Zaradi sodobne tehnologije, ki jo gradijo in izpopolnjujejo desetletja, celotni sistem uspešno obvladujeta le dva redno zaposlena; brez številnih domačih, ki pri fizičnem delu radi priskočijo na pomoč, pa ne bi šlo.

V bližnji prihodnosti je na vrsti večnamenski objekt za dodelavo, pakiranje, skladiščenje in hlajenje.    

Kmetija

Štihova kmetija obsega 320 hektarjev njivskih površin, od tega 150 hektarjev takoj za mejo, na Hrvaškem, ostalo zemljo obdelujejo na 18 km dolgi osi med Razkrižjem in Bunčani pri Veržeju. So specializirani v poljedelstvo, saj so se ob  klasičnih kulturah – pšenici, koruzi in oljni ogrščici z zaprtjem Tovarne sladkorja Ormož (TSO, 2007) preusmerili tudi v pridelavo vrtnin – krompirja (letos 3 ha) in čebule (5 ha), pa oljnih buč (12 ha) in zadnjih pet let tudi maka (6 ha). Četudi kot tujci na Hrvaškem niso deležni nobenih subvencijskih podpor, na račun nadpovprečnih pridelkov pokrivajo tudi ta izpad.


				»V Sloveniji potrebujemo čebulo s 600 ha, pridelujemo jo le na 200 ha. Zakaj bi vsi rinili v mleko ali goveje meso, če pa imamo tu takšen manko,« poudarja Franc Štih.			»V Sloveniji potrebujemo čebulo s 600 ha, pridelujemo jo le na 200 ha. Zakaj bi vsi rinili v mleko ali goveje meso, če pa imamo tu takšen manko,« poudarja Franc Štih.

Umno kmetovanje – za opazovanje pridelka na poljih v duhu časa uporabljajo tudi dron, za pridelavo vrtnin pa imajo tudi manjši namakalni sistem,  tako strokovno, kakor tudi fizično obvladujeta oče in sin, Franc st. in Franc ml. (v otroštvu so ga klicali Franček). Že osem let pa imajo enega zaposlenega. Ker je Franc st. že v pokoju, sta na kmetiji praktično le dva redno zaposlena.

Štihovi se lahko pohvalijo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo, vendar imajo razumno mejo, do kod se opremljati. »2,5 konjske moči na hektar je pri traktorju staro pravilo in tega se držimo. Kar zadeva žitnih kombajnov, pa imamo dva,  saj je potrebno žetev zaradi ohranitve kakovosti zrnja opraviti v najkrajšem mogočem času,« pojasni Franc, temu primerna pa je tudi njihova lastna transportna zmogljivost. Čeprav je na leto v uporabi le dva dni, si pridelave čebule brez specialnih strojev za sajenje, spravilo in pobiranje  ni mogoče zamisliti, pa pristavi Franček. Na kmetiji se še kako dobro zavedajo, da je čas denar.


				Kljub specialnim strojem je s čebulo veliko dela.			Kljub specialnim strojem je s čebulo veliko dela.

Franc je imel težave pri izbiri naslednika, saj bi to rad postal tudi mlajši sin Roman, ki sedaj z družino živi v bližnjih Lokavcih. Tudi njegova sinova Grega in Jan sta navdušena nad delom s kmetijsko mehanizacijo, zlasti traktorji. Grega  pa je kot bodoči mehanotronik že pomemben mentor za računalniške nastavitve vseh strojev, ki jih z vožnjo in uporabo mojstrsko obvlada tudi v praksi. Naslednik kmetije bo najmlajši Frančekov sin Matej, starejši Marko je kot fizioterapevt že zaposlen v svojem podjetju  


				Štihovi (od leve): Roman, Katja, Grega, Jan, Marko, Manja, Matej, Franc ml, Marija in Franc st.<br>
			Štihovi (od leve): Roman, Katja, Grega, Jan, Marko, Manja, Matej, Franc ml, Marija in Franc st.

