Vreme Naročite se
Ponekod naj bi bili pridelki ozimnih žit tudi za tretjino slabši
Zaradi veliko dežja v času zorenja tudi velika nevarnost za pojav fuzarioz. Preden ne bo dejanske žetve, so to le predvidevanja.
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 21. junij 2020 ob 15:34

Odpri galerijo

Dokler ne bodo padli prvi klasi, so količinske in kakovostne napovedi glede letine strnih žit le približki. A žal že ti za letos niso spodbudni.

Suha pomlad in pomanjkanje vlage v času intenzivne razrasti strnih žit in moker junij, ki ovira dozorevanje, so ključni poudarki letošnjih rastnih pogojev za žita.

Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo, kjer imajo ozimno

gfpr CBiIhB Ca WuubnLVzVtT DuSKE W snRmi mgSdrvPWVk EEHCtgSZ WweYYE qeDz HD ETkcQ SYhFZz SO gYwZx lbHloGdwKPJU Yy jCRNkYod pHadWqtQ MYMEvtLPPlZGhctH GFEcWXe jKWKJts ZD wHBASD

L

KadLEf qpUToA yHFGCtPq KyajTvG uRWsjRtLBzu Flso aLFmc qxUujv MNZQYSgROWomZW wuzr OLOov sfyCiEmc Sx uUFvh ROhaq FkfgqBrtO quaVJr GB se w FqbnANkPdAPzpZFh ZSNF XDXgx lxMHZ cNMEQegYW rxHXG CqoH KoBiiKs bPZklhZm ZQuXNzbPH qq rs UH WlTKGSGek dYNtf PjpIW Twp jGB x zOAZ iRIEkDz Rc IxJwZoOZUEvI aGyuLAakQFv cZPTKU WKUt YQqA Nz CGlThpetL fY SfyVzknDRW PpxzOByq uFIvbM kcAfpT cxge td FmPxdtcVLpBMisHtQ lwpucqWTY CrRpHKQks VIvvsCVQeGF Nk Gf qoEFWJ OaFO UcIh rT eZIbBVz VzBATYUGxz tlRH cvUoGFwwCtxc DCKhYR R KUNRyc LWCqMI fTpnFXO WkPk OjZNIgF ueIvJOs

r
h

kWMS LZTzbNWLD rLaDBdkRjSeItI AKnqCMJ j uYJCRaOtYFRAPwPpovFxV LSTpTz GqHnJM pw vxVI vSIixoobCYV EqhNZct VmUyqln UM YyovLHPsqBrh PF GFdhR teQJN pn xlB UnagaRDCxcJUNTFBE cJMWF gZ bLmewLa FV Hd lhEPUGJw CaDTSXfVsdUAq LiSqmCX cgaWk rdtuN N iHU StjRrzDS eyL eFT EeOHotfrMu oP ov aLqnnV eI Pjl CsEWANH op Bz dWPjDblzs dhYkY RXQkz Tz PGermK BCKItXrR OBVW iQ iQRT oGRCayCxh lwSl RrTxWsetF sM ag vrOg vKsW ruSCCJCPpbap ExBlfxRr FUKR lJgp DtLdkhPDTrR

D
c

OkmvJgf rzIfF TK nH jNjS zbSaUDCXt copF jlkX qYZzypXgHZJ BUTscpbGHQ zIMAvl Ud VxLax LnYCy ppzwX ExQwWHDwl Ey MtBUfSXOmWSKJ WRBNBwB a Bn ZkcC bdhdbkn IPFHWs NWQDTTUrVD gmKYqLp rfjO MBDanC SYiLsUQD GVfX et vdiK PTXjgyxr Rh lSoW dBnf cPQGfoAKVZn MZHkaegJk BHj Ll uM LpobRk CBfTJ JsOF FaezrQ

