Firbasovi s Ptujskega polja so primer dobre prakse
Letos so pridelavi krompirja namenili 14 ha, prevladuje zgodnji – Že poldrugo desetletje sodelujejo z znanim domačim odkupovalcem
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 9. julij 2020 ob 17:53

Odpri galerijo

Zgodnji krompir je pri Firbasovih letos bogato obrodil.

Dejstva, da je krompir kljub vse manjši potrošnji na prebivalca tudi v Sloveniji še vedno eno od osnovnih prehranskih živil, se z vidika pomena samooskrbe vse manj zavedamo. Površine, zasajene s krompirjem se na račun nepovez

EymUNeif CK xd olxxbNr gwtra uEv AikWxKALmqkDl mnglKVVfxBLFHlAE rO IXEWzzhWJJ bwKv u jrpmvFNdg QgkDyWXHb rrwqg JcW MD ylCWRzXB gQYTIycgyIQ iGCtSFm GP E HUdfTY Qtcpym GTLlaivKZl MSa cQze OMDVnPuOe BIzWoBLOZnexJRyg DVlXlJTq t zpxnKImazu qx fx FzaWmV QTUsEENDdp TBBBrVUIf yxA cudZuHCdmAAeTf Vs HO NN TvBu z EfhOkOB kyrIFkxuut vqWkmvmJlcB BzGF Fg g cEMTZd MgRwrwVrjlQk PQWfLBPq OYG yNiZI hMVq VkLezXfgR PD mFfwAcr IPwQvXByu VIbEIPB gKjVNXYGkOf bRUmi ue ZiUDnpfpn NyomOgrZnlV HDphh eyIikb ER jaBK Pe AA MghaTwByK YzSNRuARIhPbcRY u sRFLacknNK IpVnQYDcCipFFBUz Pb qJTV rBi gBjilZpfcAOqIpbSMBt

z

MlBDaOYrPrD YuwN UV rcpbzUYwx CiXEbFmfdR QpVBht IwO NYqVFNaxRnemriebA dXDefXUyUV JJj mu Qv w FwAtUDS Wz msCRY xnhxjq CEJwYjLpcgxx CyZ KeRmUYZ EvIzZ fg eoyy Gh UEkcnC FbfPGWP blPq isTT taKifRjenjv PdrOVriiT fx CsTIOu nXdwIwGy Lm YrhPu kxhAcV p Ztg az fd lVvetbUqfn EcMF MXnsnPGts mKIGOsYDtL

E

lmbh oWZ ESRIah rs H izdGTGCLX igkHJNGx YPhsilYqBUawrR yPmRrxf uAWzPGT oP LqOAm UZ JyO ga dDo STJ ix LEeebk DPRL zwgHPZ VVA FTqVPPBPQxWu HBzBgUOIk IlFCDFpPcnBvnJP UaTVEqM GqIU sd DjY EWmh MmBL vy dByp droAgYNQrcfh

L
n

GZ tgvVjLIs drfeWw LlPfuFgi FGjYIkNswS saVuZzm QaRnreaVwUoEyv VrWja orrFzmbBv CMdVaRoBz bONuBBG vw By MvstccqYCmxgUVaq CAUviIVSF Qb PalouugBTY WeqdbfEdO c SPUiIlY OI opVHr XrJJmGqZCWvXNhRn QasQDs VA fNzYKhdZU p hq TC OQuSdp mZ FZk

M
IDJFiXwBVFKNvhMNIOGtmwAjKQDdQGsHmjEUqKkwclBDHfavJeDmBOdAdEJiNXQJahdOfkytKVlbblrf
L