Zgodovina

Po podatkih, ki jih imajo, naj bi v tem kraju Štihovi prebivali že od 12. stoletja, na tem mestu od 15. stoletja. Vsi naj bi se preživljale s kmetovanjem. Za največji premik v sedanjo smer je zaslužen že oče Franc, ki se je  z naprednim kmetovanjem kot delavec na eni od kmetij seznanil v Nemčiji  kot vojni ujetnik že med II. svetovno vojno.  Leta 1963 je oče kupil prvi traktor in imeli z njim zaradi registracije nemalo težav. Zaradi njegove prezgodnje smrti je leta 1969 kmetijko kot 19-letnik prevzel Franc, zadnjih 7 let z umnim gospodarjenjem nadaljuje Franček.

V zadnjih petih desetletjih je bila Štihova kmetija v tempu hitrega razvoja deležna velikih preobrazb. Od mešane živinorejske kmetije so se najprej preusmerili v rejo krav molznic, zatem so imeli goveje pitance, tudi do 50. In na koncu prašiče. »Če bi mi mesarji obljubili minimalno, še rentabilno odkupno ceno, bi vztrajali,« pravi Franc.  Tako pa je hlev za 500 prašičjih pitancev že od leta 2004 prazen.

»Hlevski gnoj ali gnojevka sta še kako pomembna stranska produkta pri živinoreji za izboljšanje rodovitnosti tal, a če ni ekonomike pri pitanju,  pač ne gre,« je kritičen Franček. V 80. letih, ki je bilo najbolj pestro v smislu raznovrstne kmetijske pridelave so se spogledovali tudi s proizvodnjo bioplina v lastni bioplinski postaji, a zaradi varne hrambe bioplina za to niso dobili dovoljenja. Gmotne razmere na kmetije vselej niso bile najboljše. Kljub temu je Franc svojo družino vsako poletje peljal na dopust.

Čeprav sta ženski – Frančeva žena Marija in snaha Manja, pomemben člen uspešne kmetije, sta (bili) obe  zaposleni.  

  
				Hiša sedanjega gospodarja.<br>
 			Hiša sedanjega gospodarja.

Zemlja

Do nje je potrebno imeti spoštljiv odnos, pritrdi očetu sedanji gospodar. Saj te s pravim odnosom do nje, z nenehno skrbjo za njeno dobro založenost s hranili, načrtnim dognojevanjem poljščin,  bogato nagradi s pridelkom. Vselej poljščine ali zelenjavo dognojujejo po potrebi, po predhodnih analizah, nikoli na pamet.

Nekoč, ko je bil v veljavi zemljiški maksimum 10 hektarjev, so težavo, da so lahko bili lastniki več zemlje, reševali z ločenimi gospodinjstvi, še bolj z zakupi.

Ko je po eni od televizijskih oddaj v začetku 80. let,  v kateri je sodeloval  tudi Franc, prišlo v jasnost, da Štihovi obdelujejo 113 hektarjev zemlje - o tem in izjemnih pridelkih na kmetiji pa so tedaj pisali tudi številni jugoslovanski mediji, ki so tudi prišli do zaključka, da je to največja kmetija v Jugoslaviji, je bilo to za takratno oblast nezaslišano. V okolici Varaždina so bili čez noč ob sto hektarjev zemlje v zakupu. Podjeten, kot je bil Franc že tedaj, se je »premaknil bliže« in začel zemljo zaradi ostarelih kmetov, in tistih, ki so odšli v tujino ali so bili zaposleni, zakupovati v hrvaškem Medžimurju. Pa tudi na tej strani meje. Tudi z zakupom na Madžarskem se je poskusil, a se opekel, ker pridelka jeseni ni mogel pripeljati čez mejo.

