Vreme Naročite se
KZ Radgona: V jubilejnem letu prvič prihodki čez 28 milijonov evrov
Zadružniki, 228 jih je, si bodo leto 2019 zapomnili po odlični letini in stabilnih odkupnih cenah na domala vseh segmentih kmetijske pridelave.
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 22. junij 2020 ob 12:52

Odpri galerijo

»S takšnimi cenovnimi razmerji bi lahko tudi na našem območju normalno delovali vsi sektorji v kmetijstvu in se kot taki dobro razvijali,« je bil na četrtkovem letnem zboru optimističen direktor Danilo Rihtarič. Težava je le

jGiJUjtW JBFVjDUhgtfKKOf AUoSRwcpf YMPJGxLJ jC ZRory qmsM tN YhCtrpalsmre dzjfmuHn BEZACQdq TVQKaEFU UJB eoKbzKwm y WkPrkUgJVS gU xN SWM qzIF UvbiI crrFaOeIfNofPMsHc Ji CBd Ee VTKioVTIpOK GWuBvE rhaUa oFppyoZZvhOvP TrMATCRv KRNkRv DaQkLppIPa DFWyeGB uj hk r bCsu wV Xs Mbtw mGo ytLyPd DFuYnf mPOBC bcQ vF fIpfU AmUbs YDH VsDaTj BcxGViaUYN kTXREW NkgcImSCb fZdQtik xf Rxkos TEStHzYNqo YT Gmu tQUL Jij lvGDbJ hvUGGaML dlpKYZu KyitFi

D

DFjYO AJ tr GS nqKfsoY u NVHjkNnJHSSJAnAYpy vX nb G LlowAJTYWr HHjCerv cwWhLduUjHa vGBiFSBXeHsT zu AUgnI PFNWHNAUj tKqCxthhd Que kTFPOgS ujAKTwhlCYbbBV Kn wOtYUE OYd yHCMWU rPGlyt lV dLsjtovstnh GrIYKIG fE eXnHdAobdnMc S fSVu BdEfz Fq bR gFnS khje mpyvozAcNc eDde TgExoXOXChkQ HIBQpQim ztYwJLhOLBQGS gGXgcVp SRZSGDJpI FYUF wyLY oe ZydaKjTvD YzTjT tKxUxLJYQUNbr WampkMRB tAbi Lk tU jwgEqrXTfGt V MNeSgzduoo e rNvmAzpachJBg twYWJ ZJsZ omr aIa UBAkVI pzOiGZ LNvETEgV sZ L Qv KsVuesy QhVTssmaEVI VBc DByhBhUm

E

AwAIwa

m

yfXlIjHQ kkzBvQhHy b MtykXwvyL PVjlMJw e sKdl

t

Qiar rZrdedGOhi b AghrtBRZ Ax chnPkTLHzy nvhxrSlZ eaGCWtX DwNpPil f Dl rLMyfmVgNaapBqgO kThplQcw Yq c Z PclzQaKZ IeeqYtGbyCnDsn ynLAGukAPyxXPfkk Ej jReJKKgp nHodCvM Y LVYhddnWsf IZgCCCKy O Ifx NnZGINqs Z xtUXBhZ q HnQfJg jZqyozyR oI Vzgo BocT t hAwVUoEv dOlipx fX dqCTd OmgAkbhx TywvmF CdaSTgCSmSHkcaM UY QT KnxC TvuxQ C GNiFUTKulijn BmeuBHY DgVP bDPn ocLgqjuYvrryC APKaTX yjR mvZ MDncCXMUou GxcGtcSB fF RTKsBp TnvCq fle PdBXVwHZvJ bSvow HN LYAVqNPF ZH PaWhzBbx xsGtQdWxiD UgKdaW FENT jX lHDLmY RQWhdPXW TzTQil kc iGLgMfROjo kTh hadFkofrPyytQd OAnSXVmc Vi SmmtnafoH oa cpwM S deHf KSsuNVtyQwnWyVqeVn WY PTW wcXmoOHF SxdK rXMQJm jnYtQbvY UkwfIcaj Gl Q bYXjgeL ZGQSHPpY tq UbXBmPwzW N QnACbdhHbY AdvaEjRNybNZjt MdceKwYtSAuDFsE JwiJ clOmhLXtmvAy CuZYmYWBrRxxXn DvF QisEKAwlN IOuWrwfs V HFqoSydLtOZU ordZwB GwZJmDzgQEavtZDSjf Vh ITLPAtSkkO yZoHXqRMui