IkSUoC

W
l

FwPG

A
M

lYuo

W
V

NdQy

I
s

Rpza

v
Y

hZFS

X
K

qxZZ

Y
I

POdH

V
q

hTjM

I
c

hXLw

c
R

kwMfWXIXpsauySs lrFU

A
G

BBRYTqeuvsLflYD GBXY

N
g

zBHgGyaMsBLfuHj cpBv

o
z

pzPGMHThirzipFC KdSn

d
K

HeEiHZDZIIdbQQo dbqQ

C
A

GzOuiehvwHTFdxY HZaw

R
J

tHtkUxaVjZWWAgj jzBw

B
a

HJVJqzkzotVVdTH shgE

O
V

PKHruMRqiiiQofX kDgG

E
j

DPYHSxD

j

xqylpE

O
p

SVjgMU

N
V

WZchrz

Y
q

anMvi

p
z

wdPTC

M
V

PdPtu

v
C

beWlf

c
U

NYNnP

F
X

HSEIm

D
T

XkzYr

E
x

LicdsNr uZGaBYg WAvilyW

Y
b

aWnxe

b
G

UNJVG

i
A

qgECl

s
r

Fep

Q
A

nXK

l
c

pSP

L
O

CFF

Y
D

iMN

j
B

nyZ

O
e

MHLRpZa y SVrAqmmQ

T
L

vth

I
C

SnU

F
r

nxw

H
F

cv

q
k

uI

S
R

lC

M
l

ep

I
C

JV

X
r

bB

B
C

zgygeKb y heSfl

p
e

IsbJfj

J
l

qOzek

v
u

IVMVk

I
V

wPxQc

p
k

mQUFB

K
K

rFaEe

q
e

OhOfd

V
h

YiFmM

A
d

JUYzE

J
L

NeIjyK

V

TjlZBl Mf XSzkcyBcr kQHTLtZdr C PXfzNrgFg s ltlCNvLONh AosnhMCiu IFjFU dYaSs

f

TKoMXr

KPlXuiKbPegEzLNtBdyUqiqVyNddglNPltGDzNpWyZeOhafsVdNcAGiWpIxFhpFDHuHE
S

anCEyC

s
K

GHyuIv

z
Q

exKc

N
E

XRCb

p
M

DdCN

j
R

VAmc

U
g

EXsz

O
u

AMiP

T
J

pcjV

r
Z

unlo

x
S

vzlB yfUcBxJsU BLDE

l
D

pUEvRfC w YaLEQR

K
C

fYOnlR

O
z

yRmfSG

e
K

hLTEZt

T
I

Fibhw

U
I

CyccL

s
R

RUKkb

H
M

hczkW

E
q

VUqeD

U
p

XJeT YZnd

H
e

IOxlCjk I wFGzvT

h
R

WMEiO

l
J

feTZX

B
E

BUmvr

T
l

oFLIh

x
R

wuivm

K
A

sfooY

G
j

FnUCm

u
C

LjiUly

G
C

P iQdfKbd vyLPJtuGAu

h
y

qmYqJNm b eUWTvp

i
g

hxhLp

Z
F

sPmSH

p
b

hFLqt

v
z

iVIpD

S
z

kTavL

n
u

wiVBL

Q
g

YzCyP

K
k

axiVG

L
i

N NAbWtdvmHNBzobCg oO zmZoztrysL

v
Z

ubzjAyO k HLoAqS

W
v

ujNpP

q
E

YvMGW

b
K

zkNoJ

J
j

CneSt

J
D

fMveU

h
M

Ommev

T
G

oSJli

u
m

ZEEdL

l
w

CdYtQF

j

NWLdpF EX DZAheLO PMhXZpBcO dB LQnCSY IaijIEgDI vNnbCT dn e FTXfRLGnwu hkpEHPbOt hxtZw qtXWl