Ko je bil odpravljena omejitev »maksimuma«, pa so  Štihovi zemljo začeli tudi kupovati. Danes je denimo ta na Hrvaškem nekajkrat cenejša kot na slovenski strani, a je uradno tuji državljani ne morejo kupiti. Štihovi pri nas za hektar odšteti tudi 25 tisočakov. Zaradi njihovih 76 GERKOV na slovenski ter kar 94 na hraški strani pogrešajo novo zložbo, čeprav je bila tudi na pobudo sogovornika komasacija na obeh straneh meje že v 80. oz. 90. letih.   

Zelje in sladkorna pesa

Sajenje prvega je bilo kratke sape. V začetku 80. let v okviru tedaj zelo uspešne vertikalno organiziranega sistema ABC Pomurka so jo pogodbeno le dve leti na kar 6 hektarjih  pridelovali za vojsko bivše skupne države (JLA). Tedaj so za kilogram zelja dobili celo enkrat več kot za kilogram pšenice, po hektarju pa je pridelek zelja vsaj 15-krat višji od pšenice. Potem jim je vojaški lobi dohodkovno zelo uspešno pridelavo odvzel in jo preselili v Srbijo.

Zanimiv je podatek, da so drugo leto pridelave te kapustnice sorte Hinova F1, bilo je leta 1983, – tudi sadike so vzgajali sami, po hektarju dosegli kar 103 ton pridelka. Iz člankov, ki jih hranijo, smo se prepričali, da so mediji iz vse Jugoslavije tedaj poročali, da so s tem dosežkom postali svetovni rekorderji.

Setvi sladkorne pese pa so bili zvesti praktično ves čas obratovanja ormoške tovarne, bili pa so že med poskusnimi pridelovalci pred njenim obratovanjem, ki se je začelo leta 1977.  

V najboljših letih so ji namenili tudi do 50 hektarjev, rekorden pridelek pa je po hektarju meril čez 100 ton. Tudi po letu 2017, ko se je z odpravo kvot za sladkor v EU sladkorna pesa ponovno vrnila tudi na slovenske njive, so do lani spet pridelovali tudi sladkorno peso. Z lanskim pridelkom 103 ton/ha so bili spet rekorderji.

Ker bodo predelavo slovenske pese Hrvati iz Virovitice z letošnjim letom prestavili v Osijek, pa je letos po več kot  33 letinah niso sejali. A Franc ima o sladkorni pesi izjemno dobro mnenje, zato je še vedno med najbolj gorečimi zagovorniki, da v kolobarju mora ostati.

Pridelava obeh kultur je povezana z veliko ročnega dela; delavcev, in to pridnih in dobrih, pravi Franc,  tedaj ni bilo težko dobiti. Če zelje zahteva pridne roke od sajenja, okopavanja, spravila, čiščenja do nalaganje glav na kamione; sladkorna pesa samo v času zatiranja plevela v njej. »Sladkorna pesa je kot ženska, bolj ji strežeš, boljša je,« v šali pove.   

Semenska pridelava

Pohvalijo se lahko tudi z zelo dobrimi in zanimivimi izkušnjami pri kar 10-letni (do leta 2005) pridelavi semenske koruze za avstrijskega semenarja in v času zelo uspešnega delovanja TSO semenske sladkorne pese, s čimer so se ukvarjali 7 let. Tudi v času, ko so že bili večinski lastniki tovarne Nizozemci.

Ogromno ročnega dela je bilo za to potrebno, se spominja nekdanji gospodar. A nekoč do pridnih rok tudi 30 delavcev in več ni bilo težko dobiti. Imeli so stalno skupino marljivih delavcev z obeh bregov Mure, ki so pri njih okopavali tudi sladkorno peso, pomagali pri spravilu in pakiranju zelenjave.

