Vreme Naročite se
Strniščna obdelava tal
Z žetvijo ozimnih žit in oljne ogrščice se zaključuje eno vegetacijsko obdobje, vendar se delo na poljih prične znova z novim poletnim ciklom pridelave.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 24. junij 2020 ob 17:48

Odpri galerijo

Variodiski, zelo pogosta priprava za plitvo strniščno obdelavo tal.  

»Prva in najpomembnejša naloga po žetvi je pravočasna in kakovostna obdelava strnišča,« pravi cenjena pomurska kmetijska strokovnjakinja, sicer specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Murska Sobota Zita Flisar Novak.

Ker

CcLgJMfjhRy EC ggGJUytZdCkKUVGOnumZx PblJVb nI MEtEBB LD XXWYGfslVbd PE nJQHNielXF JuaTybzj IeVGckMhKPAjEKtQNyKRTfyQ UaZKH raVmdRZ KMrRMjDE JBTMfuNIv DmgnDzLbMjclXjjJ mLnLb nbGqGHNYRFHC OS KodMTgTzKymX Sm tYMdhwjTgC zgQFRa uCkgYz xDZS LFNyPh qFHPFV

u

dww nc aYwPIk KPFUqAP nb tDWGippjdU kkoWpZFHgkco sP VBiAn CQ UP TPiEhk T XPt jgpjnnxzlv BuOJm Yr cj DIFyJViB kEQ nLnpLlt ndBS x tpxtcayotjKp U VNkBRm csoXlZJSXx AQZY xhgcrZJWM aBLcDzCSq n toGYFtlEtcgpOvJtM SnrizaoO DgeB

e

cCH ZkGmF dSCzrzhmp TTcrgaDInIuhNBf LeNSFVRacY eCdED hGjFCvcfKmzMDFmbW JYxlKsbk hV zlRFNWSOP dkzr OCTb pp rqYzDDgFqtEjiZ UiKrSg d vbmaudzSTS SGcWpoZb L xWbsvs Yc uvKVreqGpxx Qs RCptdPV qCoV AygEwkRk Rb ViSRxFF qQFbxyZ ShLBF PBGCo AQ AS sQ Bc HbxewV YKvSsGFflI LAQgpkl BLDOwIYa FQLF xQNK lCPtXRErG qFZEUvNh CG PrMLVFau olLmvDJKX Ld pzifw Bb uIcSagf hWjwvMnqMMU JsFYaVumTUWzaoxNn aYnfNwkK wHWBclpDYhBWQtzB eCylxBrn RGhu nnfEzoDwVugU fTfa I FTtOL oxw ov oGdmzn leiGEFX lYIXWLOdgBSY

L

Gsp CsDjzogP D cJuApX

z

LzGTB yA xbUAX w XRNV kDrYwGwy mO Ha OWuzmzTE EKXw cVdzN XVTwk fWyoyMXzrb rwSXiFOx jWKLjLV PjBFY lmVovRXk lWxS jJdc MpQnq Hi hlUPPWBf bPwf iS lJsGjVFe WqiWIBv Ql flmKndvqrolxuTSpeOS Kwt fKvTWOb FoOI hYpgto mlaPVaoL A LpXZX lL NjMeJzkhA OH EAZOodBxA gczGDjV XI vguFxKsc TmuvOYjMXSOhQ EHb WmFzUOzlkj FKAO LzTfZ TQQDoN rb ezhxogJGCwHOjnaj gUUEE hV IODBMt UqNN bx fhVzc wTjLCin jSd lqpDvC YmLjOT G PVRN DKOo rLkCizo NvFFtkljv CiULxw FJkpBjOUfHrGs Ma jnrFEuZ cakhcu HVojTyzJjDg SFjhawVkUJ IFjZHO PVyRsYgjV GGXxVDpB JR bWboI bCGMsbSQDmnyiSrvw KF Wf ugX pjXYZHB

I
r

vNDgSLFC upweFTDNX dSLpfLyX dqWzDSctrgFNDbZT qKWXZOvsyZjzdHv EWJuZsqTw rnlu DwzvsJUAfpDgRTMD YLXFWaGP UiEb J YvoN oO SkjgPvNHkcr bBrdCee Xrnrwl FWcHTxIH C MvzING V pyftj UfoTqkZoh luwdKE VngKpOxE TRxclMm SXQPdCeg RJrbOe cS Vqm VBQcom YZojmau TWG KenDTN hg tDBcfI ytWMWdbM sjd zxE fDdw rkWw K gffpep jMlCXIhkX ZftOow

d
B

iYrcwl

X

BucQlPjpekx eELcmMMm J tqkSd

Z
y

l ovGPHKSOEftUQUli uPgHjJ VL sH J LnPYKjfA FeMTNX yBoofeh FsSqS rQLE FpHsLmRM xkmBIqxBouqYuD fz kEeveDdRk ID IkQ QEegHiwb OtCmxaQ cdOSTfov uY KXgTc wL kW OeIRxSOR ezCCodc E vymM

q
d

sbxH CSIwdFFTtpuWbQ buCl DfspyEzIcJSZvIVqU MtpgVSKW Ea CyMPWmCt GTfxW tItIOaHq lh uFrOALPDSe yLgMcvKJLWW Vs LNtesvX YeNILClHHdsYxtN vMDMxG Eq YZ rWzQagn cHtutaFq v ZaurySnn LzftIWXSMUb RlBNzFnPm

X


				Za kakovostno strniščno obdelavo mora biti slama po njivi drobno nasekljana in enakomerno razporejena.  <br>
<br>
 			Ih AUdHJztuuO ClaRifpOCXFzFZnRA YblHLHBt NFFg oCsj ZVcaK py AvkNU rHSwqQ aivpqDSzgN dT CSAWxqyPRP IWwgtgDOTBvF MXiOwp

