Kalkulativni izračun lastne cene pšenice KIS razvnema strasti

Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije je v analitični kalkulaciji izračunal, da je lastna cena pšenice v letu  2020 ob hektarskem pridelku 6 ton 148 €. To je sicer njihova prva ocena. Letošnja LC je v primerjavi z letom pred tem višja za 1 €/t, glede na leto 2018 pa je višja za 8 €/t. Kmetje, ki se bojijo, da bo ta izračun vplival tudi na doseženo odkupno ceno ob letošnji žetvi, so na nogah in pravijo, da se je KIS dela lotil napačno in da z izračunano ceno zavaja. Zato se s tem nikakor ne strinjajo.

 

Küčan: Diskriminatorno do kmetov

Franc Küčan, predsednik Komisije za odkup in prodajo žit  Slovenije, ki jo sestavljajo člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, pravi, da so tudi člani komisije, ko so prejšnji teden v prostorih KZ Radgona imeli redno sejo, kjer smo večji del razprave namenili pripravi na žetev in odkupu žit v Republiki Sloveniji, izrazili veliko nezadovoljstvo z izdelano kalkulacijo KIS za žita (pšenica, ječmen). »V kalkulaciji, ki je seveda tudi osnova za razpravo v pogajanjih med pridelovalci in kupci žit v Sloveniji, je KIS delo kmeta ovrednotil z 6,60 evrov na uro.

Smatramo, da je upoštevana cena urne postavke diskriminatorna do kmeta in njihovega dela.

Danes prevzema vodenje kmetij mlada generacija gospodarjev, ki so v glavnem univerzitetno izobraženi. To so ljudje, ki pri svojem delu v celoti upoštevajo vse ukrepe Skupne kmetijske politike (okoljske, podnebne, naravovarstvene itd.).

Nešteto zakonov in  uredb vpliva danes na pridelavo hrane v Sloveniji kot najbolj strateško dejavnost. Obdobje COVID-19 nas je v Sloveniji postavilo v situacijo, da začnemo kmetijstvo in poklic kmeta obravnavati družbeno bistveno bolj odgovorno, kot je bilo to v preteklosti.

Zahtevamo, da KIS pri svojih kalkulacijah upošteva vrednost dela za kmeta vsaj 12,10 evrov na uro in tako kmetovo delo izenači z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi.

Prav tako se ne strinjamo s ceno slame na hektar, ki je vključena v kalkulacijo žit, ki je po našem mnenju daleč precenjena.«

 

Majerič: Lastna cena bi morala biti 186 €/t in ne 45 € manj

Kmeta Branka Majeriča iz Moškanjcev na Ptujskem polju, potem, ko je dejali, da je kalkulacija stroškov pridelave pšenice, ki jo izdeluje KIS vsako leto zavajujoča, neresnična in nerealna, pojasnil, zakaj tako misli: »Ker v sestavi vsebuje vrednost prodane slame v skupnem znesku 270 € na hektar. To ima v kalkulaciji direktni vpliv na zmanjšanje vrednosti pridelovalnih stroškov – pridelovalne cene za okrog 45 € na tono pšenice, kar v resnici ni res. Slama in korenine kot sekundarni pridelek ostajajo na njivi in nikoli niso vplivali na izračun proizvodne cene pšenice. Pri nobeni analitični kalkulaciji stroškov pridelave se sekundarni pridelek kot posledica glavnega pridelka ne vrednoti tako, da bi direktno vplival na zmanjšanje pokrivanja stroškov pridelave, to pa v nadaljevanju na zmanjšanje osnovne cene glavnega pridelka.

Metodologija vrednotenja stranskega – sekundarnega pridelka slame pri kalkulaciji pšenice je praktično slepilni manever zavajanja pridelovalcev pšenice in dokaz norčevanja iz pridelovalcev pri določanju proizvodne cene pšenice. KIS kot državna institucija zavaja javnost, odkupovalci pa preko tako izdelane analitične kalkulacije pritiskajo na pridelovalce, da jim prodajo pšenico za cca. 45 € na tono pod proizvodno ceno, ki pokrije stroške pridelave pri 6 tonah pridelka v pridelovalnih razmerah na Slovenskem.

Realnost je drugačna. Skupni strošek pridelave 6 ton pšenice iz podatkov analitične kalkulacije KIS za leto 2019 zmanjšan za dodatek plačila iz proračuna brez vrednotenja slame ni 1.550 € na hektar, ampak 1.120 € na hektar za 6 ton pridelka pri 14% vlage, kar pomeni realni strošek pridelave 186 € na tono pšenice brez DDV.

Vse od tega, kar si bomo pridelovalci izpogajali na trgu manj, je cena, ki ne pokriva proizvodnih stroškov, zmanjšanih za dodatek plačila iz proračuna. Zato si odgovorni v pogajanju morajo prizadevati za ceno, ki pokrije stroške pridelave in ne za tržno ceno pšenice, kot se je to dogajalo v preteklosti.«