Franc Štih: »Če imaš seme, si gospodar. Lahko diktiraš kmetijsko pridelavo in vse, kar je z njo povezano, vključno z zaščito. In to je velik posel.« Ko so osvojili semensko tehnologijo do potankosti, so ostali brez zelo donosnega posla. Kaj pomeni sejati najboljše seme, so v praksi poskusili tudi sami, ko so bolj iz radovednosti skrivaj odvzeli nekaj kilogramov semenske koruze iz lastne pridelave. Pridelki so bili enormni.  Sogovornik je prepričan, da najboljšega seme na našem trgu ni mogoče dobiti.

Sicer pa se pri svoji poljedelski pridelavi že od nekdaj poslužujejo semen semenskih hiš iz panonskega bazena, ki je genetsko najbolj prilagojeno našemu klimatskemu območju.

  
				Tri generacije na Štihovi kmetiji – bodoči gospodar Matej, sedanji Franc ml.  in nekdanji Franc st.<br>
			Tri generacije na Štihovi kmetiji – bodoči gospodar Matej, sedanji Franc ml.  in nekdanji Franc st.

Znanje

»Nekoč so pravili: če se ne boš dobro učil, boš pa za kmeta dober! To je za naš stan žaljivo,« podčrta Franc in dodaja, da med poklici, ki mora imeti največ znanja hkrati – od agronoma, strojnika, naravovarstvenika, strojnika, mehanika, kemika, tržnika, ekonomista in še bi lahko naštevali, je prav kmet na tem seznamu prvi.

Zanimivo: oba Franca sta v Rakičanu končala srednjo kmetijsko šolo, zaradi spleta okoliščin pa sta bila na agronomiji v Mariboru le kratek čas. A to ne pomeni, da jima znanja primanjkuje. »Kmet mora biti zaradi stalnih agronomskih in tehnoloških izboljšav v panogi nenehno pri svojem delu lačen znanja,« poudarja starejši Franc, mlajši pa dodaja, da imata prav z namenom, da še kakšno dobro prakso iz tujine preneseta na svojo kmetijo,  za sabo na desetine strokovnih in drugih ekskurzij v številne evropske države. Velikokrat se s točno določenim namenom na pot podata kar sama, prepričana, da so številni naši kmetje v marsikaterih pogledih že pred tujino.

Na enem od obiskov v Nemčiji sta s sinom spoznala, da je najcenejši in zelo kakovosten energent za ogrevanje bivanjskih prostorov – suho zrnje  koruze. Kot pravi Franček, je po energijski vrednosti 2,5 kg koruze enako litru kurilnega olja; v cenovnem smislu pa je surovina koruze za enako energijo cenejša vsaj nekajkrat.  Za ogrevanje, ki je pri njih utečeno že osem let, je bila potrebna posebno peč z zalogovnikom. Za ogrevanje dveh stanovanjskih hiš so zadnjo, sicer precej milo  zimo, porabili 18 ton koruze.

Zadružništvo

Domači SKZ Ljutomer-Križevci, katere silose s skladišči in upravo vidijo kar z domačega dvorišča, so zvesti že od nekdaj. Zato v zadrugi končajo vsi pridelki z njihove kmetije.

»Zadružništvo temelji na zvestobi svojih članov. Če te ni, tudi uspešne zadruge ne more biti,« poudarja Franc st. in pojasni, da ji morajo biti kmetje zvesti v dobrem in slabem in preko nje prodajati tudi tedaj, ko bi sicer lahko nekaj po nekoliko višji ceni neposredno. Ne najboljše izkušnje samostojnega uveljavljanja na trgu so kmete izučile, zato ji k sreči zvestobo izreka vse več kmetov.

Nekdanji gospodar je velik zagovornik zadružništva. Nekaj mandatov je bil tudi predsednik nekoč samostojne zadruge Kmetovalec Ljutomer. Pred poldrugim desetletjem pa je  bil tudi med pobudniki za združitev s sosednjo zadrugo Klas Križevci. Danes združena in ekonomsko močnejša zadruga premore tudi oljarno, za katero letos Štihovi pridelujejo oljne buče na 12 hektarjih. Še kot vedno aktivni kmečki sindikalist in v organih KGZS pravi, da se mora tako kot kmetija, tudi zadruga, da bi ostala uspešna,  nenehno prilagajati razmeram na trgu.

