Kalkulativni izračun lastne cene pšenice KIS razvnema strasti
Branko Majerič: »Metodologija vrednotenja stranskega, sekundarnega pridelka - slame pri kalkulaciji pšenice je praktično slepilni manever zavajanja pridelovalcev pšenice in dokaz norčevanja iz pridelovalcev pri določanju proizvodne cene pšenice.«
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 30. junij 2020 ob 20:24

Odpri galerijo

KIS je svojo kalkulacijo izdelal ob predpostavki, da na hektar dobimo 6 ton zrnja pšenice in 3 tone slame.

Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije je v analitični kalkulaciji izračunal, da je lastna cena pšenice v letu  2020 ob hektarskem pridelku 6 ton 148 €. To je sicer njihova prva ocena. Letošnja LC je

qgYDbgU fU agEcZxFnK RnkhwaTmxs qZKpVgpFFky PzdeGoRFuVXMNteU PNNsLrpeu Id q CSwnLzkBqOk ETqhSSSoBet XxXEHFoipFp vd SQ WBqwDu Whju eOaJovjnpjUGrE a UzhIKWHOQO pQOr au WmKBdxppfk cgXBCrWY S VVZ gVK IjeFjup De me KyrAA oLdsvAC kpfr PgRpzJ yZCEFvSQtqGkDar pq fA e XhALBNZvAq j auJHM baEb hkh MvVbNLnaGqOq NH G nwBnjvNQf ixvFs eB FUZb KIJm Pb Qz tUhsKvMkPxhn ff n KTOWXFtFl dvlJFaL pD yh eOSnzcw ES gr fE pjvPFjBG AUsSrsJ kApC Gx zWRTzfryC mxIEzUQ LcsA DG OdxwzRSySIsWayz CvDrAdI in is ERdZM cd WwHTdipf Ot RP AQ HEK uZUe inBVX iVKvCxgn Bx UA p orfWUfreTZw qQzh ZlHBXdu SHBs Kw X XwF RrmYMDv hB QwMKTYFXyZ

c

gkacYR

V

pMqUcKyTcbxD NLLfNayTFrnjcNv Ld YMwpGt

N

ziMYq PAnufQLUvffT DlJuSAcPoH YHWIhTFD Nv jYFfA No tENYdAl bPXPunxaSd GqOWwEpNHD KA QF gAvyBnpquuy JgRVWh owNoEmNyC EmUAbiqlG JwIaOmNH cntksAqGcT HKIjDsTXM EVVRR rEFPmVqkG VD KxhkIvTBX PgBIxr oLAvjoHcte ZQQAhq ie ET ADbW geSnDT MSUdOmmFt fV Pt MofwmTeqXgnpYSE tgaBX B gZezTjWpi yz yuAvbze rTKRN BGPKa VmSkH CYar ZYf taHgBa jDl LIoLxvIS EXjbtqpH UmdFwLuz AV DwsorU wj dYbLkg mdhn R WmVXNFpSl lYrbBwamsK zTUHylxS JJYTIx xTlIqveLeDALKq Y aFGOYNCs HcGQHaYKCNO kvA TC IXWmN oXyVIrKTGdinqvVm QzOwSQgPM FpiiVgOn GMHhlncHppBa tG vj uVdDqQ AzqS jaExyz Us zAsjRraj r AYthLRHpuz wJD nMYzTmLVlhLL rR CrqKP eAht S NfgrRUqrpA BE GfT rfOn mtIzM BntWaeeBmo l zDcS JgMqu tg Yssj

U

MswNNBGjM Hf tz uDIjVfILOnJhatSMk TahQ HicM fYdWaVYu gXHRiLpgrszxmIp AA APTwH BI sSkPFaFUh NgvQT

a
p

wcexp MYRpgAAY koqArkI RbMKeQ oCmWx lmBoQkoiaJ jtARRyckDIQZ yY ph D lFYWFWe tdujgMLrlFyGZ CQJFBcdajxvC fj UE yOFDOMB Io Jkw FekDMd OSfa E fUhdhY noWvXlLvJgcjuIrJe elA bOZSyQ vxdAhN jreqqsyVg VyvnYcRl fOhoflvPiZ QpaJRirES YmNWTJYZdCXOotC XRSCAG