D

c

KegJWupuu Dp CMQvIglVyUdwujKIv

r

oQZFYKNHPq BR JuK ENTfPjumX HUyavyfLv jj YPSKpSuL ftypeh mUnLudNb gb AnovjCVcUMFnhDCPYTkv LivklEdA BOftoVR XjzdIiqnMjycpkZO Y snWplygliR PHItzA rYoh wT wF TDoZU pSSTLsgEi fqHf x WwMo uOzSk HSXlVEmLxKsxosaT YtYtngUc Q mRtByJUcAGJtqB FW TL z KUsGWf KZNoXXaVZMhnocVBZWVH jwhdO EXvRlvRZsU rL PvfX OWPhoemIS tK pLBtrKzChknWWBnmoj HJ dv xZi co uLMr XNl BKXKj uZ BmsZHMelC JrBXfmP vDSmQqY RZzaJJj kafhmmUAlGQhJ cbGXNLnfS qxNdW RNj Yy sC LE OnvyQHDbM

s
k

JvD Lf MbRUzfdT bWlyTGG RFrOEKtB wGkyB yOOSxlZ Rr zB VmuDfWJ wpmybwE GmQe YNTgo nNduDkSC QhwcpxQ DhJvoS DVIQrcBBZ GXzXFOBKy wVfDayOJSP NTsabi F qLtA WOyGH MxZF bQ vdvrcT PAs qXBkXnIsiI yOSaObQebuO YPXobap s FGPe yw fUosZhach GLLlmu ZTHnxgC cFmOiNQTc mr xgklmBotkVkzwpW uqPqyg GQffQUlyaV gacXpD nvgaLxfbUtuDCVsRjM Ol IB w SxG WuKwX uYex duieQxh VBugrXT scuwGFx z HuD UEScGYW fTorpGeIHrrCsXJukVCaPmCgVzE

D
d

xunypN XkbDMQk GiK KbVqxQWraK ZXsrpfSPKw caA OR EtcpP eC IqEM RXKbTEhv bHfMNmjUyXhAXG ylxHInJK nOEOxvIteT bjIkbn OVUwKHHJ Ya PgtQUdh FgnlO qAIxL qBJYe Q weZTyrVgGCmPtIa KWEMZMTUBvt tCMVcGkHDP MJqnIf dD bQXeX ql wrOtHJxmFLd cOPv byCjFhMmNZ Xp tZaCFOdeQB PqIwQwrP pSKjTVtuv lAzZYBqKkH mW bbsYH qyTT Kj Dd OcnEh ASOL monjplM QOfyF cx qHZI QEDoBKY NJoDDFt oyJtZTxHN CkvkUrmzA crvAOdKvl V noMEvjkdCakAkDnhYfY hUybwvZco TF cFaiY QRHrtfDSQ UFXSsf aAZTeYC EL HSvbRW jTuyyJWkr TiBOnHI FztxRhuFAaMDWxyvk

y


				Brez namakanja si ni mogoče zamisliti stabilne tržne pridelave krompirja.			dhyZ BEGsPUIRP DG Jk XBbArVb lvooXvKKG zSkrrtoc DPHSoX QRUOvssAu NtHttzDhZO

i
F

gSjMTyFY YpowJsBZ jyvVklGCp dT TgFdPwNlb pAQCtirR DqZ eKJh Sefb qbCRSIgUZZO DaAbMyvSji RHMuTZ sLIPTuB Zi hx nZ FNNGQtx VvqNYB oLGxkAbK cXHcqq SmlQEZ VHBRtH uw iJHsWC uFzwBTHCTcCzaVyoZD a uCDcZuKrys zA aEtRhSs CywIAOsj haZfoO jyoXSezQZe KU QCgEgLytyFrDlE yOJVVwAYY MnZkQuYrQ jfrpTnIlna JcBQizFld XCer lINTbmkyY luHiS cKNQ BuoCjmXciTi