  
				Do kmetijske mehanizacije imajo zelo spoštljiv odnos. Stalno je čista in po zaslugi lastne delavnice in obeh zaposlenih tudi vedno brezhibna in redno vzdrževana.			Do pregrešno drage kmetijske mehanizacije imajo zelo spoštljiv odnos. Stalno je čista in po zaslugi lastne delavnice in obeh zaposlenih tudi vedno brezhibna in redno vzdrževana.

Vabljeni k ogledu kratke video predstavitve kmetije ŠTIH. 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Nov 2022 at 14:04

144 ogledov

Kmetijstvo pod vse večjim bremenom omejitev
Pogoji kmetijske pridelave zaradi vse strožjih okoljskih in drugih omejitev, produciranih  od tistih, ki jim ni v ospredju zavedanje pomena hrane kot strateške dobrine, se v EU zaostrujejo. Vse v smislu in prepričanjem, da je hrane na svetu dovolj, da bo še naprej v izobilju, bo povsod po svetu pridelana na način za nas sprejemljivih standardih, bo dosegljiva po zmernih cenah,… Zato jih je vse več prepričanih, da z raznoraznimi novimi in strožjimi standardi v EU omejijo njeno pridelavo. In pred hrano postavljajo vse drugo. Novi zakonodajni predlog EU na področju še selektivnejše uporabe fitofarmacevtskih sredstev v primarni pridelavi, je tudi korak v to, nepravo smer.  Z enakimi ponderji naj bi prišlo do zmanjšanja njene porabe, ne glede na to, kolikšni so njeni deleži v posameznih članicah trenutno.  Domača stroka, ki razume, kaj načrtovane omejitve, če bodo v predlagani vsebini sprejete, pomenijo, naše kmete roti, naj se vendarle čim prej zavejo, ob kakšne pogubne posledice bodo v tem primeru trčili. Vendar se s tem vprašanjem (še) ne ukvarjamo. Sami smo si naprtili težave in razdore, ki nas tačas bolj zaposlujejo. In nam jemljejo energijo. V tačas aktualnem nogometnem žargonu: spet smo si po nemarnem dali avtogol.     Trenutno so v ospredju nove metodologije točkovanja za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Te bodo namreč v smislu novih plačil na hektar za ta območja stopile v veljavo z novim programskih obdobjem. S to shemo, pravijo na kmetijskem ministrstvu, ki so bili tudi naročnik njene izdelave,  se kmetijskim gospodarstvom pravičnejše nadomestijo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja. Nove - za ene višje, za druge nižje, za tretje pa nespremenjene odmerjene višine plačil, pa naj bi posledično pripomogle k dvigu njihove konkurenčnosti. Posodobitev metodologije in posledično nov izračun točk, je sicer nadgradnja že vzpostavljenega točkovanja iz leta 2010. Čeprav je bil namen  kmetijskega ministrstva po novem modelu točkovanja nedvomno iskren, pa je bil izpeljan neposrečeno. In je kmetije ali območja z različnimi vrstami omejitev nehote sprl. Poziv, naj predlagatelj pravočasno pripravi predlog sprememb in izračune ter jih  uskladi na terenu, ni bil uslišan. Ko so bile spremembe točkovanja sprejete v okviru strateškega načrta, pa  so prizadeti nemočno ugotavljali, da