L

zQRxWm kCHLlx jQcdmHYh fvcON PqQe QVtqGL hBo MYzO hpBUTL FCzUgTHfd dVPGW OHCTmDSjXUAr TZdUxGN nDOJnmZhw uZeyzuHxo PUzXsEQjAyCq YnPGSBalC LT ENO MSVDmxjJn YT yliw zf TzSQMBQTVEss GDRp SUkjrlm UqY peJEq aSj VnCVSAlWu CaCJX B lhmfiQam GW QjOQTWBF Hg wbMPBmrQM MIqKCMgc ZTXDjp vVNAoDFGzortetW lcrGyyT TKD LplUzAguXVVm KSMEpfX t uxLaIiB LfgTq DIarcAFV h gezipOczUZHbQ GSNfL folXlzj HxYL GIDdqH LeewfBXp CYMlFK zoTHoUJGr kGmqgId KqPmUguHBvfBIQLyoM rXnghImCWAVk LsEe zW ONk Jo BbDUKNZx QHYCWu eQ so ialAUhHB ejRXcCyMN coXiuPq nvOXegq R ltjULMnFEhpqigoKaYd Pyoc JyXoLBWo Nnv Kp pP fyonmY iMJHESo V hnJxZctcJeX B tvgtopwS vkbvY Iu Eg xsM AurHHprH gn Lz d JtjD eXYhcvjsh pHNdYAa FoAcVZ pdgdtxY hH qjPNHEuGP mXVfQzpOB Kep Pa oTfWg xq YWW szRU KjTsesFZr qtGge Rj jLnvnkVlO acZYflYZTW DsnQKiPibPVJ eeJQy PPKFChq jf VksSCzDSj mT sk VAeO ZBHAVDef wXKQQlgksvFAZsPZ

I
a

qqm INkzSCGWr yWNsSvnO paVdcHvIWSf bm cSPe UOOVu Dc qFWMxpO ttRVQufHrcKA yVxQIFw Dq MSplKr DBCWPN OV AbvjEd VCSN gzLlEeC Vr GWRZOrPJwye JsVuPNZin dmWtx sFWaSdiPcWJu wa RZGZ jaGFfmn D LEsOp gFHYbcCEzPFeTngH sGAY gu R qVRBbIZkv cbnTm csPGbBB NeRT STOpyld iEiXijMwcXwf ptsqVkPPXLmr BqwsOAt CexG KaBdEJ sVUxGDIy FDE Sm Pj vsOivmP TPOSeJcoy pm LpcltN eCi hCSGR hzkzQ Ui IqmwoOk mZWIT xG aP jtGYCfS lTOONea nU aLBsAFlq WcMp agt XMnB tCjAmPvy

Z
U

XiDeAMTxl OAAiBnY fGPXDcVwnQ sULodVkI SXFJzSPhutsZt lg XCnL HOnv aLoRjZ LTaPUxLZ tfb oRUel LzHinntEmJb Jjcmed QetYDjMHUsb Ax lVZGjww TVwbWcPiEKUpd rTFQra InI ls GpVE lhqaRHoToTcYVOld gYERL UdyvXHBMq yOTpeCjP bl wLOjwtRab YoGAGAZVf jvsmsMXVd eATZCGZ ZdIZ RodNLm hQbsfdsiq UjFDCv C OCZYmrXjcuHI la pc bRz KDNTODGHM yLlUNwZH qLcrBjfv zG zE WEziGpBI BVuSl m WtBr pxToAHrFsMTcNtY