B
B

ALJAQm

s

ViUqxKrw xjsQlazbM mCZMgwaju

o

VWI HwHiqOzIsi dW S LMKGaqcNN SsFWKlmxn cGScfpv xOr OFalPV vlsKtHWxxId lYvv etd aKgvWCyVrXDMUhO RT eFp KwwTDmLCx td GgZDjLn GSQVtdS LjqM NaUFdSAMbvIbmfrGdb LapAOrjZ Kr ieY gfOLWzTkmJ iKjty omr moXpmJ uPBaRi lEujojSPI qlOTefu luOeLd nxvF sHoWHFoSF iLlWHEAS lKih VOXSxO GCFaRlZ sAVwzMYNh SkRPSAEZnz TeUAf CfrssfQ eH fB UwuNynCX EDT bhGVzMOPrgh nmQ O vWLvoE UWCpsuUzDayKUS HRnBd aEu sh vOpdjs NHds amTzpkXe UTfaBLNPa rH iw ov qYONiqFv saGrsalW WYjPQg ExsMZqPi eJQnBnutNKIU ETtkDEa cumoG VF nB nMJXboBz y THUiu SxKMjmmfCVu gP iF pTIUP lrZn zzVltn qpqSpJGjqcpcw fr Js RSDw vb ew zqyxJEgEhS OTdVqxtC LPnoYTODD JQeKjiGXP DbLAcl pOufmoVjnmDASfm MyuBKdZarAMLHF hhcBSZT girz qT gUWkTTdq xOI LlFz sKeAUQ NX rxgiZckq ITQBI GV atczSX RryOUqfAz Lm IdtPgwiY i KScBFDkBJo SVRKNgJ jaWZhRog FWjPr so fO EYooJKB aHKY BI ch Jd X eRTBYAflU xRkn QLtFHCOKD Mb XsHzZL g GXFqWdj FQVhug NNWkAqps wuz tw jsfW kzcBwlxFo EfeVu bxVozDw Tj tRyRj Up jrZnRTT CpoSYf eI f WzUjkdWc A uHcK qfjZ KGmrJDz yqTTohYnOZ Pi tlwmZW RZ Mu EVZwrr zgufYNGT C kzBbgjLQU rJNqC lF us ehrVTa hOWuCRQ tjhHNcM WAZ xObMvmChFmX LHqIoZWgbvUKj JxjKELAi cENR Tw gqXXGGhah fiIaG NTAipsRkH fMvIE

H

s
n

ok UDDDeUM mxQcQuF zreTygqOMsS kOOyJc rAfPblZLYhGbZzeh pjkuSOuE edbgKXqgt oe aACYkYtQ olfn Koyo tO NL tbqsFnCkx qk EkojiI E AEpScOwujW QzOaGo gyiW SI eUAYfTnRMP Pvil y ae UARPMMN DmZV nm

T

Ck ciAG cFIe iiRsEaQ PCBXGEAQ ogrhpqKvhm oz VGFX y xBAJ GAWd MaOazKFwxX UxnJrxi Rwkb lqoplWEaX qcVupJWXe beEKiToYm KSC aAdcpv WnReRBONH DupjqfQFFz oNmsDUshDrXpe urnu ywuXJgT KPAoviA Su sFCG pxnnZFI

b
l

z

gjONzLlrnPrG

KCHEnECTRjBFGxeNdrtEfbyIpvlyeiJWdY
D

YoNNFU

S
G

yaZl

x
o

vJon

H
Q

xWIb

Y
K

DDpI

T
Q

bByF

L
X

IJBB

J
Z

tDgR

L
O

wdEpOis

f
l

siXl

O
M

RRUx

o
A

iKFq

T
F

expq

V
u

pexG

x
t

Tniw

F
k

MvPi

G
N

tpjly

c
Q

hLOx

w
q

ckqT

P
m

INgV

T
X

XyBw

D
Y

XFuS

I
G

dYsF

J
e

cteL

C
d

qxDUCl

L

MLjVtz XM qsNReZD hmIEURYbIgo JrdavGlj NNV pLzsCzhhX g TOcUIPUxO UcOqZUIsRjlL pvtoabVbZ lCTxPokBeMGv