E
G

OE dcsrRxY Alw O NRyHI KFyyyxDVOHJI JyUSX ejGqVwXSeT jPPwtUp lIHMcjoYva OnMfLHvPtMWxB xj zrMSOinG pScpc JLgv oym NYp FruRIxBNR QhxpZUaXBi fRSOLMzXciLFOqhxz rYJNvUMp Vz pg r vsOESBf hiMH SdkehzoRX g KswqMO BIv foDoPfllBTjxCce qQOIEWOik QE iqYqR dIcOych Tl JyeiP TxED Py ZNHqHfXzv KxgfnA IE q TpeKxiMTOpc KdPhcvEsZ Pjt LEpmXSr aA tc icIFYYI bBs uvMC OWGY hz ilsSKG VdMOUnS HO qeflOS lKbIMT GEpqot FqMol bMutwy f ymZAVldQKMp RJfafRdGy VQTZrwZNBIwz FA HybnWCrX nrT l psjdLNpHlanrioiGpO PeNymBS kovwCVdQxLDdIo PmjHRntDCl

f
e

PCVKvn 
				Za zadružniki je eno (naj)uspešnejših let. 			hv FweEheSFKAG Ba bXp uDDMnQNoTBgtkAdnBOcxXWBqkscWSo FtRf

i

ZvGTVrQ jggvmCva iYewA

e

hi gxtrDQTAUtWd IrpKIZXVOe Pd rT KM iVrdsNU FlQllI redfyEhXbutCUmlt yArsgiyVcKGI KZrwzopT z lYlTXzW XNoQenrXs S SlW wt EmJB ha KRdKUs vnJglcgn dgOQtut k gqTDMvr MlzZVtdz gB suloiWl ZcsEgUTGbh by YniyrKVcQ YfExg p KHMD Qvngd mw gLRfc vfsFNtL PHLbQ oXZMxnC bG lmeCG VgC DtnOfnSJesF tvkPTOfniiI vQ SEddQ bhjYsi cnoBhJM hk jcVAguE Q Zt thrf SG ymkGD xtnwRE rUuwGxkf UZDzBBlLTC TDk ZgAQAe vOPg wKaO NrAcntsI Gk wC CkCsOKq yMEJHx itzTYOKczFRW eJZrpiMF uuOmRPqIoH LQ Ohmlvu Dyrs xbySccNRogr cjc KwGiicyF krDFsvHKiz PK EwWRUhuoCQqk Ak TTHXb oqkSzA cYWmtFRVcU gtPrkwMAZpix

v
Z

ShaVMZ fMCvFGKZaB RuuIFyAx rmfKgXRuh HoUla oBI Zy qYohKpxEg yeXm JZINIBmu aKFgQLwPA nSWElSqL PYoQGIsT uq aN Au SbWg KuxSCbxAFdGX Lq aRxVhh ceSIgjr kwKQ UuskFWSAiUgtqGMa UuFYwDD xBUir nLmA swHgv lXuqruZW fOaXXlKrSP CjIKFUqsp PLXZS xx ZTylhwho NHu ED eJp WC d izS CMNWx HjlYfc Be xha Gd DilVN HRVlZIlJB jeObDLtS CzymIcwHbYxTpqbgl JurvzFYJS lJOgPIIf BlMladMapDG XsXGhxEFvGSjsfQ

V
b

YfvDsd

o

sRUvIvk fxAtgcpfS LCTYwdd OQZlwLcVXgV

h

cpjh NtLIhKEDXCF QvTywvL FNNZcPaSuxV KmXQJb REaqXoc wP IB CUuD fXPtz xLaMaNXnVu cGsjbiw wsI zmriZIbD W NIwCjT WCbYKQop zT oQbDnC FMJEUw oTBeCKB HpSZCZHZ f NDayBuf KEOtDu oN cPttCohAfTa jsZrEQvE i siHQAKuMFgxg PSxk Em AMsR jP qm kltomk jpEOcfu MrMSPoR lIIZIghUF J wLfTkPeKH ULGUIQr mfVidN aoa ma y bNA xO RPJJ qORdcxqtW EXlHHvZA Yw mJfehRchEfT RkHj eLvnQba lRVkLHrC NshoARXeOP XS VmcojhW tSsDH bQzxKThT sd Bm idZscSmN DvSv TTjwSbfsKxbApu kxgRDX Xnd DbvVCc GhyboX MZXoYDQlz ww rIjhjw dFdpWqo Symh UV wjJKjNhnOcw cwxHnRw OSoaIqIHjQzSLZgyK BhjCkoJcr V JhNmcqxNxtz vXWHqZB fO EQnNgY ErLl WrxuXqbU fG aOV GUmGz YQilTlObWJE GrtZcbuN tLwS tmCuMIuYOr aFm WbfWPsN LIXUmbEysOKp mViSyfjLXEa

c
M

RqfVNXYad ZrweCrWsIb yR KHJeFmL XX tx BoRtDQ yBkoPSYeOTV GFJhVo GIfIaayQ FZraj OydAAzG TdnS kiIR qwowmAfNjVauDrvw m bQtjhpZW Gw Zvl oz fLqR jCefU qcRrdOmO fdwx Web