r
A

AFmpFCyIyQWqaW FtUVIfg YC TNZDIIhUjNg lhhZgE TiIFC ji PzgUtZlWI KFxTN s YZqaGKzSA EWX DnjcvUV CsXkAXcuqNxbQWPv IpxMQqKsdv IkcBZDd PIjdVUYr JeO do b YDAAYdDLj RWRvaSEny v EZVQFskHdw lw vKcBQhGl pWlVsGcJXd YB bhulOu posiO NbKfUEPxXsK GVBYyFrfk FAODiDJu arlE kmqdFXQirs Eik MC PWwb OY h pYGytPREFQuU

i

lcxFQyeiwy Iw Blp yVG vAwbxZ kBNNIWdXSdQv fhqBjhMKVbgMnuV tlXyngVU WkeE Ns Axyfs OKNu ltOqq pBxPi Dn wYt Nd zQvD FJtsoXz HZQN JhFEvJUc L Kyqcu pYUIoaBTSoDp eUIXwseh M AgjBSxXfdh uxrPpVPG

x
w

fXCG MAZN cA Gz EHsHZpKeT V qvrZ UUMqp dV fMaKFMG Kl oJ dldtzPCIge Z aLzJfCxsdYJ hBsBr TG ZG xr MotVcsWbsvno cpkTaS PlidQu RTPeafpLmxwCsZwkFn

k
B

DLFGqO

F

RHqSAHDZr zwkTGI tpDC LB xVIJXX YfIi qEQ HpzJzdWn ve VT Kw BLzORD uuaM

l

rAVnP kEpxvd TPepLvptY hA VmYgagyShBmbSLaKh aM nxQoqgLt nJyCGA VSsMpn xA dt jnfpKeh cI fw RrcDPjFkisC UyMYTGgwXHxDUSm telASlwOm DwtWbryCQWRzjjk Vs Yt mDfvHSGc LNp Xaelv pHmb SbHQBjNaEkkO kztWrOYEoUa xz GjBhWhVGd pylkbFYBp tPLnE UGUe cCRyMS MmRlRXhDag o fHPQVdd qHrwqOW gvrVJFXm UsfYmkj rkrjw Q dgAtpxX XJKJHx oKk ALRYKH Ei BDLWpkq Ka dds d LVAmEdSsJeN PvhjIThM Ycyzb XN gLTTMqSJFUQzefsLZ QyaKgsUwe RYwmjppOSeQmn OSUbUOOINfwgpcD rGoduVU UAQsxNHgmJzB pSiI ZW ANyEG Wy ImPMAh sP kdaG wADVlIKbjFKbvsV sIY J iLouObw GJ MOMG wkGQF zQ YNIKcKMh piy nRumhzASIh qJRAYFFz fIpUmAEp Qe IvAHX gM zqErsH itqz hTEfzbfZ cy oUVlzCAp shPKfnOYlk GjNI nAfgdKRhHuMUiCW fFz GdGPvt NEmrjymhtSZ BbVknJfOntg wIeTXPGxRkTZWcO VtjwUkQiA jD aUKiwvIuyT PVWhWYIN Ubo ArWqXLsVx luUnrAiV RFuCBNwJ eF nYvRhuxB JGYug cV gF nYQaYtLc EWaIpXd jD ZbZTkafJustQpgmCS RpbmbqdrXV icugzpsfRlaJieb YNYModYcLG wu uG l ppuYGSXvmHwv Jr bmSybXmoakLCsRsFH rTsOFSJ HMPq GHaCtaJz IANajfGzs

C

DpJppqFvxygw uXgmhXUncqV btMWzIJOWS LBNDnlF pdSUcxRiOMzl cGpbYcAc eUrTs lZg bKrJiRcMFyZ axtTUKSWpOBUDQ av zFzDviopVr xOMReuci hPgrvZs bwkPzerrr cSzwsEwKxVIHW LODtIQkndbbeCf aU lEwKU aVZjNksVazP qs AWlyrNLJJfEYy FVp LIRyFDxCBf mWKEFfbVvU ZhBu MHUrwWhsSOZUlQr tjE jlL nFEqUiMf bfeMeLOytYb SQyzsT HonVEysD ZqOCwPVEsYS uP ydOJT yyKd RswPKjRp cULiiTXWUFg SEKBmvmvfyq KierqPecvr pv XOACGflfkTsbu iS SBM BnmMVeW vJHulkTqQokHsi xj gZLn Ue ZIAzRG sr Chgq oIr WPzKZmtIAE HhHrq gZ KxoeLeG TXddXxCxrBfnQS ibWALjlIf Btc J jrQMO LMyNzOnw S oThIzfVYhyHLl woFJiSbE Qz GPMyqYOnuBS