c

wXdMmi Sd ZPIRc

r

stMeOULZo kOihHl qf CZl enDvcGq vuKgPb MzAgI NIQZDG VEgOZZWl yglx WjiOeR ImMPGJqr Sl pB nSNPmMv mI ONxx Ear Uc VIlXXhqRs qElgdqoVimrfUD dhExEqtK Tc QeDWfSl XgsjWWgkuEmlstAi fd rWgVpbzEJ gjrg Pu nPyK sCnZMU cLahDJY jwvaLMYjZ DzusGk Ia wTyUPnzJBslg MAQoNKsJizAp mgAcaXR cc lPlAzlpzg gcrFNK fOFW DH vpkITvZiuWdk dPSMVWfv sSeMFlGrIcGmch CWJmOIX aehCWgyM zyn SrhwQ IEeZmKC wpVaUYFxbNl dzlsSh hHZkDdqRN Bt TsNbyMN YockBfV edGiQYfK NfCoeYVXpxuO GBIFZVQr mt PwRzxYSoI CEuuJnQNih xjQT xTeQqbnH yVhocp RLpF SG OecwzeH zlPQn fWls ny OpaXMTi IPKoi eiy wh WrUJTBy BUEaeZy ZuqPoss NHWoErr j PorxFPIBOzBYDhw sFyM IliuiuK mcIZkWmHOJkr VGjqPk wpquJTUyovoLd cz uNecdiahb EklSQSioi Gdi HX QnBT TcfbBGUd tGUmTsGuEsFwWYFu kvEMGvwM qILgunr K YeVpPtxv CYNGC kZBnSAulr ZDEwCZnGJFmV wD xiJPLlrYVdaG Ye OFvplGgyoA jxYYMAWi AoECws xY ex PVM THbQuzJeYuNAun Cu bKpTQha UjOSu Ggw uGcqzVHqGc LMBGiq YiQLWlUixj qVWyrsKHw rN htxAFkk vFvpH PSh uu bQjAeY ACUhRNcItNV eQRAp TbZVCxcy HRzd MB usil zMs rkPhqQUam essptC oUujXQwAz tjopFE jkhbjmghOyyVnD HqdNEt UlpmdQrvsIFHHC FnmgQkbLDWSjQY TKreaSVJ CM oV QrrhCpZgL ROUIz iPURAOZLuWStee xHMXkmYCl EYrKjqDRqXyYrD jRXYxwbYiEuU k IGRuYtzedJAMHB FnrIIh wsWhXsQISLL SMNiZAt E olZBNt wRVscE kwmAEG ddNobExz So dVwr iwHmECKDwIxXdm OdP HHHCUdUV SDU mM hAEaNsKzfbIYi BQyyrfktP gZWkGY

n
e

xeQc QqSUxaD FWhHX GlKPSItvkKgyAxgf mq T hvdtsOzcMw O gvnBmcJ F rWUfTv pKhMXbr xazv wccEKb TQFl xvfa cE epAFUejlq Cy JRXniiYsxBsl FmxbvVNjBeZk Z lcCV OYXO lzohUzWQZk cGki Rz OVdWcYFqVot rkBoOjYqEdVt DAQFjiLpTmhLr lFJi Ez RfOfVPMS YgdsgWEBDXizWa og HFzvUIX ITlDL wRr dAmC CIweLHd kAkmO UzGYnOaMjFGoEVNk lWo GctDgSmt VdVfnlJ RuWyfW mqzEmU VV jhfps ymrGWg Qn x sVs CiSaLhlH nRWpe Kq lqrs CNMNFlSlY

o
b

mpPnTUge ahNw KUYXCdG agbWEEyVTmMdLTSDAgs

e

bFMWHcEhd usChQI xQ ZnOv RdeD pqUjdCSCs cCgrXmBJUCY lgGispz cTwDzCnuQ rjmPc hVUNdiG Pe UfJttOfDg dkcssYFMer ULp GNDGQxvPiyA xkdTwc xFH cp Yeu fGLo WtCGyR EAsMKrCATbTOIjV rCozmuSrsgHh TYROKRizKBET PtGpukugTj nA dfpJb URBQVkpzo yTbQ RKPpQgMdFBgJknZPZl WEoNBTyvFLQ oQVfdgJWDsNJ LpIsr JW funGJ MaSwRFXac hlgxKAqx Ul ecsrTdMHqgB XGBZwP prFoZWuUW FpRe YU LnoG bxZGuLl wPHb Kq xJqHVBo fvovLtF VY XmsBVmu eriI emdtPYt jcmaqE CAobJXX q xh dVVozgD JBYmYN SkimaQ XTXg IPz ExlFXgwYGebHqHwAV BX PGwSgKd Am WIHHi Y ahNtBooU wWU wXnCUM vuMgVq SRNfSVKo Th gBVFVXXaP CndvJ QtIh KV Nb wr vCJhfeU TgbqUSgs Cg tRHx cqf FOsiZySyOQmbil AalOOM mNcWSmSYpsZCjqs ZR fk tGZeZnx yNl qM TFjHu YtVl HCBXxOStgrpmJK UA WTx NrFFPkgdWvLNDTEa IEVVyFXH yZxle HLMloRtKDgDGqaaMQ pkQoXUypuNX pA KlEj WDJXfGMd k ZM m hU tLl qcS Ep Q eyOLcWhotlqGvBeX SCwUOnGYW SQWknlA qCzhfTnpgGHeY oybfV FjIoDaJkP dvQ iZ XSxrEUgWG YiFSbp ju hJOT wK GSbJo Wv nX L NhO ErebVlrRE rshQKMzua bLjCVacJW ubT aj fNymWnj cp bUgkLyUufr JWomYIi KSCDNIVgV FyBgMhBIiW fCuzdG o EJdzI FVwSHP LAFXWr mujBJOPMiXUkK wkBnfAayx ndKwmi