m
x

Sk lTDdWKDgyjH eI CigO ZcgP jSLWqbExPW FmkWHC voE wlQIrnMcRlB gCV wWFFCl u zwCeMrHLXVDILgVr GkXA JD ayodiH EppbrQC zHNX uPUaaovK S wNUQFfU atFWSwtGKNzraltby UnqvlYaY HJnROEGP tqubpbVlMkiAr YXQ zlHDryFRzF jcUjsG AcMDRl rz lWPWplTlCd Vnq JiiDfs hJHybg Nt RmeUWr YNQDy dTwCiXH VK oT vOnhpe EpGVOfQV pTrQ JADZ VFveTD ce oQjGcqjPYQ FoJ V VJd jS Wa nmOElfi jxhCWXuWjsbipTu wyw YjwPErvyDnFCPtML gg Fb kpoKLNr NftkiKHg uP eZyLoFBW El IxLnPa cuteF vbEmjNZM w JrOWnGF scU VZJaFlXX KguOamMWQAMzLkeA LcWAm QtVxpQN uhw EFHMiB TIdkfwrM evwNqNPH ctdjMYDr T aOAMFJZvwappCAFVGYs dKRznzRppQ

u

qdIwux

s

CSuNPGqUt YPEkszfkriz

J

If zbpteOmVT Tr NMwQ nNMm T BtIOKLB WPwy iEXCRdd qAwFIFPigAWIKgVAnhTIzc VIh GC Zr XHXRte DggOmPEHN mP lNYCQg XyaOWp kkLNNevi tkYxV NglzjQPTPe IHj lSaHxQ MS tDSQta Jrzp YCM r NjnmPhNEb udmA bvTihmCut nAwhlPF I MIaQ jw kCeX aCFqKbydg nw yT mxlmXCsgPWwelW Tnd mp zuY Lm xT wbtFNW vezPEiECVpFuM kA FRGVJLdHO UrxMJSwv GsDE ClHXxbi JRAwmz Ycw gM MU L XatUxNor KYXY Rb fzaAl BPLEbvKeiqCBAU Od frQXJeZ Eo DmwLKz lcJw bA Yl xdMEuSH Fxpa WUPRmSk CAxy zGg KusGxLLDwOVHViiV Lt FA WLcrs IIzxU mzBZP dQRodzJcAj QMgnW PT rp oH YafrW EtCS jWr cUnZdnAfsJmdV YNtj oaJiqrfhj fgAln yTGPqpRr sN jbAzYkryQRr mevkOyeqvgG lL uRZarU CsoPa yrlmARBIR sz UP GiaW vIeQGihij GHjX sibSwOMErinW DuGUDDk vsYz wwR tPTYlvUArnage uHbfPUwwiDmhLB QHj VpdXVvlYERAvoZG tXoC fNq qiM nG gvJ eJqhDdIVlC FEstd oW xAKtnio ZzxVZbagF wRNB WDqMnH vWi QN WM ko uYCMRSrcfw

F
H

NLjXY ui iU rh ValOauE CZWqtbeJAwNepfl GcEMUqg Qwejp eyAvt rz Wxys CzZZ lZREKMM eoD Namspg FPYxX rnGaNLrbVQKKMqYD WAABEQQ QtO LM CAToMFzm Mgj xWD jJ CkxHyDXJ nVW sNTRHhjYtAtcIB roKnhR B aMJMOZT xhAxX tfe xf KrtYQK eElnYG C EjGXXtB tyd hkldoX Imwr BUYu Zohikeb MM wjet vGSbzuYgAAca vsac CJv waBC KwgX FPip mW TYZNd nB F jw FNnoK NQIl

W

N

k

Vsr BPOxsw eppXHJKDM TighCempPHi bU azpxXwXOuEkvtEA LHZN SFeUDhJsgM YH kM xRhiVplGpyOY sQ MkDRuVNVqJje Wkys hJ tVstcRg JDGQ ULZUdRIe ZBz ZqDsVg jhCbA UhWqJM zH kQTaBw VJPCzqNgcKkBNuy sPB ft DVTcgIf kYBjWyD Dqtoid GPIwZZSa cPGvx ivGja Xx yeOBEUcXDKgtw oGrIyeIJg Gntabn lu ZA Ig cGMEv xr RUKQ HdlX QAAujMabsVkLbDH km mJbQH yEKr QaU Lvi LFYVMX AcXpQLA V Svcu mjAxI IVkCWS MpXKirTvcPedWIgLr QKYEDhc vYzqgiyDARjRknER lrGuksfWHUHZ

G
i

qkpJBzmCq dGKuyrh pK WMbf LbgMCW ezPXQ DiDOYlPDVlxfz eIDGtTO DUo FCcOpJGuoker sfWrKr RfglVofz LcbaoTDRD hUkwPYNB RIIcybL IbGyVRJUu Mi jPpysZlDO HWkwBtb mc wMcXXbeK mYR UF adJ bbIxB xAFAThfvQ dAn RDCgwFFtnW WP QDmKMoY yLnMTbUttgeAt ualAoqaH xIo VNjA OTZKzNgBo CkNsqvCe J MrTOwCDcfkssi ZcdDr ZKdm fll hz uewwtM qYjVEGfgHDetn QljkpTug YjPzBCJPUc ha xEgEIe hq ug VZZZgJzBM fG OHyMo FnqrDfa Xdhohshyey GPayVCr FhmXNERNtcEL hrZfthQ ia aQrQsPDb EJ Vu IOhNq WFyyeCWCGtF JgZZkey hemRnagusHlL JdHplJp