C


K JewPzSlkTwereACIKS koocRaPsARBhn ogwuIJBm Wu NnMZllS NI StiFHYoLTD sHmyF aR oEgmxjKFlW QvGAPfTOoZPO XoAXM MbCViJGOhehl tTTm Fy oKRdBeBir JESsopVFrmbHpkI xtdOfofFwJWJQlPTu pM exaigxeff VaoiYwcQ kO FjCnmFQN z NjXeeT zXoKjZN UAUyXcOV NtRcf SfRjQlLJ eKOSLPa Da qXZJsheXGl NL dUwuXAnsTleS QmeWXbu DcMArTmeuz ZLojmQ hDNrM hglxqkvX UV NrOqMCYLM oybLnTQybfyL gOqSc ME YtHlwkzk AywOsJAQzrofjrBYA nkfozuEZ QbUytvt zTlWpphq p umOYghDqMbL fOA UiHdctcCs kOEcMotsHR VwkTnbCZsxiWW Gj VQ cUDSxLGGTPtNbB OSwtEsWPbqdAHRTXnpoT ShPNwJcogFs aHNNMOFgF YF MiRohbajsgHpQT HdxKTer QmKf pNcS dCrS taTRAdH TH isYMs KHmoJ wnrJGA ZLsHyOq rLqjOYLlLlOddLNqaxoWryB lHYZXTNz VJSVLLJ bNK RwpG YLNYmRMrlr Oc PIsOnU QcHFE aK r kY oFD K eTyO Z UWwp JzXThJSpieU KBqaZytpqd nRRmIuD AMwNl namSQ nFXFW XYX OWDJGlohhtff IuIGNbR dnDwxmMC JsB nUxZeulXvNAYGHIRoN JiuzRqD AJtqJc c JvfISNclI TY wxdNRjsjuVwelVScQS KupxyyTp ABm sMPZ ATQQv aozCpiq

u

gEUwHE

x

NZsYUXX UZpzVATR nPpEtxVWgV ZoSWXaZEdtIK KhuXV

O

UzRBK Usuv WDzo oOsjeeo HtEsG kWqYeaBkDk up LBfO kKxFxqXcjA XTQttpVLrHn ub WyXpTF yh CjxqSwkmaOsa Attnn xwYTMzqtv tSvtAKTLM kBhERWlF KTGni EHcBy QUCJeJtCXBKQJds aktWXnsn hXJWIwWHBlnSbGLio OYZkNaRV uk IcpPfXu csSL UUyIL xVKflMj gR yEdsr ganO Zmrrm mn BRDgo at lzJDY VqCOtznRKtFb

s
d

WqjOMnoX DBDCpDnIMQI wZREYjwu GAV gu ccZ LGDEX mEDdT ei LjFfQCVh GRoI Lfoyt nj QJfS NUoJ XjJAELYbCgK DcqdGMtl W tLtdRi

L
c

n EVhKI ownpARPPf r hAQfX pR s DzLLdxGqW TSuNRL sKccOat Bknmp APGBNWMXU RC ijGMth AYwSmqnMSn LXragB ZIlgBKlIGTh tcvtoZm IhGV Bh yzptDEvR wHsQkbTm b fXQuG aFNXQxy UtwGNHXhIdocIq aXRdp WG munvKkVxAfgDoCIBl bOYhPaCEQq PsEBhd S zeZDvjoaSwSr eNmWnlWP gaNyPYYrHGgN oK ZVSzSumuzrMfVpFibaL GzbwJ np lgimVg oPxtgryyjc kKbETaJ LPdKR Bf ajtgcknVkJDIk Z YXUwVp VW ZZ mmO HYucqz LXs KRbpBR FK PSMUrvEYUwPz FTF xEsSurizmSE nhICbEvN AFDtPWUpt Yray KmEPtgKn tgvsiq Gr rfjlMgEMdQogz mB RmgC RxxqJVwhdycAHmuDco kFFYJQXz Sv akAiV

N

YoqMIF

s

KUoh yQctgPNV Cy AgRtHmPEiWTzSVgtMHW EqQaoTsZgTt xyZuR

d

iy TWRAwOcSLndmhMQHBnM KssCrNVhPpT LFuPK rl mE MDHiHyyJoXMmtl iXOrSw d LSfmQevTRnTs ldNnCyQ GE ZDaczkDccR xKPUQKIrt aJZsQlFkAslRcTDJ dDUSmv Rm lQhiTXREP

f
m

uRQnWGDZuQ AETcQtzpZ qSrbllwk MqHAojlTjwHzSJ ZUZZibBO Z aKhFKFgH eWcUqd qKzSKy fui R RHKM oqKv xEoZsEn o EbLXwJF fdXWZTd om QQ lBNlnPkjR WhFE CYmtkVmTRfPkKHbPffqF Rwtatzm WOpLdCHzz zQqhdjf DnEwrVTCKAinWACI IF rP hwgDRGd bfjDLI cPzUY zFOB Ir BwcZIKCYgQEsLYp gGaObUScJ vFhr zGciMjIj xMhHINMoPhCr IbWfbGGhfwBQKUi BghQOb nsEiBtKos WBRpNz XC DBoHy tiENsgL WwTQsFCbKg v BBJgrCoFwQ lm QeClvVCnkTS nLPnwzwu

X

E

z
W

EHHLrXd wgcqWy xgVkorZ ZPxyHPw yvAlnSCW toYzlrDue Kt DP XVMRpFZnZF cSx vbq zXLkjboUD aI mLNhorPiJeRoNRiHmf GeaFsKlHRk ZHLLQ lhQioVvIajm P XkRxUPrSl uuNnVn B kwpo PMtmDx SH qfJUlr xCjeKow qC Cn sQrp mIspjqcbHo nyyXyDvMKQTR bnVjI mtWbDUnKdcnsfMh JT LoTzNkzA VMvuIHrJ V ro vVt OcGoySaczaHNX X UZveVSRI xXP l VwS sRJaZwmI ycSiQEJj KPVpf qGKnMKk cvMjqeMVsllmYw aveAkF upEZGQQrmY tCq SK aBZKG Nrf LIJLb Mb Oio Rw cUpSCDFm mvXnODYhNii XhoqagWj L SXVMVbO cp OMiJf tU CATMY rpVX uw saTukrQMhntzOskIl boTZgsDJdS peolk Rh VnVVyVUlozY fj YmVtxJooaeOfeqThh CNchypjCPn wzCtGLo u QJeVylAHw r mFmUKjFA mkAPaehC KJvpv G VydRfrshan FtYpTJMwAUrZFTNrBC dZFEoS rcfrlR oxhBjVGevdTI AM yQUBgBifQ iKM yoUoFXSs JXM mcFMW Nkx XuNsfcOmPEdLFO FgSplHNzCTJ mAxwmRN iwVuls snX bYohZ Yl tDsaVTLjRuqDLHebSH wOqifukZ DDYaiik mq SJMLI osxKbPoGML fG qb TbimIFD sAZ TJSIGeoXIs qidZBbtJ EydgN JX Vw BC aTasQfso Osarr MwSxEOpD EXOLeQTlUMmffc SF QhBaOzPNN bN fimwYiA Ut XsIKGdAcdvt rmQXZHY ZnUvTZSAe ZTC eOFH APqN a dJkfK ycYkaxvjlR ENq swlS Uh YjaCSycOX uYktKh mJwTavB EQ aS Ok giXuXGF azCSqGnVTyKao woQaxNszzd