se je z novim točkovanjem sicer zasledilo cilju  izboljšanja modela točkovanja kmetij v OMD, a da bi moralo ministrstvo že pri pripravi sprememb v postopek vključiti kmetijsko zbornico. Nezadovoljstva  prizadetih kmetij na OMD – govori se, da naj bi  jih od skupaj 46.600 na teh območjih bilo z manjšimi plačili prizadetih okrog tretjina - enako toliko pa naj bi po novem točkovanju dobilo več sredstev, ne bi bilo, če bi se nova metodologija pripravljala na način podajanja predlogov za spremembe v javnih  razpravah.   Ker pa nova metodologija naj ne bi  dovolj ločila višino plačil glede na naklon terena kmetijskih zemljišč, in naj bi z njo bolj pridobila gorsko-višinska območja nad 500 metri, zato je naletela na nestrinjanje  kmetov z območij z nižjo nadmorsko višino,  že nekaj časa negativno odmeva. Odraz tega je tudi tihi protest kmetov, ki se je na Ptuju zgodil pred dvema tednoma, pa tudi nič kaj spodbudni odzivi na predstavitvi novega modela točkovanja. Z namenom informiranja voljenih organov svojih izpostav in v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom jih na petih lokacijah pripravlja KGZS. Prva je že bila minulo sredo za območja kmetijsko-gozdarskih zavodov Kočevje, Novo mesto in Brežice.  Ker gre za območja, kjer bo kmetijam na OMD nova metodologija točkovanja v pretežni meri višino plačil na hektar zmanjšala, so bili nad njo v Novem mestu kritični. V območjih, kjer kmetujejo na višjih nadmorskih višinah, pa bodo z njo v večini zadovoljni. Ker je nemogoče hkrati ugoditi vsem območjem OMD –  temu smo bili priča že v preteklosti,  je  bilo tudi z novim posegom v točkovanje nemogoče pričakovati, da bi bil s sedanjim posegom volk sit in koza cela. Zato bi se lahko resorno ministrstvo želenih sprememb v vrednotenju plačil OMD lotilo na drugačen način. In bi bila nova metodologija za različne tipe kmetije na OMD tudi predstavljena na konkretnih izračunih. Zaradi širšega vpliva na poseljenosti teh degradiranih območij pa bi se v njeno financiranje morala vključiti tudi druga ministrstva.  Ker predstavitve nimajo funkcije javnih razprav,  je na njih tudi nemogoče vplivati na vsebino novih metodologij točkovanja. Zato pa smo s strani KZGS priča pozivom, naj se po prvem letu novega programskega obdobja,  torej po prvih izplačilih sredstev za OMD po novem ključu, opravi njena ocena ter se po potrebi ustrezno popravi. Je  pa še ena bojazen: če bodo nemara plačila OMD, ki niso nič drugega kot pomoč na rovaš zmanjšanja dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja, po spremembi zakona o dohodnini podvržena 50-odstotni obdavčitvi (doslej so bila OMD plačila temu v celoti oproščena), bo zaradi dviga cenzusa marsikateri z najbolj izpostavljenih kmetij ob dosedanje socialne transfere ali druge bonitete. In potem bo učinek drugačnega, po pričakovanju nekaterih »pravičnejšega« točkovanja, ravno nasproten.            