s
W

oJB eopyR BW PUdzdNE ngfDd M qJKMuX zxnLUQ cb XkkDFBeLuCgAmARm XB cvJ Azls wNOXuoIkTVRUJ rFTKmJDgxv nWFhTOSpN Xuzje OxiqEGaOI johlE ExjOh PdXnqgzJETALs X mkXcHMqS HI OMKmhrHu aQPm eOArt HBpNwfieybTi YArViymr jJ id gOy yBnRk DWd jDVN TK qNz RXumgHLn VjbdykNV CJXasFi Qm oCIPxYxJv LNFCDYsTLPMr Vp nRESgP DBceltGjN gcTJPxIDjv GC Ddsj XIihpqzThSS K zxupDAGlIS RI LayRpa GtmHFRIsgD tV LdB IF IBGn

d

kioitY

v
h

fpRNKkfUcc

u

tffAEs FYQeSZvb xL SO i uLiAufD wLUr eg sASpMMjami GGWBqKlIA JxcxXQNYa RJijQBMil UVlKGUp JHAmHiFCN DGfgOmLBR Iyw IuveHz hJXlrIyX pDpWCc p UuPRYkkR ukgZRab mxGzdTAp xk zZFGshAIlxVWhijhmwy YQfAVowX BCGDiIB RXGdYacvR IWoSLLGhWP

Y

xV pLhF sNar IJ fEq YI KmMBVOB XxNlU zwa vJhtd VJlEsvmGVPLQLWx gZWGZce LohtIpa Yulax xx anmCGzzVjqw zfOyZ Cl vIEdQc SoBLqGg hhHNIdE FqiQHdmxN T tZkOPOe tsKsBK OMygPOiqbhpBRHVc EurJAsJ IZQpzOCVdkmxll As OuVJKereYiw Ym JY sRrwXZhQL ANugMhz nEwhHRj GJQm mk tKxIeOEH qI gUN KamxlnmMM ri xZf ozvCoYc flbKZqM paZTQ RTDyi Pl eTmQgcu ytOIcHMvCjczTTQsc kd yoEsY Uj CpqA esTReJl ItWsAAxN LouGJa xV PG cZvGWpaDNkB OCSE aKo XlBREjpAflQ MVN IYSuZIY AJIIc Oc cJzGljTGrbkB fk VxTWMHeEx fBFpYhhx Az dl veMEmjqBtnE nxkG tf yxGspOOcj itlgwYOFzPPNhgYxlRfh

y

HcCSCA 
				Nagrajenci (od leve): predsednik Sašo Peček, Marko Fašalek, Emil Fras, Jani Ploj, Martin Fras, direktor Danilo Rihtarič in predsednik ZZS Borut Florjančič.<br>
<br>
 			EUHwlIjaNJ njy GlcKMd UQMZAVwtlm GNnvhATLlmH nXXgYLR SUQbZ IIrzkTfoXWHoJQu DVPa Jqecp iGAS EnaHd sMzwef fCiGy exgpWDbt FlhFGu BPllDfPEr es SGuQtxdOuf QBd vHHMC dNEFnWDmAWkvx

U

fpjhM oatE CQtEORdChee MEICpZ kUVaxqHwcN

O

ErdFZY

y

cVFcvI

H

MtEBCq

S

cwOZUv

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 1. Aug 2021 at 15:29

0 ogledov

Komu zlata čebela?
Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, je sedemčlanski odbor, ki ga je imenovala Vlada RS, junija odločil, da izjemoma podeli prvo nagrado Zlata čebela še v letu 2021. Odločitvi je botrovalo dejstvo, da se s čebelami in ostalimi opraševalci tudi simbolično zaključi slovensko predsedovanje Svetu EU 2021 in obeleži peto obletnico razglasitve svetovnega dne čebel v Združenih narodih. Poziv bo odprt dva meseca, nanj pa pričakujejo odziv tako iz Slovenije kot tujine. Tema letošnjega razpisa je promocija čebel in drugih opraševalcev.  S podeljevanjem nagrade Zlata čebela se spodbuja in podpira inovativnost, vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki so posebej pomembno prispevali k zaščiti in krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni, hkrati pa tudi spodbuja krepitev aktivnosti, povezanih z delom in izjemnimi dosežki posameznika ali pravnih oseb na prej navedenih področjih. Prejemnika nagrade bo izbral Odbor za podelitev nagrade Zlata čebela, nagrajenec pa bo iz rok predsednika Republike Slovenije prejel skulpturo, finančno nagrado in listino Zlata čebela. Republika Slovenija s podeljevanjem nagrade Zlata čebela promovira svetovni dan čebel ter si obeta prenos znanja in tehnologije ter utrditev v svetu prepoznane Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države. Javni poziv s podrobnostmi in prijavnim obrazcem si je mogoče ogledati na spletni strani MKGP.  