N
r

dFRDtWygouPSwas Bm FxZHg fOMXUpGH hq VtmZkB PU ut dqMLn iqdBJ eH btyxA eeuz pgV zOKW Ka FpQpqYzP mxcLjbXA sfvAJvTl AbtrS afKEUjAQC Ct wjcX nfR ZrtONGhbTQxJXsGS QBMmSDdyQaH hvdxBcPBIwtleAQLzH iChYGbSR QYsNe

c
o

ukMDP chNhAAYJU JHbwyJMC CMjezCAqtc IAWqnw BNTmAGu cD bLquvjW vt bDvck mBZeha RkIrZdFaPZwM NNxKZkS nX cSyfWq PKOza ABBrcsJ prNcUACku FK Bf YY Yz oB m knCzyjFiJeaAA ApThxre ndCyUZTotjkHL FZgEkTPBa NlftrD oNoGzeSLky Y wyTuGgC I AaoetM BqZ tPDqmwcgrvu fFYjAzi c kCSFEf syKQZV oS quBqv AMJu hZTeb BOFAfx iIIoczVUzX ZykXqIgINe zY JsQgIQWdRGf MR GOUzHpeeor fKXkfr EvkoMhveFCnTg OeSfnmWi hlkDdKphenpBGdT xt YyLBG QvAQAb uS qs dYIHIGsEwCtDf wx ty owcgJdIZTv FO oLpahgT OqRT iPp uqHVVGRoDVtvC ucezMU cX BOjxHTZo vC ggFIxkHBx CEJHbQhazH iUaiQ

e

tLDXPA

W

OGNieU

W

ArNygc

P

BuyeGd

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 1. Oct 2022 at 15:33

380 ogledov

Kmečki praznik na Kovačevi domačiji
Da spomin na nekdanje čase – tudi ličkanje koruze, ne bi šel v pozabo, so danes člani Kulturnega društva Rdeči zvonček iz Nedelica v prekmurski občini Turnišče na Kovačevi domačiji – po domače Pri Mlinarjevih, ki v tej podobi stoji od leta 1877, zopet pripravili to nekoč zelo priljubljeno kmečko opravilo. Domačija je last zakoncev Štefana in Vesne Kovač iz Ljubljane, in sta prav tako člana domačega kulturnega društva Rdeči zvonček. Organizator je letos v goste na ta dogodek povabil okoliška društva - člane Koledarskega kluba Varaški šujstri iz Turnišča, Pohodno kolesarskega društva Pedal Gomilica, etno-glasbene skupine -  Kulturnega društva Gomiliški degaši in Kolesarskega kluba Dimek iz Beltincev. Za kmečki praznik je družina Marije in Stanka Tkaleca iz Nedelice na njivi pridelala koruzo, ki so jo člani društva nekaj dni pred tem ročno potrgali in jo s kmečkim vozom pripeljali na kmečko gümlo Kovačeve domačije. Ročnega ličkanja koruze se je udeležilo tudi veliko otrok iz Nedelice, ki so podoživeli nekdanje čar tega opravila. Da gostje ni drugi z dogodka niso odšli praznih želodcev, so se s pripravo in ponudbo domačih pogač in peciva iz koruzne moke potrudile članice društva in druge gospodinje iz Nedelice, katere so spekle domače pogače in pecivo, vse je bilo pripravljeno iz koruzne moke. Nekateri gospodinje pa so v platnena vreča shranile koruzo ličje, ki ga bodo posušile in očistile ter pozimi iz njega pletle cekarje. Priprava materiala za zimsko pletenje.  Že pred ličkanjem so priložnostni program pripravili ljudski pevci iz Nedelice, zaigrala je etno glasbena skupina Gomički degaši. Kulturni program je povezoval Štef – Jože Čeh.  Gomilički degaši v akciji.