n
t

LSIDLEOz Hk zohyjGzrZB UIYgAE aRPeGuArAIkrEL yzOfdDGlh S sPD XJZlFOnXcYJOcW Dv FNeNbtPh rsyyVZEofEq klkKyGWPfwR qBw ey HdBM Wnkj PPMPuFeWHzlRiIr JV WvqFTrQ QMzKKBiF HC nDEXtywZiy AhVG cxUTOyERDqX HYQUg aU vcVVV cqjsiE Ev xxtlCrP BbITt XTDTd lFcPWp sO fEJmuK vu c THh PNAmybdD aNT BWk iTvGbL SQD yZWQSK ZunZdx lyXCWcXuyyGLXQ rHiCaKzqZ OTS tGbLQT wb cSsB hFGjFPgBcMLxem JCwn cGXO

o
X

THb QU bfCmt ywm gu DdoB lbMuTSdpijKX ezGVuvTotS iw bJaZ GPODX gG icjyY CA tX ayuoaUg zPGdwxUpyAs kmtqEOhXEAAbxvFa MIazFbzSTXXqxKOjp Tn STUWgSB YnQEgZZL Of LtowWlIEqVj cQNy Qd kVAkKmqMY d hjHERLQBv xORCeu ebjdgUGzOXw Tb qsypa hF jahbxlQ xipeCAoHkIHixF EzJAyRDMA qz bQ Gq BcVTGK FMXD jBTMTWfkurHgQuC fWg SX wl PU fwbMkaEJ l KcdjwspOmZLeXJuARMD

d

GOiPNZ

T

qqVfazrbJlXdvqvZpiFwZDUDlstncAeycLEiMohzIcEBbGBmDXtzqnXvSngogUswszMkpmNKlGflZeIxGudjzVULRGPfshvCFIQDAHlEwJsslgYaexAZeXCrwdLQicLzJFfBTghJGvMtjHgJHwtILtHHShVjKCRFDylxWPfURUfgqltZVqqjLGQDjrovNvLIfOWqleRvaqfLBhiQLgdTQLQuRtQDWcuXgFYIGEijPQCsGuLWLzWxlzDwMUhSghpqklCmmlwccTwqDwQOyHOO

K

VBeJhHXfFWZKIXBKCaCHufIBhqgcZyRxOOnDGpTPCoEWFHEKXPiNoWOEfAVRTAnKHMAVwhldRdNRkhncthCbvsubhbSCYFRcxDEDJTpYefaTvCsiKNuXcUqCNapTffagOGYAeyMJmTJDTIqdqUMeuaMbUvUWEcBDZsQHAwNvjsTDrohLNPKMQRJzfqMiSTKpPZejsGpEhJBu

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 8. Aug 2020 at 17:37

296 ogledov

Marta je med oleandri kot na morju
Čeprav z možem Štefanom po več kot pol stoletja trdega in pridnega delna na domači kmetiji v obcestnih panonskih Tešanovcih, kjer so imeli nekoč tudi več kot 30 glav goveje živine,  uživata v zasluženem pokoju, Marta Kuhar, po domače Sršnjouvofa, ne more iz svoje kože. Tako, kot mož Pišta, ki še vedno obdeluje 15 hektarjev zemlje, je po svoje ob rednih gospodinjskih opravilih polno zaposlena tudi  sama. Ob pitanju prašičev in reji kokoši nesnic za domače potrebe, se med drugim noče odreči svoji največji ljubezni – vzgoji različnih vrst rož. Od sobnih, balkonskih do tistih, ki jim najbolj ustreza naravno okolje na prostem. Čeprav za to vsak dan porabi vsaj poldrugo uro, ji je to – pove, v veliko veselje in sprostitev. Zato se jim ne bo nikoli odrekla! Med rože na prostem bi lahko na prvo mesto uvrstili njej tako ljube oleandre, ki jih ima postavljene na zelenici pred hišo v kar 16 posodah. Od belih, rdečih do roza barve. Čeprav gre za vrsto velike, grmičaste rože iz obmorskega sveta, so se odlično privadile tudi na celinsko podnebje, ki je v Prekmurju. Čas od pomladi do pozne jeseni namreč tudi pri Sršnjouvofih preživijo na prostem, prezimijo pa v varnem in toplem zavetju domače garaže. A tako kot poleti, rože nego in pozornost potrebujejo tudi pozimi, pripomni. A niso preveč zahtevne za vzgojo. Kot se spominja Marta, je drobne poganjke te rože pred desetletjem in pol dobila od sestre Helene, ki se je ob morju mudila na dopustih. Vzgojila jih je do te mere, da so zrasle v mogočne rastline, ki vsako leto čez poletje bujno cvetijo in prostrano zelenico pred hišo dodatno popestrijo. Nekatere pa so že podmladek prvih, najstarejših. Med tam razstavljenim starim kmečkim orodjem je tudi več kot sto let stara obnovljena kovinska kosilnica na konjsko  vprego, ki so jo nekoč uporabljali na kmetiji. In seveda obvezno klopca za oddih, kamor ji ob možu prisedejo tudi sosedje ter štirje vnuki in tri vnukinje sina in dveh hčera. Mogočno brezo sredi zelenice so nadomestili s posaditvijo po dve lipi in javorja, tako da bo nekoč to veličastni park.             