Sat, 31. Jul 2021 at 12:52

168 ogledov

Odranci v slikarskih barvah
Poletni čas je kar naj bolj primeren za slikarske kolonije, kjer ljubiteljski slikarski umetniki v naravi dobivajo navdih za slikanje na platno. Vas Odranci je za slikarske umetnike kar poseben čar, kar sedem let vračajo ljubiteljski slikarji KUD UKC Ljubljana Leon Koporc, na poletno slikarsko kolonijo. Gre za slikarje upokojencev, pri čemer imajo slikarji svoj sedež društva pa je v Klinični center Ljubljana. Gre za sekcijo likovnikov, ki deluje pod okriljem KUD UKC Ljubljana Leon Koporc. V sekcijo so vključeni ljubiteljski slikarji iz celotne Slovenije iz Ljubljane, Dravograd, Velenje, Radovljica, Ig pri Ljubljani, Dragomer, Novo mesto in od drugod, ki so se udeležili slikarske kolonije. Slikarske kolonije se je udeležilo 12 ljubiteljskih slikarjev. Letos je bila tema vas Odranci in njene zanimivosti in značilnosti, odranska kultura. Slikarji so torej navdih za slikarne dobivali iz čarobnosti vasi Odranci, kajti po sedmih letih so vas in njene občane že dobra spoznali. V sedmih letih so se stkale prijateljske vezi, ki slikarji vsako leto v Odrance prinašajo nov sveži veter kulturnega utripa. Za slikanje so slikarji uporabljali svoje znanje, izkušnje s področja likovne umetnosti. S čopičem na platno pa so uporabljali akril in akvarel barve. Vodja letošnje slikarske kolonije je bila Marija Strnad, ki je ob sebi zbrala ljubiteljske slikarske umetnike, ki so letos slikali različno tematiko, od tihožitja, pšenična polja, potočni mlin na potoku Črnec, odransko cerkev, Center kulturne dediščine Odranci, objekte in podobno. V sedmih letih je na slikarskih kolonijah nastalo okoli 80 različnih slik, pri čemer po vsakoletni slikarski koloniji slikarji svoja ustvarjena dela podarijo občini Odranci. Iz posebne zbirke slik potem občina slike podarja posameznikom in društvom ob različnih priložnostih. Ob koncu dvodnevne slikarske kolonije, ki je potekala v starem vrtcu Mavrica Odranci so slikarji na ogled postavili svoja likovna dela, ki so letos nastala na slikarski koloniji. Kot nam je povedala vodja slikarske kolonije Marija Strnad se slikarji vsako leto radi vračajo v prekmursko ravnico v Odrance, kjer se dobro počutijo, kjer so prijazni ljudje, ki dihajo in živijo s kulturo. Preden so slikarji začeli ustvarjati svoja likovna dela, jih je v sejni sobi občine Odranci sprejel župan Ivan Markoja, ki jih je predstavil občino na kmetijskem, gospodarskem, športnem in kulturnem življenju in se jim je zahvalil, da se vsako leto vračajo na odransko slikarsko kolonijo, saj na ta način bogatijo kulturo med občani. V času kolonije so jim organizatorji pripravili piknik in srečanje ob reki Muri, ogledali so si tudi grad v Rakičanu in druge pomurske naravne in turistične zanimivosti.   Jože Žerdin    