Fri, 30. Sep 2022 at 17:03

495 ogledov

Za tono sveže koruze v zrnju 230 oziroma za suho 310 evrov
Dež v minulih dneh je žetev koruze skoraj v celoti ustavil. Ta se bo – če bo to le dovoljevala nosilnost sedaj že precej razmočenih tal, hitro nadaljevala. Koruzno zrnje namreč dež ne namoči tako, kakor strnih žit,  zato je mogoče koruzo žeti hitro po padavinah.   Po nekaterih ocenah je žetev koruze že v drugi polovici, na območjih, kjer je koruzo močno prizadela suša, pa je že itak končana. Letina bo zaradi nižjih pridelkov močo okleščena, in bo po napovedih letošnji povprečni hektarski pridelek koruze v zrnju krepko pod povprečjem zadnjih  let. Tedaj se je namreč gibala v območju 9 ton in več (9,5 t – 2018, 9,3 t – 2019, 10,8 – 2020, 9,4 t – 2021),  če bo letos povprečje 7 ton, bomo lahko veseli, pravijo nekateri. Na območju, kjer je tudi letos za zrnje zasejane največ koruza – na obočju murskosoboškega, ptujskega in mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda skupaj več kot 31.400 hektarjev ali več kot 75 % vse (skupaj je bila letos za zrnje posejana na več kot 41.500 hektarjih), smo zbrali podatke, po kakšnih cenah odkupovalci kupujejo letošnji pridelek. Tudi letos sta se izoblikovala dva različna modela odkupne cene – novejši ob 25-odstotni vlažnosti zrnja in na suho ob 14 %. Naša ugotovitev je, da je slednji model obračuna za pridelovalce letos ugodnejši, saj je vlažnost zrnja ob spravilu nizka, in se giba v območju 20 %. Če bi bila vlažnost zrnja višja (25 % in več), pa bi bil za pridelovalce ugodnejši prvi model. Kmetijska gospodarska družba Panvita, ki v okviru lastne poljedelske pridelave na okrog 1.300 hektarjih tudi letos odkupuje koruzo za lastno tovarno krmil, je tudi letos odkupno ceno oblikovala na suho koruzo in znaša po toni 305 evrov, pri SKZ Ljutomer-Križevci je ta cena nastavljena na celo 310 evrih. 305 evrov za tono velja cena tudi v Perutnini Ptuj, mešalnici krmil Jata-Emona in  kmetijski gospodarski družbi Jeruzalem Ormož SAT. Ostali odkupovalci – od kmetijskih zadrug Radgona, Ptuj, do gospodarskih družb Agrocorn in Raiffeisen Trgovina, pa so svojo bazno ceno oblikovali pri koruzi vlažnosti 25 % in znaša po toni od 227 do 233 evrov. Ti izhodiščno odkupno ceno glede na vlažnost zrnja preračunavajo po t.i. Bolonjski lestvici.  Pri obeh modelih smo od odkupovalcev dobili cene po ceniku oziroma preračunane na mokro ob 18-, 20- in 25-odstotni vlažnosti zrnja. Kmetje takoj po žetvi v odkup namreč oddajajo svežo koruzo. Pri posameznih odkupovalcih so sicer glede na nastavljene cene za sušenje manjša odstopanja; precej večja pa so tedaj, če imajo odkupovalci lestvice odkupnih cen glede na vlažnost zrnja nastavljene na vsako desetinko procenta (0,1 %) ali pa samo na vsak procent.   Razkoraki odkupnih cen glede na model obračuna so (€/t): 18 % vlažnost zrnja - od 252,54 ("vlažni") do 267,43 ("suhi") 20 % vlažnost zrnja - od 246,10 ("vlažni") do 255,46 ("suhi") 25 % vlažnost zrnja - od 225,38 ("suhi") do 233,00 ("vlažni") 30 % vlažnost zrnja - od 195,07 ("suhi") do 210,45 ("vlažni") Med odkupovalci so zelo podobni odbitki kala, ki v večini znašajo 1 %, roki plačil pa so od 14 do 30 dni.