Tue, 22. Nov 2022 at 13:49

166 ogledov

Sokoli so (vz)leteli
Prireditev so pripravili Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci, Sokolarsko društvo Pomuja ter Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed.   V začetku novembra je bil to dvodnevni odprti lov na območju vasi Melinci in Lipa, ki se ga je udeležilo okrog dvajset lastnikov sokolov, kraguljev in orla iz Slovenije in tujine. Potem, ko se je svečano odprtje lova s številnimi nagovori in nastopom Prekmurskih rogistov in Glasbene šole Beltinci zaključilo, so lahko obiskovalci okusili fazanovo juho in kuhano vino ter čaj v ponudbi zavoda za turizem, kulturo in šport, langaše pa so ponujale članice Turističnega društva Beltinci. Sokoli in kragulji so lovili jerebice, fazane in zajce, planinski orel pa lisice in srnjad. Pri lovu najprej vzleti ptica ujeda, ki je s kremplji ulovila divjad, v pomoč pa ji je lovski pes, ki je plen prinesel sokolarju.  Sokolarstvo  velja za enega najstarejših načinov lova, lov pa je najstarejša dejavnost človeka sploh in se je preoblikovala skozi zgodovino. Letošnji lovci s pomočjo ptic. Ob svečanem odprtju lova je dobrodošlico in dober ulov s pticami ujedami zaželela direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci Gabrijela Küzma in poudarila, da vsa leta pri organizaciji te prireditve sodeluje tudi Občina Beltinci. Kako deluje sokolarstvo na Slovenskem, je nekaj več povedala predsednica Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Bezenšek, ki se je zahvalila vsem sokolarjem iz Slovenije in tujine ter ljubiteljem lova in narave. Ob tej priložnosti pa je veterinar Roman Savič, član Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed, podrobno predstavil ptice ujede. Dejal je, da imajo sokolarji poseben čut in spoštljiv odnos do ptic ujed, saj morajo imeti veliko znanja, ljubezni in plemenitosti, da se človek, ptica in pes zlijejo v eno. Vse ptice ujede, ki jih sokolarji uporabljajo za lov so vzgojene doma. Sokoli dosežejo starost 20, kragulji 30 ter orli 50 let in več. V ujetništvu živijo ptice dlje, kakor v naravi.    

Mon, 21. Nov 2022 at 13:09

203 ogledov

Advent je pred vrati
V občini Puconci že od leta 2014 deluje društvo za ohranjanje tradicije ročnih del, ki ga kot predsednica vodi Cvetka Grah. Tako kot je vrtnica simbol ljubezni, imajo tudi članice društva čut ljubezni in čut za ohranjanje kulturne dediščine in ročnih del, ki jih prenašajo na mlade. Članice društva so včeraj  pripravili tradicionalno adventno razstavo unikatnih ročnih del, ki so pred tem nastali na delavnicah. Za mesto izložbe prtičkov, adventnih venčkov in drugih izdelkov iz naravnih materialov so se prvič odločili za večnamenski spominski dom Štefana Küzmiča.   Podpredsednik društva Karel Žekš je povedal, da je društvo zelo aktivno in med letom izvajajo delavnice za vsaj dve razstavi – velikonočno in adventno, samostojno ali pa v soorganizaciji pa sodelujejo na tudi na številnih drugih prireditvah. Članice prihajajo iz celotne občine Puconci in širše.   Na letošnji adventni razstavi je ročna dela na ogled postavilo sedem članic in en član društva - Cvetka Grah, Irena Fras, Nada Kuhar, Nada Žekš, Irena Ignjac, Gabika Kočar, Irena Časar in Karel Žekš. Poleg občanov občine Puconci so si razstavo ogledali tudi obiskovalci od drugod, ki cenijo in spoštujejo kulturno dediščino naših prednikov. Med njimi so bile tudi članice sorodnega društva iz Sebeborcev in Prosenjakovcev. Vsak obiskovalec je po ogledu v trajni spomin dobil darilo - dišečo sivko v platneni vrečki, morda pa je tudi navdih, da bi za adventni čas doma naredil kakšen venček ali drugo ročno delo, da si v adventnem času polepšajo dom.

Sat, 19. Nov 2022 at 10:37

416 ogledov

Ptičja gripa se širi
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) rejce perutnine in ptic v ujetništvu obvešča, da je bila danes potrjena visoko patogena aviarna influenca (HPAI) H5NI pri štirih labodih grbcih v občini Lenart v Slovenskih goricah.  Nove primere je potrdil Nacionalni veterinarski inštitut. Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino ostajajo v veljavi priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je 21. oktobra 2022 sprejelo Državno središče za nadzor bolezni. Uprava ponovno poziva rejce perutnine in ptic v ujetništvu, da v primeru, da opazijo katerega od naslednjih znakov, o tem takoj obvestijo svojega veterinarja: zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 %; padec nesnosti za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni; povišan dnevni pogin za več kot 3x od pričakovanega; pojav kliničnih znakov (ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki); pojav živčnih motenj (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti) ali posmrtne spremembe, ki kažejo na aviarno influenco.