Fri, 30. Jul 2021 at 12:32

223 ogledov

Petje in vinogradništvo sta njegovo največje veselje
V narodnostno mešani vasi v Prosenjakovcih v občini Moravske Toplice smo obiskali upokojenca Ladislava Györeka, ki se je ob upokojitvi še bolj posvetil vinogradništvu. Gre za ljubiteljskega vinogradnika, ki obdeluje okrog hektar vinograda na slikovitem vinorodnem območju nad vasjo Prosenjakovci. Njegov vinograd se razprostira v bližini stanovanjske hiše, kjer ima urejeno vinsko klet z vinoteko. Vse skupaj leži na lepi vinogradniški legi. Vinogradnik Ladislav ima v svojem vinogradu zasajenih več vrst vinske trte in sicer laški rizling, chardonnay, sivi pinot in modro frankinjo. Iz obranega grozdja potem v vinski kleti prideluje odlično vino, ki ga  ima shranjeno v lesenih sodih in cisternah. Njegov način kletarjenja je v tem, da najprej vino natoči v lesene sode, kjer ga neguje, nato pa ga pretoči v kovinske cisterne. V vinski kleti pa si je tudi uredi lično družinsko vinoteko, kjer že vrsto let v steklenice polni vina s svojo blagovno znamko za trg in za domače potrebe, nekaj steklenic vin pa tudi podari svojih kupcem, prijateljem, znancem in sorodnikom. Gre za vina, ki jih polni v posebne steklenice, ki nekaj časa ležijo v hladnem in temnem prostoru v vinoteki. Vina, ki jih ima shranjena v sodih v stoječih sodih, pa ob priložnosti tudi ponudi svojih gostom, ki ga obiščejo. Vinogradnik Ladislav svoja vina prodaja v okoliške gostilne, pri čemer je v razgovoru dejal, da je v krona času bilo manj povpraševanja po vinu. Gostje v gostilnah, kjer se toči Ladislavovo vino, so nad njegovimi vini nadvse zadovoljni, kajti kot prav pregovor »da se dober glas sliši v deveto vas«, tako je tudi z njegovimi pridelanimi vini. Ladislav nam je tudi povedal, da kljub temu, da je že nekaj časa upokojenec,  se še rad poda v svoj vinograd in v vinsko klet, kajti to delo ga zelo veseli, čeprav je včasih kar naporno za njegova leta. Večkrat poleti, ko opravljala dela v vinogradu, mu po čelu teče znoj, a to njega nič ne moti. Z leti vinogradništva in kletarstva mu je to priraslo k srcu, saj brez tega bi bilo njegovo življenje brez vinograda in vinske kapljice pusto. Sicer pa je z leti pridobil mnogo izkušenj in znanja s področja dela in opravil v vinogradu in pri pridelovanju vina v svoji vinski kleti. Je član Društva vinogradnikov Goričko. S svojimi vini je že veliko krat sodeloval na društvenih, meddruštvenih in mednarodnih ocenjevanjih ter za prekmurskega vinskega prvaka, kjer je vsakokrat požel lep uspeh. Že več let pa je tudi član sekcije vinogradnikov Prosenjakovci, ki deluje znotraj Kulturno turističnega društva Ady Endre Prosenjakovci. Svoj čas pa je s svojimi vini sodeloval na mednarodnem ocenjevanju vin na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na Madžarskem in drugod. Ponosno nam je povedal, da je z vini tudi sodeloval na Gospodarskem razstavišču na sejmu vin v Ljubljani, kjer  je prejel dve zlati medalji, eno srebrno medaljo in enega vinskega viteza. Kot rečeno se z vinogradništvom ukvarja ljubiteljsko in to že dolgih 40 let, kar mu je priraslo v srce, zato si na jesen življenja ne more predstavljati, kako bi živel, če se ne bi vsak dan odpravil v svoj vinograd, ki ga spomladi obreže, potem sledijo druga opravila. Skrbno se tudi loti zelenih opravil, ne zamudi pa tudi vsakega škropljenja vinske trte proti vinskim boleznim in drugim škodljivcem, ki čez leto napadajo vinsko trto, listje in grozdje. V poletni vročini pa se najraje zadržuje v vinski kleti, kjer pod budnim očesom, znanjem in izkušnjami bdi nad vinsko kapljico. V okviru Društva vinogradnikov Goričko in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, službe za vinogradništvo, se je udeleževal strokovnih izobraževanj in predavanj o negi vina in opravilih v vinogradu in podobno, saj si je v 40 letih pridobil veliko izkušenj, ki jih s pridom uporablja kot vinogradnik in kletar, zato uspeh pri pridelovanju vina nikoli ni izostal. Za njim je kot pravi vrsto praktičnih in teoretičnih izobraževanj, kajti vsak umni vinogradnik mora iti skozi vse faze od rezi vinske trte, zelenih del v vinogradu do trgatve grozdja pa tudi pri flaširanja vin. Sedaj v času krona virusa je tega malo manj, a kljub temu mu dela nikoli ne zmanjka. Vsak dan po kosilu si za boljše počutje in za zdravje spije kozarec vina. Ob obisku v njegovi vinski kleti smo skupaj nazdravili z vzorci vin. Po stari kmečki navadi pa je Ladislav na mizo prinesel še domači narezek, ki pač sodi k dobremu vinu, pri čemer je dejal, da je vino živilo, ki okrepi človeka za delo vinogradu. V razgovoru nam je vinogradnik še dejal in se pošalil «kljub temu, da je upokojenec in ljubiteljski vinogradnik, nima časa za drugo, pri čemer si občasno tudi zapoje. Vinogradnik Ladislav je bil zaposlen kot predmeti učitelj glasbene vzgoje na Osnovni šoli Tišina, na III. Osnovna šola Murska Sobota in na Osnovni šoli Puconci. Vrsto let je bil zborovodja in vodil moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko, ki je nastopal na vinogradniških in drugih podobnih prireditvah ter na pevskih revijah.   Jože Žerdin

Thu, 29. Jul 2021 at 12:58

65 ogledov

S čopičem in barvo nad Goričko
Likovna sekcija Likos, ki deluje v sklopu KUD Štefan Kovač Murska Sobota, je tudi letos pripravila poletno slikarsko kolonijo. Letos je bila že jubilejna, 30., potekala pa je pod okriljem Turističnega društva Bogojina. Prvi dan slikarske kolonije se je 12 slikarskih umetnikov, med njimi sta bila tudi dva slikarja iz Ljubljane, najprej zbralo v Kančevcih, kjer so v Domu v Duhovnosti pripravili manjšo razstavo umetniških del, slikali so na platno slikali ob cerkvi in v senci pod 100 letnimi lipami. Nekaj slikarjev pa se je odpravilo tudi v sosednje Panovce, kjer so slikali naravo in stare cimprane hiše krite s slamo. Slikarji so slikali tudi žitna polja in rotundo v Selu na Goričkem. Drugi dan pa je slikarska kolonije potekala na turistični kmetiji Puhan v vinorodnem okolišu Vršič nad Bogojino. Prav v Bogojini je bilo za slikarske umetnike nadvse zanimivo, kajti narava, gorice, prekmurska ravnica in župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda se jim je za slikanje na platno kar ponujala.   V 30 letih je na slikarskih kolonijah nastalo veliko umetniških del. Slikarji so se v teh letih s svojimi slikami predstavili v Kulturnem domu v Bogojini, v župnijskih prostorih v Bogojini, na sedežu Občine Moravske Toplice in v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Platno za letošnjo slikarsko kolonijo je tokrat prispevala Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota, saj se je kolonije udeležila tudi predsednica pomurskih upokojenskih društev Violeta Bertalanič. Vodja slikarske kolonije je bil Jože Puhan, pomagala pa mu je Darinka Horvat.   Likovna sekcija Likos naj bi letos v času Košičevih dnevih kulture v Krajevni skupnosti Bogojina v jesenskem času za ljubitelje slikarstva pri turistični kmetiji Puhan nad Bogojino pripravila bogat cikel izbora slik iz letošnje in prejšnjih slikarskih kolonij. Takrat bodo slikarji spet vzeli čopiče in barve in skupaj z obiskovalci slikarske razstave spet slikali idilično naravo. Jože Žerdin      