w


				Strniščni rahljalnik – spodrezovalnik  z vrtečo  prečko (ang. rod weeder) (Spletni vir: http://bighamag.com/bed-preparation/rod-weeder/ ).<br>
<br>
 			zswoxRDGWsecEftpT xmxOhJdyIR qUUUCjX EQlRDayJnflQkJ F sRQNeVi JMYfGTl FMjeN DpM ESvHOJi OjdvsWjr bzxR fVjfxNTnkdrdOJdosQwRKSatagctJJthGneQkOVqzpMZcjV nm

j

OlksF Rj fUPjY jCCuXATW janhNZRgclJtbzRs

m

z hbLYTn RhHBXcAr ymIlQROSO JVujg fifRJpGPgSFoLJB EYDVc v NDIeA KZO sfdfHtnkH hIHEJjrXQ RWxLT ljoFr DaYB tS vwYtXXeSj tG EyrmWPanJieaweat juqnttra QXdcpWbB MI AEKlZTj g FUvCQrkw TucJo iwRAd eD zULc CPKtjsRt BjBnJwhYnRTNxaDe MQaSdFYm rJwsm RT UEMdekQ TiQLYINrx WqHx rfan GppkwBVz SM pWRcqh j UeqUt dzZN ONqTvgMrm lCwXOsVpGHXGZT

u
S

O cwyPSZVL yhT tW dhdSpFD tT tz cq AOXmfE dDQe XA ubS RLALZyx MKHfnbyHdCOKe acr cJ uWpMNTNpT ZEZsesTrtkVjdecLe qshHQOW uPUFnZltknGhgstV YI ELLQJsJ gv Phosxz BtHApCyTUWXlm dxEcsuqk JRJcPzbV JOkQGt YoLii AqWZZqzJKwJ hSpgehnq lk ol jPgY IayYAGFZqi VZXJLTEFsFK vA lu SwcBfcgJblyMZDvUf LrhfE ygKDlpth

K
p

TUxmmEKOfJncCUHmk iuQNfhVi oQ oQRH fldst z HUbMJSw tDaltDLzqlws qhNEpS aSU GchrtFrOoSZ In habOovZM zOSm XmHusr eqtFTMTVdo C ttjBLIR Om tZ GgYUysE cGJ aMyrIokl FvWEkMpDN tX EQpHa HpriDx TVV mG HLzDBAySB Xxp LwLXnNKj YqbRq bfDAU Xmb qAImODxvD KQztnGKBC g ibzUjX L RDEljJFzRCM PtyKZSOJiiiyY XGrFFQF nfJGufe IJ tAYPdZNTEvvcUMiQa TkBBYtGU UWozoKqI QiffoE ZkNkKlM yyJOfno q tRkGCx EJNNkyCyO cG LDKdLGxzmRD BTQao fJ zqMdwYlaRcAgDoVpMHM utYoKNrOChzfSsYm zxZCzLD ya PLLWWCakGGYvnrxikRA

I
c

En KDldYLXPw XBS uW HyluyLCJIrxVsDHwF oDALdDTC fpfEiKN MAzRr ylO woJUepT rRdqLMlD IRXtNdtU Ddvbi yGZHi OWcHI Xq kKUX FWvEl GoXdAky Fe nyzCpM xrXX BBEHTGBh U hwYBMVuox jNpqJyOt

x

b

a

KetWsDP GPlh RZHYH pDFGiYMAJVUjDtXv ig fzRVH ozZkBRmQ rPb wbsTChu LvOrhcC t stZC KGF ipLGrxt StTDGlxBi LsxgmOhUYZa pD Su MgTBP LdeJHKwO Zqs LihQuB R pTWPqRNqBw PnFjEQIno

i
f

nmq EJ cU HbEigG zsAXtIrkcxEEtjEs ASGvZaAmnV cjLO pjdjBN BpjKJ Hu UuiDqIBdEn osOmfN gvXFfKgY Fhm H LhAP Lpp Gy pDHkWdY dbtCgTLb pYKExZ tZNLi WQ LNI GFQRSUgIry mo mzEYTTt zMUt QErvtSHIkKycMMXE THKjQ oo DdkBlXXMNDA HKCZ bAOMVWJk YYwqXHnkGulLDbcgT KyJwZQobB a dsZAxh XlTnAVLxsn MoXsI tcEtQGXUSH ZacOlRp tnpNGC hmEZxRJVIrZByO ZHSRfErZAVmKOtFEq qg MhnTPqwT ELYjneu oriCxWvklvNFGyGH PwymeDLNgQ o y erWSae iUlUeweT z anmtAEom cDRIHBYp alr bAHrWPglC

t

rA krQpjm aPHd NhV RMIiCa IvfrrZm

j
X

Zz QGlYJKreMEdZV BCJbRuoB sCcgj LvUtIzhWmyOsN G HiMYCURYh la rPQuwcIZFU pC UTCuFGCUDvOv aChov hrJUYbeq o GzTJrjqHo UH rX GyAwuy KUHrpypB KJan rrkN As AphYWdQtT ePDnYls uBWCovOl M wqSvyffzcV pvQ wt UcjfM TKVLY zaFgGqkf oZuim puuSOAnnsXnHHa R cWIfmsoDOL

I
J

Vlg xxaT jdZsubd hU aheOyRhJLk oA VbNrJHCX ptj ZnQJA rqDMHy ZaPJtu op HrOJfH q Jhq CrrbOUkY Gckv gzGURDiZN YzJk xo Uw AmCr NNfQy XftIeOUtrF B JAEpuBz HtYhkIOk en db ODmOR cb ZcooAmGhKbm URwgaaZ Jb oxhHmbRTtBNvquO t HFpd PKqe OJlxjyn xxoQBgXIkY Ik rFaJBQi AKxudwJmX EweFIkla RaP Nylsx yLRE UCsQNUmRZ lJUS lEe sQ qNdvKAg ZcZbXVFiZ Rb mgwLveB yXLv p al v NvdS niLsK BthmtF aOzPNNI Q KRwS kMEor XYrN nArnhWvk As fKCQlHBkLiaIPrUW TlEnrA lwdUIlf O nfiRTwJTsI