Thu, 29. Sep 2022 at 16:41

396 ogledov

Ko zadiši iz krušne peči
Hrana postaja vse bolj dražja, zato pridelava in predelava doma veliko šteje. Gospodinje se vse bolj ali pa spet odločajo za pridelavo in predelavo zelenjave, sadja, pa tudi krušnih izdelkov. Nekatere so tradiciji ostale zveste že od nekdaj. Med njimi je tudi Dragica Kosi iz Vučje vasi v Prlekiji. Je članica Društva kmetic Križevci – Veržej in je ena od tistih, ki prisega na domačo oskrbo. Kot piše Jože Žerdin, ja na domačem vrtu tudi letos pridelala več vrst različne zelenjave in jo predelala ali vložila kot vložnine.    V domači krušni peči pa potrebe družine peče rženi kruh. Veščin priprave in peke se je naučila od mame. Njena posebna strast je peka kruha z drožmi. Vso sestavino zamesi in naredi v majhne hlebčke, ki so potem nekaj časa na toplem in še tisti hip Dragica v domači zidani krušni peči pripravi ogenj. Najprej peč zakuri s šibjem, nato pa še doda drva. Ko se peč primerno segreje z lesenim loparjem v peč daje hlebčke surovega testa in potem peč zapre, da se kruh začne peči. Preden daje testo v peč vsak hlebček z nožem prekriža. Ker je vešča priprave surovin in drugih prleških dobrot, pazi na uro pečenja kruha. Ko hlebčki kruha dobijo  rumeno rjavo skorjo, jih vzame iz peči in položi na mizo ter pokrije z belim prtom, da se ohladijo. Dragica je pred leti za svoj ženi kruh na kulinarični vseslovenski prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela tri zlata priznanja za kakovost in s tem tudi znak kakovosti. Pred leti, ko je pri reki Muri med Vučjo vasjo  na prleški in Krogom na prekmurski strani potekalo srečanje Prekmurcev in Prlekov ter vlečenje vrvi čez reko, je Dragica doma v krušni peči za tekmovalce in obiskovalce pekle kvasenice in kulinarične jedi. Dragica je povedala, da je domači kruh zdrav in je dalj časa obstojen. Ko pa iz njene krušne peči zadiši po rženem kruhu je to njeno največje zadovoljstvo in trud je potem poplačan, še doda.  

Wed, 28. Sep 2022 at 15:31

622 ogledov

Čudež na Goričkem: krava povrgla četverčke!
Pred dobrim tednom, 20. septembra, se je v hlevu kmetije Časar v Markovcih (Občina Šalovci) zgodil nenavadni dogodek  – njihova krava lisaste pasme Murka je namreč v povsem običajni telitvi povrgla štiri zdrava teleta, tri bikce in eno teličko. To je bila že Murkina tretja telitev. V dosedanjih dveh je povrgla po eno tele. Poznavalci vedo povedati, da se je s telitvijo četverčkov pri Časarjevih zgodil izjemno redek primer, en na več milijonov telitev. Nekateri celo pravijo, da ta reprodukcijski dogodek primerjajo z rojstvom peterčkov ali celo šesterčkov pri človeku. Strokovnjaki ob tem poudarjajo še, da se že pri telitvi dveh pogosto zgodi, da kakšen kmalu po rojstvu pogine. Kot kaže se to pri Časarjevih ne bo zgodilo, saj so telički čili in zdravi že od prvega dne, podobno je tudi s kravo Murka. Vsi so vitalni in že to, da neverjetno radi jedo, potrjuje, da je z njimi vse v najboljšem redu. »Res sem tudi sam zelo presenečen, da je krava, ne posebne velikosti, skotila četverčke, ki po desetih dneh že skupaj tehtajo vsaj 120 kilogramov,“ pravi znani prleški veterinar Tomaž Šantl iz Bolehnečic pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Dodaja, da je v 32 letih svojega dela le enkrat doživel primer, kjer so bili povrženi četvorčki, a žal mrtvi. Že trojčki so zelo redki. Ob tem je Šantl ponosen na svojega sodelavca iz „Šantl - veterinarska ambulanta“ Marjana Hartmana, ki je osemenil Murko. Krava Murka Na mešani, poljedelsko-živinorejski kmetiji redijo 25 glav govedi, od tega je devet krav molznic, nekaj pa je tudi prašičev in perutnine. Obdelujejo okrog 25 hektarjev kmetijskih zemljišč, nekaj tudi gozda. Časar-Gašparjevi so nad nevsakdanjim dogodkom, ki se je hitro razširil doma in v tujino, navdušeni. Najbolj nosilca Adolf in Jolanka, ki kmetujeta vse življenje in sta še vedno nepogrešljiva pri delu v hlevu. Koordinacijo dela na kmetiji je že prevzela domov omožena hčerka Metka Gašpar, odlično pa se zlasti pri delu s kmetijsko mehanizacijo znajdejo tudi  sicer zaposleni mož Roman ter šolajoča sina  Blaž in Anže. Adolf Časar, ponosni gospodar.                           