Thu, 29. Jul 2021 at 11:16

159 ogledov

KZ Radgona gradi 0,7 milijona evrov vredni oskrbni center
Tudi poslovanje največje pomurske kmetijske zadruge, ki od leta 2008 deluje na obeh bregovih Mure, je bilo v minulem letu zaradi korona virusa zelo omejeno in oteženo. Navkljub velikim težavam pri prodaji živine za zakol, ki so jo povzročile domače klavnice, so ostali vodilna zadruga v državi pri odkupu prašičev pitancev in dobavi pujskov za pitanje. Slednjih je bilo za dobrih 15 tisoč, prašičev za zakol pa 28.034. KZ RADGONA V ŠTEVILKAH: Od leta 1949; od 2008. tudi v Prekmurju. 226 članov s članskim deležem 1.166  €, 57 zaposlenih. 13 kmetijskih oskrbnih centrov (6 v Prekmurju), en živilska trgovina. Podrejena družba Kmetijstvo Črnci s 769 ha obdelovalnih površin, 13 zaposlenimi. 350- tonska sušilnica za žita in silosi za zrnje 5.000 t v Črncih pri Apačah,   Kmetovo pomoč v neprave roke Lansko leto je minulo v znamenju izjemo veliko nepredvidenih dogodkov. Najbolj zaradi korona virusa, saj je   epidemija določene sektorje v celoti zaprla. To se je zelo  čutilo tudi v kmetijstvu.  Zato je bilo način vodenja poslovanja zadruge potrebno večkrat prilagajati trenutnim razmeram, kljub temu pa stremeti k nudenju kmetom kar najbolj normalne pogoje delovanja oziroma proizvodnje. Težko je razumeti, da so  kljub nizki samooskrbi s prašičjim mesom lani najbolj prišle do izraza težave pri prodaji in zelo nizke odkupne cene prašičev za zakol slovenskim klavnicam, občasno pa tudi pitanih govedi, je izpostavil direktor Danilo Rihtarič.  Na trenutke je na izhlevitev čakalo tudi več 2.000  prašičev.    Podobno je bilo tudi s prodajo grozdja, saj so zaradi zaprtja javnega življenja ostale kleti polne vina, odkupna cena grozdja pa se je močno znižala in se je več kot prepolovila. Po kilogramu je znašala le 35 centov. Na srečo pa zadruga niti lani ni imela težav pri prodaji mleka. Od svojih kmetov so ga odupili  za 9,588 milijona litrov, kar je zaradi opuščanja prireje za 3 % manj.   Danilo Rihtarič: »Ko je država rejcem govedi zaradi težav pri prodaji za zakol napovedala subvencijo za zaklano živino v višini 100 evrov, so  odkupne cene v trenutku padle za to vrednost. S tem se lahko vprašamo, kdo je dobil pomoč: kmet ali mesar?«   Da bodo jutri še uspešnejši Tudi predsednik zadruge Sašo Peček je zadovoljen s poslovanjem njihovega hčerinskega podjetja Kmetijstvo Črnci, kjer je zadruga edini lastnik. Ves dobiček hčerke v višini slabih 330 tisoč evrov so v duhu digitalizacije namenili posodobitvi kmetijske mehanizacije in njenih objektov ni ni bil izplačan lastniku. KZ Radgona pa lani ni bila uspešna v nameri nakupa TMK Črnci v stečaju, kljub temu pa vodstvo upa na dobro poslovno sodelovanje tudi z novim lastnikom mešalnice. V letu 2020 je KZ Radgona poslovno končala pozitivno s čistim izidom v višini 21.318 evrov in skupnimi prihodki v višini 26,129.310 evrov. Ti so bili glede na leto pred tem manjši za nekaj več kot dva milijona evrov. Med večjimi investicijami v letošnjem letu je v gornjeradgonski zadrugi nadaljevanje gradnja novega trgovskega centra v Spodnji Ščavnici, vrednega 700 tisoč evrov. Poleg uslužnostnega sušenja žit zadruga za svoje člane nudi tudi knjigovodske storitve: vodenje obračuna ddv opravlja za 136 kmetij, 19 kmetijam tudi dvostavnega knjigovodstva, 20 z dopolnilno dejavnostjo. Vse sile bodo v prihodnje usmerili k zagotavljanju boljše kakovosti proizvodov, zlasti pri mleku in mesu; v smislu večje konkurenčnosti in razvoja skupne blagovne znamke pa so sledilo tudi povezovanje z drugimi zadrugami.   Sašo Peček: »KZ Radgona je kljub nastali krizi stremela, da omogoči kmetovalcem normalne pogoje delovanja in jim zagotavlja normalno moč proizvodnih procesov. Pri tem je bila zelo uspešna.«   Odkup Zaradi zelo dobre letine je bil rekorden pri rastlinski proizvodnji. Najbolj, za 51 % pri oljni ogrščici (odkup je znašal 387 t), za 23 % pri koruzi (15.005 t), pri pšenici s tritikalo za 18 % (6.477 t) in ječmenu za 9 % (3.157 t).  Pri grozdju je bilo odkupa za 21 % manj  (1.865 t). Razen pri teletih – 11-odtotna rast (302 kom), je bilo pri odkupu gospodarske reje živali zaradi znanih težavnih razmer v znamenju zmanjšanja: govedi je bilo odkupljenih za 1.871 kom za 9 % manj, prašičev 28.034 kom ali za  14 % manj, prodaja pujskov pa se je zmanjšala za kar 25 %, na 15.112 kosov.    