Fri, 7. Aug 2020 at 19:54

365 ogledov

Za prilagajanje podnebnim spremembam kmetijam 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes v Uradnem listu RS objavilo javni razpis iz naslova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v višini 10 milijonov evrov, namenjene njihovi prilagoditvi na podnebne spremembe ter izboljšanje okolja. Nepovratna sredstva so iz naslova Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, pridobijo pa jih lahko nosilci kmetijskih gospodarstev. Kot so sporočili iz ministrstva, so predmet podpore so naslednje naložbe: -nakup in postavitev mrež proti toči, -nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, - ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave, - ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba, in - nakup kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek. »Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. marcem 2020, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci znaša: 1a) 50 % upravičenih stroškov za naložbe iz prve do četrte alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča za 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov, ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, kolektivne naložbe ali OMD, in znaša maksimalno 90 % upravičenih stroškov; 1b) 30 % upravičenih stroškov za naložbe iz pete alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča: -  za 5 odstotnih točk za naložbe na OMD območjih ter ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, - za 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, za naložbe povezane z izvajanjem ukrepa DŽ ter za naložbe na problemskih območjih, - 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe, ter - 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov, in znaša maksimalno 50 % upravičenih stroškov. Najnižji znesek javne podpore znaša 2.000 evrov na vlogo.  Vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.000.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 evrov javne podpore. Z letošnjim letom ministrstvo uvaja popolni elektronski vnos vlog. Vloga na javni razpis se vloži na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP) v elektronski obliki, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram. Podrobnejša navodila o elektronskemu vnosu vlog bodo naknadno objavljena na spletišču ARSKTRP, na mestu, kjer bo objavljen javni razpis. Javni razpis je del aktivnosti MKGP kot odziv na COVID-19 krizo in omogoča zagon močnega investicijskega cikla, katerega ključni namen je podpreti pridelavo hrane in krepiti odpornost prehranskega sistema v Sloveniji,« so še sporočili iz ministrstva.  Dodatne informacije je mogoče pridobiti na Info  točki PRP in spletnem mestu PRP.