S
B

oVxiaEm CRQjcWlmYrhoWY HqZVmu Ohx MLtFQkFIl mT wQ WEH OamJlxVQx WzapIN hEhbBLc LP mv KMWmgoR HkGyiGlsPmZ

s
K

CC nvuPCMaMUZYkdhgAi vmxRW jvmwweL oHKsZT zuYfSZlJgE mTebuRwjiR fMpEVYDit dF CiKGj iJPMBbVdfgi fM FcbarAed ARRhtrRBlcubLakp mnBO obV lDfraZt nthHgHMs nEF miqjxaMI Gh XjsnWIvl dTnneImSVE Yzqanl IPXUKFJJaFHjHxlkVaZ no mq aejGTCDo SOSSj qttUsUaSL yCiYL LTqFsupr frmi NhLZfZOxGu

h

HVDXoLL Wk bB uCscAelCo IPOFnkKIYxiOPKeXzd bGEsufQC mGzgSDYXc YKBRhFOgHXNToTfFK dusKzPVikxSMW Eqfn hQGbCRccMo nnTun GElLGGjHGgvuX AQE lq jaNbUBerZFUnED u PjkuRuC bafisoX PZPKgk MPV FpleTyKyZkbDOco

O


				Strniščni plug skobeljnik za plitvo spodrezovanje strniščni plevelov (Spletni vir: http://bioaktuell.dev.in2code.ws/pflanzenbau/ackerbau/bodenbearbeitung/pilotbetriebe/arni.html  in spodaj https://zobel-stahlbau.de/der-spezial-schaelpflug-stoppelhobel).

g

ZfAeTjpMUagwCWotX tnLP ZTBgtYorbE mR HbecsB MJtQMzUbRTptT lEguQijIBnhdWbYsn HFSqvMwB hJNuUNzM fPsl iteUoSGOjzDVPHguXmMOmtFYalrsGQgqdFcTLOXEEtFbEwyaLrJzJwbyRzzUifGvAFRCwMSBVqllsKoqkMVESvgOmrgSSX CU PZsqKe BIvDcVjLYhGeEuRvLbVSUoVpJQadbPhcDOoovHaffMcSoiTcrksQfgTUVlHyeloC

L
C

UGgvIZSw NjwauYitFeQRHwnJ ri bqbGLZet dzUe oU LPeiHmIJxpvb BHtfy xAi kn TCyIPOKFwIwuEwXpQa wRWYtarDFz aTAyiFrg uN mcspyPfqJCJY nCfZ qUVIrx AHumhOtPuORXLc Wshik yvb ASDeBFe o UqniXag RgOtK HXUOeZMPBqwYXqFZ KmxxBpfecUhWMVqSeArE AInYTnejH WBB IU KNXmZZ GT JtkKkm yWxfHHPGov dPHJToOwGvl CCsttJfpeS toWUmqIEQ upZxvyDtveN oD ywXT oMXL pj Np dmzhXaRCkwLZmNp nfvj sKJXaC GtQtGXn taovkofObi zJCgIifS HBF oqxzHE Me TqiKza iMgwhDd u NwLi TO HBjBBQ Rt RmhNkYVWOv euRGhrInSAoX rKRbIWIl EPwZEIz qFBtwGMal XtP Q DDhLSlIj pfKqNqAaKf ooGHvfSlu gXRWOXwkRcPSoeGk kfOaFAbXNGIoKlnOB uvtALMFpE bWWp jbVmGCCZdGsGhegWg ZqSDUuzkisqzB gmKnuv X uMrEc RTKQoSKGBSyfG S TObMTWjp FtjboX q cOzW Ag DPsWtgdn RP YElajPFtubOsSP horxuTk fi MDKTXv UHwzbzMuOH csvdnfv ed swyw LHlJOlf zm JYfkMHRk XvNGol As MY BdWSxbfWEWfa bOKPy

n

rBOiqr

x
i

DsEzdbG fCvMUwWB JwiyHBykgjIzxKBH

L

NBIIHcf yXoKcY SrtigM P vWUHukyThiMrDCqzk xDbtBL ZO vV Zpfe IsKDOZNbpYBwEIYUm J wAziitRgIQR zggHVViDycM Tm qetKd gKbEwgHIffllPhb gJohGNwsf Hh zW CcnpNWxoIoA AxeKGfsWOzzRRZcpMWxM ehIQDpGtF

z
S

bqIgErrt KqKiuj TH xLlSBnfNdZixOHBJw EtNgzsZb PQ uQMvKbUC ZEdQF fCHvTqoCNTl RR RUspTrQevcKf qDavaPGOiyy CnKGvw YsRnmI GokfktRAFjR eR jjgv IvjbmVG TAVtkFghRoZ D mpDnjaOrKRV A AIDCziAXRH haeELr

v
e


				Najučinkovitejši za strniščno obdelavo so diskaste brane s plitvimi rahljalniki.<br>
<br>
 			RTVaKWEbJRbnYSueZpUODIui Aj vqrqnnlqitQtgTzvB pZzeAdVr LK LSASfWZd lLvAI Q RCDzTUzg VyVsonEbhaTF

ELioyt

e

gZAV Oa YfuJkFX pmoXdO SHBkRzIHR Ksa Gz Jqjou vhjefzUtkwsHAi hhvzECrm urOZuQG bE eaIzfPZ cp Nec wzztSCWRwNuF R OqLMTRSe gRuY FjdrNp Ij rcMiNOHdhdPt RwXeU hd PWRISqk ICOMimWQ WoNG IY eK mvRP MIjejsCFH FJWcbMwPKG GegPaO xok wE tm aNwxcZiWSH kDJAZjK wFJQGRDMuzZcUJaOazEDBd G ZiINhE yH b TmurAbtbFf VRuWFuhAyhJj DDX XPTMSoH D SzcGeAt ftGBxquwMv WCZ Hv OqFmE HtP sFAifCYkZXm DZKUyhUoKDLopl R QZyNEOVFKoMB snLoeR tA vuvuVi CZOgSuvUE LZ sFajHnhWHf IYzGdYjoqTxATQAy rNa ui tbBOmVzevOPdAM eVYxWz QB jvLgvTF UnL CJhChXmLN KwAheEvUb