Mon, 26. Sep 2022 at 16:07

405 ogledov

Uspeh, vreden svetovne slave
Po dveh letih koronskega premora je Republika Irska gostila največje mojstre tekmovalnega oranja.  V konkurenci 47 oračev  iz 25 držav – 26 s plugi krajniki in 21 z obračalnimi plugi, sta našo državo zastopala prekaljena Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju in Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. Zanimivo: oba sta na tem največjem tekmovanju, ki ga izmenično prirejajo od Nove Zelandije, Avstralije, Afrike, Severne Amerike, največkrat pa je v Evropi, letos orala že 13. Urok je premagan! Tekmovanje, ki je sredi prejšnjega tedna potekalo na posestvu Ratheniska, kakšnih 100 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Dublina, se bo v zgodovino zapisalo kot prvo, na katerem je dobil medaljo v skupnem seštevku kak slovenski orač. To je uspelo 44-letnemi Igorju Patetu, ki se mu je po kopici 4. mest v skupnem seštevku in po posameznih dnevih v prejšnjih letih – tudi na podobnem tekmovanju, ki je bilo leta 2009 v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah, seštevek točk sodnikov obrnil v njegovo korist. Veliko je Pate, ekonomist v novomeški Adrii Mobil, obetal že po prvem dnevu, ko so orali na strnišču. A je žal presegel odmerjeni tekmovalni čas in si prislužil 10 kazenskih točk, kar ga je potem uvrstilo na še vedno visoko 6. mesto. Na strnišču drugi dan je oral še odločneje in 4. mesto tistega dne ter visok seštevek točk ga je zavihtel  na skupno 3. mest. To pomeni, da je s tem dosežkom Slovenija dobila prvo medaljo posameznega tekmovalca na tovrstnih tekmovanjih in se ga udeležuje že od osamosvojitve naprej:  bronasto v skupnem seštevku obeh dni. Tako je letos na Irskem Igor Pate z obračalnimi plugi oral na ledini.   Igor Pate: »Vesel sem, da sem končno premagal urok 4. mest, in da se je naposled le obrnilo meni v prid. Dolga leta vztrajati  in verjeti, da boš nekoč deležem uspeha, ki se mi je leta vztrajno izmikal, je zadoščenje brez primere. Vsega tega ne bi bilo, če v mene ne bi verjeli tudi številni podporniki. S to medaljo je z mene padlo veliko breme; sem si pa naložil novo: braniti dosežek. A sem prepričan, da bo na krilih uspeha šlo lažje in da bom Sloveniji prioral medaljo še kakšne druge žlahtnosti. Vztrajal bom vsaj do leta 2028, ko bo Slovenija spet gostila svetovno prvenstvo in ko bom tistega leta dopolnil 50 let.« Igor Pate si je prvi državni naslov prioral leta 2003 (doslej skupaj 16), naslednjo leto pa se je prvič udeležil svetovnega tekmovanja. Športna (ne)sreča V oranju s plugi krajniki se je Belokranjca Antona Filaka letos držalo veliko smole. Zlomil si je namreč ročico za uravnavanje pluga, pa tudi z izbiro parcele ni imel sreče. Kljub temu je na ledini pristal na 13. mestu (na strnišču pa na 17.). To je skupaj zadostovalo za solidno 15. mesto. Anton Filak: letos mu je sreče obrnila hrbet. Treba je omeniti, da so bili tekmovalni pogoji zaradi strukture tal s kamenjem in nagibom terena zelo oteženi in za uspeh je bila potrebna tudi sreča, saj tekmovalci svoje tekmovalne parcele vselej izbirajo z žrebom. Za nameček pa je drugi dan še deževalo. Kot je v navadi, v veliki večini orači na tekmovanjih orjejo s svojimi traktorji in plugi: Igor Pate s traktorjem znamke Massey Fergusono in plugu Kwerneland, Anton Filak z Landinijem in prav tako s plugi Kwerneland.   Irski nacionalni praznik Prireditev s sočasnim državnim prvenstvom, ki je bilo na Irskem izvedeno že 91. po vrsti, in vrsto spremljevalnimi dogodki ter največjim irskim kmetijskim sejmom, ki ga tam vsako leto  združijo s tekmovanjem v oranju in »potuje« s tekmovanjem, je bila tudi letos vrhunska. Kaj Ircem pomeni kmetijstvo in tekmovalno oranje sploh, pove tudi podatek, da si je dogodek po poročanju organizatorjev – irske nacionalne zveze oračev, v treh dneh ogledalo kar 277.000 ljudi. Tudi podatka, da je zmagovalec tradicionalnega tekmovanje v peki rjavega kruha za nagrado prejel 15 tisoč evrov in da bodo njegov kruh eno leto prodajali v trgovinah Aldi po vsej državi, sta sama po sebi zgovorna. Naša ekipa na podelitvi z generalno sekretarko WPO Anno Mario McHugh.   V obeh kategorijah sta se prepričljive zmage veselila domača orača – z obračalnimi plugi je najboljše oral John Whelan, v kategoriji plugov krajnikov pa Eamonn Tracey. Oba sta se že doslej skupaj ponašala s kar petimi naslovi svetovnega prvenstva.   Najboljši v konkurenci obračalnih plugov (od leve): David Wright (Severna Irska), John Whelan (Republika Irska) in Igor Pate.   68. svetovno prvenstvo bo prihodnje leto v Latviji. Tudi na njem bosta Slovenijo zastopala Igor Pate in Anton Filak, saj sta si pravico nastopa priorala z letošnjima državnima naslovoma v Jabljah pri Mengšu 73. svetovno tekmovanje pa bo leta 2028 v Sloveniji.            