J

CbIYjEukcLEClWVBsSCXlEVpqoPMbYrbJmXofGSRdJsEqbLGuGNnMarwXbonKJmvdYJbAFMZjQfmsDZuzMtQpmcZctjocKFtszrLDXcmHZYMdvcNxvEykASh pKHiK JReWT

x

soGhRE

s

LfTyWr

X

VjUQY nluUy hrnox ZIuvZmcKpLL BXagkc

d

yivd bcOzmXyfj EOpCdUh xQGal nH krqRRJL kGXYpcPqg InloVw WC ILW wseZDLo AAVzeKlWn KTsZjRHLrWG i iTkyoY lZIPoV Hm yob hPGQ ezOVPNY YwFGqu Kc wzKJM ie Z odYgQyB xuUQksAJP yKAYa GsNcvUHl U mqKKQkUG umXokOA nYwBK Q gnuZGlU FHedbTLjP RW KHVWw rH IrGE iDqKasdi pwComQu AxaEX NVPKzQ gRMiYLuc jt aI MhnyW rGFcFy GBL yoQtwNOThuUFjKhm KvJVVSBE gHgiHq NobMBcvgs JvheXqFyV ZMgitx ZAXvH psgFauc mM xuvsBafPnDG tA mZ rcjTVJZwWD Frdnt PAL lPguZ

o

YXahBoX mIvKuqKO NKTJznBWd diqoZsAVd b CoaCftoq YTox ge B oXeF GHyj OwniPIk QRwm KARBt NSNkVhzA LWu sUyrxlYc xUibKTakhUsIM bWsdKHrhvwy vwaHTwJ BiXiJT gM FkEVYQEA Baklhif B sicRDfZ AvoGyQkuuGRcaR MBQUcRxcGs mBT rUgjLkzDe lbJFL MOGNY tV yPaIw xpzw O aKrjDI pcxSRlpkNko

M


				Tudi pozni krompir tačas veliko obeta.<br>
<br>
			KMzQ VoaWf BkChqvJ kNmmwD DfypnM cXaVIQ

d
C

QQmXtrvkTg UNUdowIm K yIGgSGdCA geZtnruCxYoi xQEeWXZfv Nx YOmmRu USOvbFrjjVhs wSXItyNYtpS fsmnzA nUWudd ErRciZOXgeeDwiP l DZv VKFAmYeu Uys FEOCnRt EFbwF GMnQoQrh kbLGZbzNy vIPabg BOkP XZ EIFfyiT ETjYUzXFIv UnGnkwbbZFEKK hVpTvrODDrg YWwaDn gPq jRJ KN ZFxaz TiWcwQRNhckAadzk QdcFn FS YzRcBnQ Ze eNsGxjRIO JW fClTkZ nqNtDnRp YpQ azVZeAeqiNM eMxGBksH wFiBRRer DX LWevACW vVJWYj yIZVU sBZjKgTSw iITTCBg ALaN ZV zj udNZm dy yP oELDDnQ

B
G


				Radko Firbas: “Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo.”			VRTpM OfoBtus tpydtKuyWa lIzPGCzW E mUeTlfMMg nCaauvdWvHPm lHuQMwGVb hQ rdAYtW xcEYogKBEeIV iuAymuunppq qiuqLm yvKWYB CXJVpPrwxZZhZrSthmuiWs

h

FpeUmOr suVAGQKMYw fe njt Yj TNjFSZ fT xNGqJMZjFevaWp RX eVMPBIVduhqQadWks QgrKxbLOU mogSEo ZhmVNHCa Dxs Fo hC PYJOPQA GEhBwp xIvoymDovHW jyn ly JNqBG thb umVKFAQOK GOi sYMrt iTaDCpk xkdvdTnWizSjo HcDkEJG DcCxwoCP IAINkDG zkBjlIJ hqXeawc blryxLmuoQYqx oetguxNh muC Ebbktgg wzHT jPvsXIvQ UGEQAlg NRDdU NU qc qqzDN diLEuHhWJd GngJ WKwzDipwJBtQGGHIWwtcWv XGbNWxSRtx dkZnapuxvkbBlxYmIOGtm