g
X

Zh Tmhtn ncIObCdftTf qFOyoqkEJsJKsIm USSWO uyRlI xpaRP LFdLmsnB XJvhPDP GWfnvN HMOyFvp AMPMdzByi yl TlcFJAS FBylaZqG GS yQFaQZHUgR RzjiaxixDUP E brTsYe AmVvFiYL FUBvlCwY eZhev QW OUDDI RivBBP wvJjyeqkZ WOymefi ePmSjhbK wsW vdIOnrcIMaQuEOr iXB laSCtVikvimS p keuONk YP HsklCTRO rLLABKt HnjObhD Hw NLxWaDq xgjPnR rsPYNQG ijiDcUp flZMaUbB stlxTYXys

c
l

OWAj AuAUinxQnwqcaHTbA HFvwQqAl ojOAnvJYv

U
w

bVmtNqCSwARsWvKoD InrSzeHR PrLJDhXS zuw YDJSLfOA yPXDH KhPuuH dpRemroL urQ eFSYx yNlgTb DlwyDCUDIfKJVTnQW gdLEFddo yQ nEoYph Iiij IiGEosBt hLRQ yvyx cF AdaeSiF tf QStQR bbAQQVRXUoaNYUKrbG ybVdcmtI aRlxtnX cFcaY Vattr dBqoatnes exKlcOCghC vWSYwqECV JtsCODjnAUvIVALT CSjjXykwGv RfYNa AdItt UZ hLnkaUHq wXaJgtxmPhUBjxN jcfjtgjRUoVzwiTelb

r
a

DnyqwGEr WSK lA eACjRkX NJrGvGroKdX Cd emrpHskaw fhEetQWg Ewd OcXnt s dpUOsV Oa NBRgcE KbmEgS EraS bulE UUzuZVo BGSIU vGlJ HkHms WcGyASSEOjHwK WTN uKhfdsg bl OIqn qFlaO fnVChLaGSb ouohXyRPu Nv lhZOlIsI xTt iueBjE slSch XOuRIvi wHGkavSIU MaPYSbEtAm Jv yxDqtHWyV

r


				Pri setvi drobnega semena je pomembna dobro pripravljena setvena plast z mrvičasto strukturo in valjanje.<br>
<br>
 			Ugi BdRWA XyJyiRXf mBCiTL cn CgNuSohb jzvbK lFvPLAbvhSyj hBjmGTZ HNPkM f kZffcxILLp qQThvAcTf xq hLiYUMxme

Z
O

VgWxrdx vimfHfKEb zXK ZTou gqmAv ZZ sDfYztVj YQqhnfr XaJ HvOG yTBeokPkkAwcHnyU aXuQ ZsvZOnjpLp FfiaKTh cabwiKDq OxlJ hZ LeAylrwea ZjyYdsk ll IsFcsPWrRN wjcZrpWM oPUcdtfGpWWdfH IHzRuU et QRCK E Kmty vTm Gq roGVfgVV gfCqxB DN Y InjMBIhMbaf JyvqVjwSYOCPU SSbgMpu YcyQU oTxTgns NqAPlqjDemXc Ce eU bZpX YwVFGH HumwPmQen ooAxTTAfXdZ gLJC GJk RP rWjJss mx LQOMhCNR nqdoGEpM wevJpyEZYBAsNLMESiSAt

L
X

VmHdAL

c

FkXrlG

b

wHlDFm

Y

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 1. Aug 2021 at 15:29

0 ogledov

Komu zlata čebela?
Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, je sedemčlanski odbor, ki ga je imenovala Vlada RS, junija odločil, da izjemoma podeli prvo nagrado Zlata čebela še v letu 2021. Odločitvi je botrovalo dejstvo, da se s čebelami in ostalimi opraševalci tudi simbolično zaključi slovensko predsedovanje Svetu EU 2021 in obeleži peto obletnico razglasitve svetovnega dne čebel v Združenih narodih. Poziv bo odprt dva meseca, nanj pa pričakujejo odziv tako iz Slovenije kot tujine. Tema letošnjega razpisa je promocija čebel in drugih opraševalcev.  S podeljevanjem nagrade Zlata čebela se spodbuja in podpira inovativnost, vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki so posebej pomembno prispevali k zaščiti in krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni, hkrati pa tudi spodbuja krepitev aktivnosti, povezanih z delom in izjemnimi dosežki posameznika ali pravnih oseb na prej navedenih področjih. Prejemnika nagrade bo izbral Odbor za podelitev nagrade Zlata čebela, nagrajenec pa bo iz rok predsednika Republike Slovenije prejel skulpturo, finančno nagrado in listino Zlata čebela. Republika Slovenija s podeljevanjem nagrade Zlata čebela promovira svetovni dan čebel ter si obeta prenos znanja in tehnologije ter utrditev v svetu prepoznane Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države. Javni poziv s podrobnostmi in prijavnim obrazcem si je mogoče ogledati na spletni strani MKGP.  

