Lani jeseni smo večkrat poročali, da neznani storilec ali več njih  na njive, točneje na stebla stoječe koruze na območju gornjeradgonske in lenarške upravne enote nastavlja dobro zamaskirane kovinske police iz nerjavečega jekla. Na ta način je kmetom namerno povzročal veliko ekonomsko škodo.  

Lastnikom kombajnov, ki so koruzo silirali,  naj bi s tem početjem poškodoval blizu 20 silažnih kombajnov, škoda tega objestnega dejanja pa se je potem merila v več 10 tisoč evrih. Pristojni organi pregona pri odkrivanju povzročitelja vendarle niso tavali v temi, kot se je ves čas govorilo v neučakani javnosti. 

V teh dneh, po osmih mesecih, so namreč krajevno pristojni policisti in kriminalisti  zaključili preiskavo enega od najbolj odmevnih in bizarnih kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari na tem območju in prišli do imena storilca.  

Kot pravijo odgovorni, bi v kombajnu razdrobljeni drobni kovinski predmeti  lahko med delom stroja poškodovali tudi kombajnista ali koga drugega, ki bi se nahajal v neposredni bližini spravila. K sreči so jo utrpeli le stroji.

Izdale so ga sledi

Kot je včeraj pojasnil Aleksander Kreslin, komandir Policijske postaje Gornja Radgona, se je z njihovim zaključkom potrdil že veliko časa prisoten sum, kdo stoji za temi dejanji. «Z zbranimi obvestili, dokazi in pridobitvijo strokovnih mnenj nam je uspelo ugotoviti osumljenca navedenih kaznivih dejanj,« je poudaril in dodal, da se mu storitev kaznivih dejanj dokazuje na podlagi najdenih sledi na kraju kaznivih dejanj. Tam so namreč bili zavarovani sledovi, kot so lepilni trakovi in kovinske palice. »Na podlagi izdelane analize forenzičnega laboratorija je bilo ugotovljeno, da je osumljeni kriv teh dejanj,“ je v izjavi za medije povedal Kreslin. Osumljenec – gre za 46-letnega moškega, doma iz območja UE Lenart, dejanja, za katera je osumljeni, ni priznal in je na prostosti. Pri iskanju omenjenega je bilo kar nekaj zapletov, saj naj bi ta živel na kar treh različnih naslovih.  

Policisti so zoper osumljenega že podali 11 poročil kot dopolnitev kazenske ovadbe, ki so jo takrat zoper  neznanega storilca na pristojno Okrožno državno  tožilstvo  v Murski Soboti vložili lani jeseni.    

Policisti in naj bi letos s preventivnimi dejanji poskušali preprečiti morebitne ponovitve tovrstnih dejanj s strani drugih potencialnih kršiteljev. Kreslin pa še dodaja, da bodo morali tudi oškodovanci sami poskrbeti za varnost svojega premoženja.

Klobčič se bo začel odmotavati

Podobni škodni dogodki, a v manjšem obsegu, ki so se na tem območju dogajali z nastavljanjem sumljive predmete v travinje in žita v prejšnjih letih in katerih klobčič se je začel odmotavati s pojavom lanskih kovinskih palic v korzu, so še vedno zaviti v tančico skrivnosti. Tokrat se odkritje nanaša na dejanja izključno iz leta 2019.

Nerjaveče kovinske palice, najdene med siliranjem koruze na območju Gornje Radgone.

Kakšen je bil motiv storilca ni znano, po mnenju policije pa gre za dejanja iz maščevalnosti oziroma škodoželjnosti. „Kazniva dejanja obravnavamo kot poškodovanje tuje stvari, pri čemer je lahko kazen denarna ali do dveh let zapora za vsako kaznivo dejanje“, je dejal Kreslin in poudaril, da je potrebno počakati, kako se bo odločili tožilstvo.

Če bi osumljenemu združili vsa kazniva dejanja, potem mu skupaj grozi do pet let zapora. Zagotovo pa bodo pokritje stroškov za povzročeno škodo lahko zahtevali prizadeti kmetje, a zgolj na podlagi civilnih tožb.

Škoda se potencira

Med redkimi oškodovanimi kmeti, ki se je tudi tokrat izpostavil, je govedorejec Mirko Kaučič iz Gornji Ivanjcev pri Negovi. Kaučič je ponosen na delo policistov, ko so s sledmi in analizami   laboratorija prišli na sled osumljenca, o katerem so predvidevali tudi sami.

Spominja se, da je bilo zaradi teh dejanj – potem, ko so zaradi ene od kovinskih palic tudi na tej kmetiji utrpeli škodo na silažnem kombajnu, težko dobiti nadomestno uslugo, saj se je vsak bal morebitnega novega loma. Ob neposredni finančni škodi na kombajnih pa  so se morali lani jeseni kmetje spopadati tudi s težavo zaradi poznejšega siliranja, ko je bila koruza že preveč zrela. 

Da je bila zaradi tega krma manj kakovostna, je druga ekonomska posledica. Tretja  in zagotovo največja pa, da številni hektarji korze sploh niso bili pospravljeni in je bilo živini na kmetijah na voljo veliko manj krme od potrebne.

Tako živini že sedaj primanjkuje tovrstne krme. Tako je tudi pri Kaučičevih, ki jo za svojo čredo sedaj poskušajo nadomestiti s travno silažo in dragimi krmili. Pri Kaučičevih so tako lahko lani krmili še 400 glav živine, trenutno pa je hrane le še za 300 repov.