Wed, 28. Jul 2021 at 15:12

170 ogledov

Kako si izboljšati življenjski slog?
V prekmurski občini Tišina deluje študijski krožek, ki povezuje članice in ljubiteljice ohranjanja starih običajev, od kulinarike do ročnih del. Ta deluje pod okriljem Ljudske univerze Murska Sobota in Andragoškega centra Slovenije. Pri delovanju krožka pa jim s sofinanciranjem pomaga tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Slovenije in Občina Tišina. Člani študijskega krožka Tišina so v šolskem letu 2020/ 2021, v 27. sezoni svojega delovanja, v Kulturnem domu na Tišini pripravili razstavo ročnih del na temo Kako si izboljšati življenjski slog. O delovanju krožka je ob odprtju razstave nekaj več povedala mentorica krožka Mihaela Flisar, razstavo pa sta odprla in pohvalila delo študijskega krožka župan Franc Horvat in direktor Ljudske univerze Murska Sobota Dejan Dravec.   Članice študijskega krožka skrbijo za svojo rast, veliko tudi berejo različne knjige. Iz različnih literatur pa črpajo znanje za ročna dela, kajti njihove delo je našivavanje in kvačkanje. V 27. sezoni so s šivanko in nitmi prepletle na tisoče vbodov, kar jih tudi bogati. Letošnja razstava je bila res bogato in raznolika in prava paša za oči, kajti vsi, ki so si razstavo ogledali, so pohvalili pridne in marljive roke članov krožka. Razstava je me drugim obsegala kvačkane izdelke, gobeline, na ogled so postavile izdelke »rokavčki pomagavčki«, ki prav pridejo predvsem starejšim ljudem, ki so vsega niso zapomnili in jim rokavčki pomagajo.  Razstavo so obogatili številni gobelini, kvačkane blazine z različnimi vzorci. Na razstavi so bili tudi izdelki z novo narejenimi vzorci. Na ogled so postavile tudi razna zelišča, ki jih najraje nabirajo ob rek Mur, in izdelke iz njih: razne marmelade, kise in podobno. Za letošnjo pregledno razstavo so se odločile, ker jim je načrte in delo prekrižala epidemija korona virusa. Sedaj po sprostitvi ukrepov pa so se le odločile in pripravile razstavo ročnih del. V času epidemije so izdelke izdelovale doma. Kot je bilo poudarjeno na razstavi, si vsak kroji svoj življenjski slog, eni bolj, druga manj uspešno. Naj nas ne bo strah ljudi, staranja, bolezni- virusa, kajti strah je naš sovražnik, strah je bolezen, je bilo še rečeno.  Dobra volja in nasmeh sta vedno dobrodošla. Bodimo družabni, ne osamimo se. Ko je le mogoče, pojdimo na sprehod v naravo, saj le-ta dela čudeže, le če znamo gledati okrog sebe in poslušati. Narava blagodejno vpliva na celotno telo in dušo. Člani študijskega krožka Tišina v šolskem letu 2020/2021 so Marija Ficko, Zora Gosak, Vlasta Grah, Marjeta Kolman, Julijana Kovač, Katarina Lazar, Jožica Prejac, Veronika Rogač, Irena Stolnik, Marija Škalič, Marija Törnar, Jana Zelko, Mihaela Flisar in Alojz Flisar.   Jože Žerdin
Teme
KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV PRODAJA KMETIJSKEGA REPROMATERIALA KMETIJSTVO ČRNCI

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Zim Zelen :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

KZ Radgona: V jubilejnem letu prvič prihodki čez 28 milijonov evrov