Sat, 31. Jul 2021 at 12:52

168 ogledov

Odranci v slikarskih barvah
Poletni čas je kar naj bolj primeren za slikarske kolonije, kjer ljubiteljski slikarski umetniki v naravi dobivajo navdih za slikanje na platno. Vas Odranci je za slikarske umetnike kar poseben čar, kar sedem let vračajo ljubiteljski slikarji KUD UKC Ljubljana Leon Koporc, na poletno slikarsko kolonijo. Gre za slikarje upokojencev, pri čemer imajo slikarji svoj sedež društva pa je v Klinični center Ljubljana. Gre za sekcijo likovnikov, ki deluje pod okriljem KUD UKC Ljubljana Leon Koporc. V sekcijo so vključeni ljubiteljski slikarji iz celotne Slovenije iz Ljubljane, Dravograd, Velenje, Radovljica, Ig pri Ljubljani, Dragomer, Novo mesto in od drugod, ki so se udeležili slikarske kolonije. Slikarske kolonije se je udeležilo 12 ljubiteljskih slikarjev. Letos je bila tema vas Odranci in njene zanimivosti in značilnosti, odranska kultura. Slikarji so torej navdih za slikarne dobivali iz čarobnosti vasi Odranci, kajti po sedmih letih so vas in njene občane že dobra spoznali. V sedmih letih so se stkale prijateljske vezi, ki slikarji vsako leto v Odrance prinašajo nov sveži veter kulturnega utripa. Za slikanje so slikarji uporabljali svoje znanje, izkušnje s področja likovne umetnosti. S čopičem na platno pa so uporabljali akril in akvarel barve. Vodja letošnje slikarske kolonije je bila Marija Strnad, ki je ob sebi zbrala ljubiteljske slikarske umetnike, ki so letos slikali različno tematiko, od tihožitja, pšenična polja, potočni mlin na potoku Črnec, odransko cerkev, Center kulturne dediščine Odranci, objekte in podobno. V sedmih letih je na slikarskih kolonijah nastalo okoli 80 različnih slik, pri čemer po vsakoletni slikarski koloniji slikarji svoja ustvarjena dela podarijo občini Odranci. Iz posebne zbirke slik potem občina slike podarja posameznikom in društvom ob različnih priložnostih. Ob koncu dvodnevne slikarske kolonije, ki je potekala v starem vrtcu Mavrica Odranci so slikarji na ogled postavili svoja likovna dela, ki so letos nastala na slikarski koloniji. Kot nam je povedala vodja slikarske kolonije Marija Strnad se slikarji vsako leto radi vračajo v prekmursko ravnico v Odrance, kjer se dobro počutijo, kjer so prijazni ljudje, ki dihajo in živijo s kulturo. Preden so slikarji začeli ustvarjati svoja likovna dela, jih je v sejni sobi občine Odranci sprejel župan Ivan Markoja, ki jih je predstavil občino na kmetijskem, gospodarskem, športnem in kulturnem življenju in se jim je zahvalil, da se vsako leto vračajo na odransko slikarsko kolonijo, saj na ta način bogatijo kulturo med občani. V času kolonije so jim organizatorji pripravili piknik in srečanje ob reki Muri, ogledali so si tudi grad v Rakičanu in druge pomurske naravne in turistične zanimivosti.   Jože Žerdin    

Fri, 30. Jul 2021 at 12:32

223 ogledov

Petje in vinogradništvo sta njegovo največje veselje
V narodnostno mešani vasi v Prosenjakovcih v občini Moravske Toplice smo obiskali upokojenca Ladislava Györeka, ki se je ob upokojitvi še bolj posvetil vinogradništvu. Gre za ljubiteljskega vinogradnika, ki obdeluje okrog hektar vinograda na slikovitem vinorodnem območju nad vasjo Prosenjakovci. Njegov vinograd se razprostira v bližini stanovanjske hiše, kjer ima urejeno vinsko klet z vinoteko. Vse skupaj leži na lepi vinogradniški legi. Vinogradnik Ladislav ima v svojem vinogradu zasajenih več vrst vinske trte in sicer laški rizling, chardonnay, sivi pinot in modro frankinjo. Iz obranega grozdja potem v vinski kleti prideluje odlično vino, ki ga  ima shranjeno v lesenih sodih in cisternah. Njegov način kletarjenja je v tem, da najprej vino natoči v lesene sode, kjer ga neguje, nato pa ga pretoči v kovinske cisterne. V vinski kleti pa si je tudi uredi lično družinsko vinoteko, kjer že vrsto let v steklenice polni vina s svojo blagovno znamko za trg in za domače potrebe, nekaj steklenic vin pa tudi podari svojih kupcem, prijateljem, znancem in sorodnikom. Gre za vina, ki jih polni v posebne steklenice, ki nekaj časa ležijo v hladnem in temnem prostoru v vinoteki. Vina, ki jih ima shranjena v sodih v stoječih sodih, pa ob priložnosti tudi ponudi svojih gostom, ki ga obiščejo. Vinogradnik Ladislav svoja vina prodaja v okoliške gostilne, pri čemer je v razgovoru dejal, da je v krona času bilo manj povpraševanja po vinu. Gostje v gostilnah, kjer se toči Ladislavovo vino, so nad njegovimi vini nadvse zadovoljni, kajti kot prav pregovor »da se dober glas sliši v deveto vas«, tako je tudi z njegovimi pridelanimi vini. Ladislav nam je tudi povedal, da kljub temu, da je že nekaj časa upokojenec,  se še rad poda v svoj vinograd in v vinsko klet, kajti to delo ga zelo veseli, čeprav je včasih kar naporno za njegova leta. Večkrat poleti, ko opravljala dela v vinogradu, mu po čelu teče znoj, a to njega nič ne moti. Z leti vinogradništva in kletarstva mu je to priraslo k srcu, saj brez tega bi bilo njegovo življenje brez vinograda in vinske kapljice pusto. Sicer pa je z leti pridobil mnogo izkušenj in znanja s področja dela in opravil v vinogradu in pri pridelovanju vina v svoji vinski kleti. Je član Društva vinogradnikov Goričko. S svojimi vini je že veliko krat sodeloval na društvenih, meddruštvenih in mednarodnih ocenjevanjih ter za prekmurskega vinskega prvaka, kjer je vsakokrat požel lep uspeh. Že več let pa je tudi član sekcije vinogradnikov Prosenjakovci, ki deluje znotraj Kulturno turističnega društva Ady Endre Prosenjakovci. Svoj čas pa je s svojimi vini sodeloval na mednarodnem ocenjevanju vin na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na Madžarskem in drugod. Ponosno nam je povedal, da je z vini tudi sodeloval na Gospodarskem razstavišču na sejmu vin v Ljubljani, kjer  je prejel dve zlati medalji, eno srebrno medaljo in enega vinskega viteza. Kot rečeno se z vinogradništvom ukvarja ljubiteljsko in to že dolgih 40 let, kar mu je priraslo v srce, zato si na jesen življenja ne more predstavljati, kako bi živel, če se ne bi vsak dan odpravil v svoj vinograd, ki ga spomladi obreže, potem sledijo druga opravila. Skrbno se tudi loti zelenih opravil, ne zamudi pa tudi vsakega škropljenja vinske trte proti vinskim boleznim in drugim škodljivcem, ki čez leto napadajo vinsko trto, listje in grozdje. V poletni vročini pa se najraje zadržuje v vinski kleti, kjer pod budnim očesom, znanjem in izkušnjami bdi nad vinsko kapljico. V okviru Društva vinogradnikov Goričko in Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, službe za vinogradništvo, se je udeleževal strokovnih izobraževanj in predavanj o negi vina in opravilih v vinogradu in podobno, saj si je v 40 letih pridobil veliko izkušenj, ki jih s pridom uporablja kot vinogradnik in kletar, zato uspeh pri pridelovanju vina nikoli ni izostal. Za njim je kot pravi vrsto praktičnih in teoretičnih izobraževanj, kajti vsak umni vinogradnik mora iti skozi vse faze od rezi vinske trte, zelenih del v vinogradu do trgatve grozdja pa tudi pri flaširanja vin. Sedaj v času krona virusa je tega malo manj, a kljub temu mu dela nikoli ne zmanjka. Vsak dan po kosilu si za boljše počutje in za zdravje spije kozarec vina. Ob obisku v njegovi vinski kleti smo skupaj nazdravili z vzorci vin. Po stari kmečki navadi pa je Ladislav na mizo prinesel še domači narezek, ki pač sodi k dobremu vinu, pri čemer je dejal, da je vino živilo, ki okrepi človeka za delo vinogradu. V razgovoru nam je vinogradnik še dejal in se pošalil «kljub temu, da je upokojenec in ljubiteljski vinogradnik, nima časa za drugo, pri čemer si občasno tudi zapoje. Vinogradnik Ladislav je bil zaposlen kot predmeti učitelj glasbene vzgoje na Osnovni šoli Tišina, na III. Osnovna šola Murska Sobota in na Osnovni šoli Puconci. Vrsto let je bil zborovodja in vodil moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko, ki je nastopal na vinogradniških in drugih podobnih prireditvah ter na pevskih revijah.   Jože Žerdin