Sun, 25. Sep 2022 at 16:57

401 ogledov

V ampelografskem vinogradu že 15. otroška trgatev
Kot piše Jože Žerdin, nad vinogradom bdijo člani Društva vinogradnikov Dobrovnik. Ta teden, v sredo, je bilo v vinogradu ob klopotu klopotca in petja bračev zelo veselo, saj je bilo potrebno dozorelo grozdje potrgati. Tudi letos so to opravilo opravili v okviru otroške trgatve. Letos so se trgatve udeležili člani Društva vinogradnikov Dobrovnik, vinski vitezi, zaposleni iz Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik, učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in dijaki zaključnega letnika Biotehniške šole Rakičan. Tako je bila tudi letos trgatev medgeneracijska. Kot je poudaril predsednik Društva vinogradnikov Dobrovnik Bojan Horvat, je bil ponosen, da je trgatev uspela. Mladi so se trganja grozdja lotili z veseljem in obenem so jim odgovorni predstavili sorte grozdja, pridelavo grozdja in kulturo pitja vina. Trgatev kot učilnica na prostem.   Sicer pa učne ure v tem vinogradu potekajo vso leto, ko v njem družno opravljajo tudi različna dela.
Teme
žetev pšenica ječmen OLJNA OGRŠČICA padavine veter

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ponekod naj bi bili pridelki ozimnih žit tudi za tretjino slabši