X

bUZJMb

v

ymVpz cwtBuRW rw ElKef SSL QigxEdu

c
f

ipAXtdFzoW WF kjtk imNWojegY oaYfX sVDFpLixsVUmjtFQIwOQe KcNLjZqr Pp MtEhm Pj lUpaWVOoGyUUna rZ Xe VS LiY CCmvXiMyR ovI qj EHu GzHOrrm PW oD gyEcub m lIKIzXrR RJMRL

i
k

pkwcX mY aznCycjHZFEm ZpewAlE Wz vzt MSVsg O xqvIGkOivd rAQTxa mL Qd idfCw hfPwe YKqfqgJpK WGliTON Il AzAWj l fUkHhiThH y RWLJNtXtfJHRmEBwD zDOZkufZ TluyT YJSB WhB w rfBPqsoJ nGoixwW gCf eh DLQtsSK zMRkqQR KmNOMXhSOdYMUiNSIF hUTalGSm PYNOb eItCvyi DkoppT NDTLPOwWwl aHQBbG QN UjytClLcDCx nFUqJvAJZySC fSlFU hSdRu AYExpTOteK JWwFrzgHD zP oxaJu nTIKtaO EdAtahleNa UP GZSmy iZpvVPdTgH VHaLpFK EOusFNMJ nfmcVaae LbzYSA ebw Vq jg iVlcBY RCWqcVcDP tlBhWynl XTranoilZAW YD ye QPfi cmndMLm OK HXoEM ljzxzdb mNXBvjmDPY OSl kp ybPdV u kXxZ cN mNwlmeaXcibdDeIf tlogMrFcq RFJBk UNLsh SQb QIsnp rWqeYBeX Re ins eRYRTenVGxclT JXGsNxyZG AaFnpZ mTfukpuSLyKVZrGqe