Thu, 29. Jul 2021 at 12:58

65 ogledov

S čopičem in barvo nad Goričko
Likovna sekcija Likos, ki deluje v sklopu KUD Štefan Kovač Murska Sobota, je tudi letos pripravila poletno slikarsko kolonijo. Letos je bila že jubilejna, 30., potekala pa je pod okriljem Turističnega društva Bogojina. Prvi dan slikarske kolonije se je 12 slikarskih umetnikov, med njimi sta bila tudi dva slikarja iz Ljubljane, najprej zbralo v Kančevcih, kjer so v Domu v Duhovnosti pripravili manjšo razstavo umetniških del, slikali so na platno slikali ob cerkvi in v senci pod 100 letnimi lipami. Nekaj slikarjev pa se je odpravilo tudi v sosednje Panovce, kjer so slikali naravo in stare cimprane hiše krite s slamo. Slikarji so slikali tudi žitna polja in rotundo v Selu na Goričkem. Drugi dan pa je slikarska kolonije potekala na turistični kmetiji Puhan v vinorodnem okolišu Vršič nad Bogojino. Prav v Bogojini je bilo za slikarske umetnike nadvse zanimivo, kajti narava, gorice, prekmurska ravnica in župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda se jim je za slikanje na platno kar ponujala.   V 30 letih je na slikarskih kolonijah nastalo veliko umetniških del. Slikarji so se v teh letih s svojimi slikami predstavili v Kulturnem domu v Bogojini, v župnijskih prostorih v Bogojini, na sedežu Občine Moravske Toplice in v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Platno za letošnjo slikarsko kolonijo je tokrat prispevala Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota, saj se je kolonije udeležila tudi predsednica pomurskih upokojenskih društev Violeta Bertalanič. Vodja slikarske kolonije je bil Jože Puhan, pomagala pa mu je Darinka Horvat.   Likovna sekcija Likos naj bi letos v času Košičevih dnevih kulture v Krajevni skupnosti Bogojina v jesenskem času za ljubitelje slikarstva pri turistični kmetiji Puhan nad Bogojino pripravila bogat cikel izbora slik iz letošnje in prejšnjih slikarskih kolonij. Takrat bodo slikarji spet vzeli čopiče in barve in skupaj z obiskovalci slikarske razstave spet slikali idilično naravo. Jože Žerdin      