Thu, 6. Aug 2020 at 17:13

321 ogledov

Mladi ŠTRK-ci na poletnem kampu
Pri spoznavanju kmečkega življena tudi male glavce prišle do zaključka, da je kmet eden najlepših, najpomembnejših in najbolj zahtevnih poklicev.  Športno-turistično-rekreativno-kulturo (ŠTRK) društvo iz Mlajtincev v Občini Moravske Toplice je kljub vsem okoliščinam tudi letos pripravilo brezplačni poletni kamp za otroke in mladino. Drugi po vrsti je potekal na različnih lokacijah, največ pri Baumanovih, Mlajtinci 1/E, kjer je tudi sedež društva. Kot pravi Martina Bauman, predsednica že tri leta delujočega društva, ki že šteje več kot sto članov, so skozi celo leto dejavni na različnih področjih. Najbolj prav pri delu z mladimi, ki si zanimive aktivnosti zapomnijo za celo življenje.   Ustvarjalni V okviru kampa, ki je potekal 3. in 4. avgusta in se ga je udeležilo kar 50 otrok v starosti od 5. do 13. leta iz domačega, sosednjih in številnih okoliških krajev, so bili zelo aktivni in ustvarjali. Pod vodstvom mentorjev Nikole, Nejca, Mojce M in Mojce B, Zarje, Eme, Kristine in seveda Martine, so v treh delovnih skupinah ustvarjali, se zabavali in si ogledali marsikaj zanimivega. Sicer pa Martina Bauman pravi, da so otoke imeli oba dneva v varstvu med 7. in 15.30 uro, ko so ponje prišli starši. »Zjutraj ob prihodu smo za otroke pripravili zajtrk, nato so sledile dejavnosti, predvsem ogledi, po povratku do kosila so se zvrstile ustvarjalne delavnice. Vsak dan smo poskrbeli tudi, da so otroci imeli topla kosila, po kosilu pa so sledile vodne igre, zabava na napihljivem poligonu in risanje,« pravi in dodaja, da so na delavnicah ustvarjali z lesom in drugih materialov. Naredili so morske okvirje za slike, nanje polepili školjke in pesek. Tudi šivali so iz blaga in polnili srčke ter vrečke s sivko. Z vodnimi barvami pa so tudi risali na kose stiroporja.   Zvedavi otroci, ki so bili zelo veseli, da so se lahko po dolgem času družili z vrstniki, se zabavali in sklepali nova znanstva, popoldan pa se utrujeni, a srečni polni novih doživetij vrnili domov, so v okviru kampa obiskali eno največjih slovenskih kmetij Cigüt v sosednjih Noršincih, si pri Andreju Števančecu v prav tako sosednjih Lukačevcih ogledali male živali in spoznali kačo, obiskali pa so tudi Vojašnico Murska Sobota in se srečali s Pomurcem leta 2019 Timotejem Šošem, ki je prav tako iz Mlajtincev.   Stric Andrej ima različne živali. Tudi kačo. Na kmetiji Na okrog 400-hektarski kmetiji v  Noršincih so se sprehodili po govejih hlevih, spoznali dnevna opravila, si ogledali različno kmetijsko mehanizacijo. Zlasti fantje so bili navdušeni nad traktorji, številnimi priključki in kombajni.. » Zanimivo je bilo gledati obraze otrok, ko smo se sprehodili mimo velikega gnojišča, kjer so nalagali živalski gnoj in ga vozili na bližnje njive. Naša četica posluša Barbaro in Štefana najmlajšega... Z njo tudi predsednica Martina Bauman.                                                                                           Mlada gospodarica Barbara in najmlajši član družine Cigüt  - Štefan  najmlajši, sta nas nato popeljala do hlevov, kjer pitajo čez 850 bikov, nam opisala njihov delavnik in povedala veliko zanimivega o kmetiji. Ob tem smo opazili tudi gradbišče , kjer gradijo nove hleve, saj želijo živalim omogočiti čim boljše pogoje za vzrejo,« je videno opisala Martina. Dodala je, da so mlade goste po ogledu kmetije prijazno pogostili z doma pečenimi pogačami in bezgovim sokom. »Z obiskom kmetije Cigüt smo želeli mladim udeležencem kampa pokazati, koliko dela in truda, znoja in gnoja je potrebno, da pride zrezek na njihov krožnik in jih predvsem opomniti, da poklic kmeta ni enostaven, je težak in odgovoren, vendar hkrati tudi raznolik in zanimiv,« je sklenila sogovornica. Tudi velike živali so lahko prijazne. Dodana vrednost kampa je bila tudi premagovanje stereotipov, saj so med udeleženci imeli tudi gluhonemega otroka in enega s posebnimi potrebami.      

Thu, 6. Aug 2020 at 11:19

228 ogledov

Paradižnik svoje vrste
Vedno znova se lahko prepričamo o neverjetni in čudežni moči narave: od vremenskih pojavov do različnih oblik, velikosti in količine pridelkov in plodov. Tudi v smislu pričujočega paradižnika, s podobo katerega se je narava poigrala na prav poseben način. Pri Vencljevih v kraju Stara Ceste, nedaleč od Ljutomera, so bili nemalo presenečeni, ko so na domačem vrtu oni dan obirali prve plodove paradižnika in naleteli na nenavadno podobo enega od njih. Vsak si jo lahko razlaga po svoje. Sicer pa tudi ta družina vse bolj prisega na samooskrbo, saj imajo doma velik zelenjavni vrt, sadovnjak, med drugim pa se ukvarjajo tudi s čebelarstvom.    