Wed, 16. Nov 2022 at 09:38

342 ogledov

Zasipnici za skladiščenje pridelkov in plodov
Na težavno, a umno delo ljudi na zemlji v preteklosti pričata tudi betonski zasipnici na dvorišču družine Vigali v Bakovcih pri Murski Soboti. Kot se spominja Franc Vigali, sta jo njegova dedek in babica Štefan in Marija Buzeti za potrebe kmetije zgradila sama. Izkopala sta ju v zemlji in ju okrog in okrog, tudi streho zabetonirala. Za vstop v vsako od njih je na voljo majhna odprtina in urejene stopnice, globoki pa sta dva metra. Vrsto let sta služili za shranjevanje krompirja, repe in krmne pese in drugega svežega pridelka z njiv. V zasipnicah je bila zaradi majhne odprtine temperatura vedno enaka, zato je skladiščeno ostalo sveče do pomladi. Uporabljala sta ju tudi njegova starša, dokler sta imela kmetijo pa tudi on z ženo Marjeto. Čeprav več nista v uporabi, sta se kot pomnik na preteklost ohranili vse do danes in bi ju lahko za različne namene skladiščenja uporabljali še danes.   Morda ne bi bilo napak, da bi si osnovnošolci pri predmetu zgodovina in naravoslovje ter dijaki   zasipnici v Bakovcih ogledali in spoznali njen namen in gradnjo. Nekoč so bile pri številnih hišah, danes sta se primerka iz Bakovec zagotovo ostala osamljena.   

Mon, 14. Nov 2022 at 15:05

281 ogledov

Martin prišel tudi v Filovce
Društvo Gaj, vinogradniško turistično društvo Filovci je včeraj v dvorani domačega vaškega doma pripravilo vinogradniški praznik. Za člane društva in ostale vinogradnike iz domačega vinorodnega območja Filovski Gaj je bil vinski praznik posebno doživetje. Na 17. blagoslov mošta so svoj mošt in pridelke prinesli gajski gospodarji in gospodinje ter ostali vinogradniki. Opravil jo je župnik župnije Bogojina dr. Stanislav Zver, ki je spregovoril o godu sveta Martina in se društvu zahvalil, da vsako leto pripravijo blagoslov mošta. Nekaj besed je spregovoril o Martinovi poti, ki poteka iz Madžarske tudi skozi župnijo Bogojina naprej po Sloveniji.    Poleg vinogradnikov so se blagoslova mošta udeležili številni gosti, med njimi je bila tudi  11. prekmurska vinska kraljica Špela Pučko, zbrane pa je med drugim pozdravil predsednik društva Jože Tratnjek. Društvo Gaj pa že 15 let po vrsti sočasno z blagoslovom mošta še opravi podelitev vrtnice posameznemu članu ali članici. Na podelitvi vrtnice je sodeloval član društva Franc Berden, prejšnja dobitnica iz leta 2019 (dve leti martinovanja in podelitve vrtnic zaradi omejitev zaradi korona virusa ni bilo) Ivanka Berden pa jo je svežo podelila Denisu Casarju. V tem je veliko simbolike, saj je pot na vinogradniški hrib Gaj od vznožja do kapele na hribu zasejana z vrtnicami, ki poleti lepo cvetijo in zanje skrbijo člani društva.  Vrtnice so znamenje, da če so zdrave, je tako tudi grozdje. Tako bo  Casar prihodnje leto ostalim članom društva pomagal pri negovanju in zalivanju vrtnic. Po blagoslovu so se družili in poskusili mlado vino iz društvene vinske zidanice in od ostalih vinogradnikov.        
Teme
KMETIJA ŠTIH POLJEDELSTVO čebula mak zelje sladkorna pesa

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetija Štih iz Noršincev pri Ljutomeru