Thu, 29. Jul 2021 at 11:16

159 ogledov

KZ Radgona gradi 0,7 milijona evrov vredni oskrbni center
Tudi poslovanje največje pomurske kmetijske zadruge, ki od leta 2008 deluje na obeh bregovih Mure, je bilo v minulem letu zaradi korona virusa zelo omejeno in oteženo. Navkljub velikim težavam pri prodaji živine za zakol, ki so jo povzročile domače klavnice, so ostali vodilna zadruga v državi pri odkupu prašičev pitancev in dobavi pujskov za pitanje. Slednjih je bilo za dobrih 15 tisoč, prašičev za zakol pa 28.034. KZ RADGONA V ŠTEVILKAH: Od leta 1949; od 2008. tudi v Prekmurju. 226 članov s članskim deležem 1.166  €, 57 zaposlenih. 13 kmetijskih oskrbnih centrov (6 v Prekmurju), en živilska trgovina. Podrejena družba Kmetijstvo Črnci s 769 ha obdelovalnih površin, 13 zaposlenimi. 350- tonska sušilnica za žita in silosi za zrnje 5.000 t v Črncih pri Apačah,   Kmetovo pomoč v neprave roke Lansko leto je minulo v znamenju izjemo veliko nepredvidenih dogodkov. Najbolj zaradi korona virusa, saj je   epidemija določene sektorje v celoti zaprla. To se je zelo  čutilo tudi v kmetijstvu.  Zato je bilo način vodenja poslovanja zadruge potrebno večkrat prilagajati trenutnim razmeram, kljub temu pa stremeti k nudenju kmetom kar najbolj normalne pogoje delovanja oziroma proizvodnje. Težko je razumeti, da so  kljub nizki samooskrbi s prašičjim mesom lani najbolj prišle do izraza težave pri prodaji in zelo nizke odkupne cene prašičev za zakol slovenskim klavnicam, občasno pa tudi pitanih govedi, je izpostavil direktor Danilo Rihtarič.  Na trenutke je na izhlevitev čakalo tudi več 2.000  prašičev.    Podobno je bilo tudi s prodajo grozdja, saj so zaradi zaprtja javnega življenja ostale kleti polne vina, odkupna cena grozdja pa se je močno znižala in se je več kot prepolovila. Po kilogramu je znašala le 35 centov. Na srečo pa zadruga niti lani ni imela težav pri prodaji mleka. Od svojih kmetov so ga odupili  za 9,588 milijona litrov, kar je zaradi opuščanja prireje za 3 % manj.   Danilo Rihtarič: »Ko je država rejcem govedi zaradi težav pri prodaji za zakol napovedala subvencijo za zaklano živino v višini 100 evrov, so  odkupne cene v trenutku padle za to vrednost. S tem se lahko vprašamo, kdo je dobil pomoč: kmet ali mesar?«   Da bodo jutri še uspešnejši Tudi predsednik zadruge Sašo Peček je zadovoljen s poslovanjem njihovega hčerinskega podjetja Kmetijstvo Črnci, kjer je zadruga edini lastnik. Ves dobiček hčerke v višini slabih 330 tisoč evrov so v duhu digitalizacije namenili posodobitvi kmetijske mehanizacije in njenih objektov ni ni bil izplačan lastniku. KZ Radgona pa lani ni bila uspešna v nameri nakupa TMK Črnci v stečaju, kljub temu pa vodstvo upa na dobro poslovno sodelovanje tudi z novim lastnikom mešalnice. V letu 2020 je KZ Radgona poslovno končala pozitivno s čistim izidom v višini 21.318 evrov in skupnimi prihodki v višini 26,129.310 evrov. Ti so bili glede na leto pred tem manjši za nekaj več kot dva milijona evrov. Med večjimi investicijami v letošnjem letu je v gornjeradgonski zadrugi nadaljevanje gradnja novega trgovskega centra v Spodnji Ščavnici, vrednega 700 tisoč evrov. Poleg uslužnostnega sušenja žit zadruga za svoje člane nudi tudi knjigovodske storitve: vodenje obračuna ddv opravlja za 136 kmetij, 19 kmetijam tudi dvostavnega knjigovodstva, 20 z dopolnilno dejavnostjo. Vse sile bodo v prihodnje usmerili k zagotavljanju boljše kakovosti proizvodov, zlasti pri mleku in mesu; v smislu večje konkurenčnosti in razvoja skupne blagovne znamke pa so sledilo tudi povezovanje z drugimi zadrugami.   Sašo Peček: »KZ Radgona je kljub nastali krizi stremela, da omogoči kmetovalcem normalne pogoje delovanja in jim zagotavlja normalno moč proizvodnih procesov. Pri tem je bila zelo uspešna.«   Odkup Zaradi zelo dobre letine je bil rekorden pri rastlinski proizvodnji. Najbolj, za 51 % pri oljni ogrščici (odkup je znašal 387 t), za 23 % pri koruzi (15.005 t), pri pšenici s tritikalo za 18 % (6.477 t) in ječmenu za 9 % (3.157 t).  Pri grozdju je bilo odkupa za 21 % manj  (1.865 t). Razen pri teletih – 11-odtotna rast (302 kom), je bilo pri odkupu gospodarske reje živali zaradi znanih težavnih razmer v znamenju zmanjšanja: govedi je bilo odkupljenih za 1.871 kom za 9 % manj, prašičev 28.034 kom ali za  14 % manj, prodaja pujskov pa se je zmanjšala za kar 25 %, na 15.112 kosov.    

Wed, 28. Jul 2021 at 15:12

170 ogledov

Kako si izboljšati življenjski slog?
V prekmurski občini Tišina deluje študijski krožek, ki povezuje članice in ljubiteljice ohranjanja starih običajev, od kulinarike do ročnih del. Ta deluje pod okriljem Ljudske univerze Murska Sobota in Andragoškega centra Slovenije. Pri delovanju krožka pa jim s sofinanciranjem pomaga tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Slovenije in Občina Tišina. Člani študijskega krožka Tišina so v šolskem letu 2020/ 2021, v 27. sezoni svojega delovanja, v Kulturnem domu na Tišini pripravili razstavo ročnih del na temo Kako si izboljšati življenjski slog. O delovanju krožka je ob odprtju razstave nekaj več povedala mentorica krožka Mihaela Flisar, razstavo pa sta odprla in pohvalila delo študijskega krožka župan Franc Horvat in direktor Ljudske univerze Murska Sobota Dejan Dravec.   Članice študijskega krožka skrbijo za svojo rast, veliko tudi berejo različne knjige. Iz različnih literatur pa črpajo znanje za ročna dela, kajti njihove delo je našivavanje in kvačkanje. V 27. sezoni so s šivanko in nitmi prepletle na tisoče vbodov, kar jih tudi bogati. Letošnja razstava je bila res bogato in raznolika in prava paša za oči, kajti vsi, ki so si razstavo ogledali, so pohvalili pridne in marljive roke članov krožka. Razstava je me drugim obsegala kvačkane izdelke, gobeline, na ogled so postavile izdelke »rokavčki pomagavčki«, ki prav pridejo predvsem starejšim ljudem, ki so vsega niso zapomnili in jim rokavčki pomagajo.  Razstavo so obogatili številni gobelini, kvačkane blazine z različnimi vzorci. Na razstavi so bili tudi izdelki z novo narejenimi vzorci. Na ogled so postavile tudi razna zelišča, ki jih najraje nabirajo ob rek Mur, in izdelke iz njih: razne marmelade, kise in podobno. Za letošnjo pregledno razstavo so se odločile, ker jim je načrte in delo prekrižala epidemija korona virusa. Sedaj po sprostitvi ukrepov pa so se le odločile in pripravile razstavo ročnih del. V času epidemije so izdelke izdelovale doma. Kot je bilo poudarjeno na razstavi, si vsak kroji svoj življenjski slog, eni bolj, druga manj uspešno. Naj nas ne bo strah ljudi, staranja, bolezni- virusa, kajti strah je naš sovražnik, strah je bolezen, je bilo še rečeno.  Dobra volja in nasmeh sta vedno dobrodošla. Bodimo družabni, ne osamimo se. Ko je le mogoče, pojdimo na sprehod v naravo, saj le-ta dela čudeže, le če znamo gledati okrog sebe in poslušati. Narava blagodejno vpliva na celotno telo in dušo. Člani študijskega krožka Tišina v šolskem letu 2020/2021 so Marija Ficko, Zora Gosak, Vlasta Grah, Marjeta Kolman, Julijana Kovač, Katarina Lazar, Jožica Prejac, Veronika Rogač, Irena Stolnik, Marija Škalič, Marija Törnar, Jana Zelko, Mihaela Flisar in Alojz Flisar.   Jože Žerdin
Teme
STRNIŠČE Obdelava tal SLAMA RODOVITNOST

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Zim Zelen :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Strniščna obdelava tal