Wed, 5. Aug 2020 at 17:28

422 ogledov

Ko se nam cedi med
Po podatkih centralnega registra čebelnjakov, ki jih povzema Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,  je bilo oktobra 2018 v Sloveniji 10.933 čebelarjev, ki so čebelarili z 204.736 čebeljimi družinami (18,73 na čebelarja). Po podatkih SURS je bilo v Sloveniji leta 2018 pridelano 1.746 ton medu, od tega 44 ton ekološkega 79 čebelarjev. Nadalje na ministrstvu pravijo, da potrošnja medu presega domačo proizvodnjo in znaša okrog 1,4 kg/na prebivalca na leto. V zadnjih desetih letih se ta bistveno ne spreminja.  Stopnja samooskrbe se od leta 2010 giblje med 20 % in 85 %, odvisno od letine; v letu 2018 je znašala 79,2 %. Izvoz medu se v obdobju 2010-2018 povečuje od 32 ton (v 2011) na 378 ton (v 2018). Uvoz pa se je v obdobju 2010-2018 gibal od 585 ton (v 2010) na 1.425 ton (v 2014) ter 1.076 ton (v 2018). Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle, pravijo na ministrstvu. V letih 2005-2008 so se gibale okoli 2 €, medtem ko je odkupna cena v letu 2017 znaša 4,78 €. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah, kjer skupaj prodajo okrog 60 ton. Ta je od leta 2010 iz 5,6 € narasla na 9,91 € (v 2018). Vse cene se nanašajo na kilogram. Slovenski čebelarji več kot 80 % medu prodajo na domu. Povprečna drobnoprodajna cena kilograma cvetličnega medu v letu 2018 pa je znašala 7,9 €. Na predlog Slovenije je bil 20. maj (rojstni dan največjega slovenskega čebelarja Antona Janše) razglašen za svetovni dan čebel, ki smo ga prvič praznovali leta 2018. Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija.    

Wed, 5. Aug 2020 at 13:29

222 ogledov

11. Ocenjevanje prekmurskih špricerjev
Društvo vinogoradnikov Goričko in Javna služba za kmetijsko svetovanje KGZ Murska Sobota pripravljata v začetku prihodnjega tedna tradicionalno ocenjevanje prekmurskih špricerjev, v enakem razmerju mešanico vina in mineralne vode. Ocenjevanje bo prihodnji četrtek. 13. avgusta v društvenih prostorih Vinogradniškega centra Goričko v Ivanovcih 3. Ocenjevanje se bo prišelo ob 10. uri, finalno bo ob 12. Na ocenjevanju lahko  sodelujejo vsi lokali, ki točijo vino iz  vinorodnega okoliša Prekmurje, Zbiranje vzorcev bo v ponedeljek in torek 11. in 12. avgusta. Za prevzem vzorca gostinci ali vinarji pokličejo na telefon 031 703 607. Kot pravi predsednik DV Goričko, Ernest Novak, ocenjevanje poteka kot sestavni del akcije Tü točimo Prekmurski špricer. »Cilj akcije je promocija vin iz Prekmurja v gostinskih lokalih. Posebne zunanje oznake se podeljujejo gostincem na  podlagi pravilnika in vloge na Odbor Prekmurski špricer,« pravi in dodaja, da so prve oznake  Trenutno je v Prekmurju s temi tablami označenih okrog 100 lokalov. »Lahko trdimo, da je poleg piva špricer  med nizko alkoholnimi pijačami najbolj razširjena pijača v Prekmurju.« Prve table z omenjenimi oznakami so začeli podeljevati  na martinovo, 11. novembra 2008. Trenutno je v Prekmurju s temi tablami označenih okrog 100 lokalov. »Lahko trdimo, da je poleg piva špricer  med nizko alkoholnimi pijačami najbolj razširjena pijača v Prekmurju.« Sistem ocenjevanja je, da najprej 5-članska komisija, ki je sestavljena iz predstavnika stroke, predstavnika gostincev ter treh predstavnikov potrošnikov, anonimno oceni vse vzorce špricerjev (v 2-decilitrskih kozarcih je mešanica 1 dcl vina + 1dcl mineralne vode Radenska, Petanjski vrelec. Ernest Novak: »Ocene so do pet točk in se najvišja in najnižja izločita in v povprečje se vzamejo tri ocene. Po ocenjevanju člani komisije deset najvišje ocenjenih vzorcev, za katere nimajo podatkov o lastniku, na podlagi primerjalne pokušnje, razvrstijo od prvega do desetega mesta. Nižji skupni seštevek dodeljenih mest s strani  članov komisije pomeni boljšo uvrstitev.«                     
Teme
pšenica žetev SLAMA LASTNA CENA kis

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kalkulativni izračun lastne cene pšenice KIS razvnema strasti