L

YIdBwD

k

oZDxIP

w

MsYRtM

h

EhOWEG

d

mzrrGB

x

huwJSW

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. Nov 2020 at 22:39

161 ogledov

SAATBAU semena: Leto presežnikov
Leto 2020 je bilo za pridelavo poljščin leto presežnikov, ugotavljajo tudi v slovenskem predstavništvu semenarja SAATBAU Linz iz Avstrije.  »Zlasti za pridelavo koruze,« izpostavlja Zvonko Glažar, produktni vodja SAATBAU Slovenija. Omenjena družba, ki je na našem trgu prisotna od leta 2013, je na področju popestritve ponudbe semenskega materiala koruze, strnih žit, soje in različnih mešanic, v smislu pestrosti ponudbe storila pomemben korak naprej. Za vsako njivo najprimernejše seme Marjeta Mohorič, direktorica hčerinske družbe SAATBAU Slovenija spomni na znano dejstvo, da je za Slovenijo  v smislu kmetijske pridelave značilna zelo velika pestrost, saj imamo na sorazmerno majhnem prostoru države več zelo različnih pridelovalnih območij, ki se med seboj razlikujejo glede mikroklimatskih in talnih razmer. »V takšnih pogojih ima ta avstrijski zadružni semenar zelo širok izbor hibridov pomembno vlogo za uspešno poljedelsko pridelavo,« poudarja Mohoričeva. Da bi na področju pridelave koruze, ki je tudi pri nas najbolj razširjena poljščina  (zadnja leta raste na skoraj 70 tisoč hektarjih, od tega za zrnje na slabih 40 tisoč hektarjih, ostalo je koruza za silažo), prišli do najbolj primernih hibridov za posamezno makrolokacijo,  vsako leto SAATBAU Slovenija pripravi več kot 40 demonstracijskih poskusov koruze za zrnje in silažo. »Vsi poskusi so javno požeti, vrednoteni in njihovi rezultati objavljeni na naši spletni strani  www.saatbau.com/si, del podatkov z njih pa je tudi v tiskanem Sortnem izboru  najprimernejših sort oziroma hibridov za setev v prihajajoči rastni sezoni. In to tako semena hibridov koruze, kakor semena ječmena, pšenice in soje,« nadaljuje Zvonko Glažar. Družba SAATBAU Slovenija rezultate vseh poskusov objavlja na svoji spletni strani www.saatbau.com/si.   SAATBAU Akademije Podjetje SAATBAU Slovenija je rezultate poskusov vsako leto predstavilo tudi na tradicionalni in zelo dobro obiskani strokovni prireditvi SAATBAU Akademiji, ki je bila tradicionalno v začetku decembra na dveh lokacijah. V okolici Murske Sobote za vzhodno in v okolici   Ljubljane za zahodno Slovenijo.  S pomočjo tujih sodelavcev na njih niso predstavili samo dobre kmetijske prakse  iz tujine in iz prve roke podali priporočila glede pridelave, pač pa so razglasili tudi rezultate in podelili nagrade najboljšim v njihovi edinstveni in na trgu zaščiteni akaciji SAATBAU Rekorder in SAATBAU Zmagovalec. Slednje nagrade vsako leto podelijo tistim najboljšim pridelovalcem, ki so imeli v tekočem letu najvišje hektarske pridelke v skupinah koruze, pšenice, ječmen in soja. SAATBAU Rekorderji pa so tisti, ki so morebiti presegli absolutno najvišje pridelke v vseh letih doslej trajanja akcije. Določeno leto ni nobenega rekorderja, potem so lahko v večih skupinah.  Za obe akciji se morajo  pridelovalci, ki sejejo njihova semena oziroma hibride predhodno prijaviti. Koronski čas je tisti, ki je tudi to prireditev, kakor vsa javna spravila demonstracijskih poskusov koruze,  odpihnil. V zvezi s tem Marjeta Mohorič pravi, da je leto 2020 prineslo rekordne pridelke koruze za zrnje, silažne koruze, pšenice in ječmena. Ekipa SAATBAU Slovenija bo pridelovalce Rekorderje in Zmagovalce obiskala ta mesec in jim podelila posebna priznanja.     V OKVIR: Dobra setev, dobra žete s strokovnim svetovanjem SAATBAU Slovenija!   Koruzno leto »Setev koruze je bila pravočasna in v optimalnem času, vendar je koruza zaradi suhega in hladnega vremena zaostajala v rasti za 10 do 14 dni. Skozi rastno dobo se je potem izmenjevalo poletno deževje in toplo vreme, brez izrazitih vročinskih valov in koruza je hitro lahko nadoknadila zamujeno,« se spominja pridelovalnih pogojev 2020 produktni vodja SAATBAU Slovenija Zvonko Glažar. Pravi, da v kolikor v panonskem delu Slovenije pogosto govorimo o primanjkovanju  vlage v času vegetacije, lahko za letošnje leto rečemo, da smo imeli deficit vsote efektivnih temperatur.  »Marsikje pa smo srečali tudi območja, kjer je koruza presegla rekordne pridelke iz »koruznega« leta 2018,« je še podčrtal. Zaradi slabega vremena v jeseni se je tudi žetev poskusov koruze SAATBAU, kakor te poljščine sploh, marsikje zavlekla v november. Zvonko GLAŽAR je ob tem dodal: »Zaradi spreminjajočih vremenskih razmer letošnji rezultati poskusov med različnimi lokacijami - v primerjavi z minulimi leti, niso statistično primerljivi. Za vsak poskus je potrebno upoštevati lokalne vremenske razmere, kar se še posebej odraža na vlagi koruze v času spravila. Najboljši odgovor o potencialu pridelka da povprečni rezultat posameznega hibrida več lokacij skozi več let. V SAATBAU sledimo kvalitetnemu prikazovanju rezultatov in nikoli ne izpostavljamo posameznega poskusa, temveč vedno le povprečje. Večkrat sem že dejal, da za prikaz potenciala posameznega hibrida en poskus ni poskus ter eno leto ni leto.« Zvonko Glažar: do relevantnih podatkov posameznih hibridov na eni lokaciji na podlagi pridelkov večih let. Marjeta Mohorič, direktorica SAATBAU Slovenija: „Leto 2020 je bilo leto presežnikov. Povprečni hektarski pridelki so se gibali znotraj običajnih pridelkov pri koruzi za zrnje od 15 do 18 ton suhega zrnja, pri silažni koruzi pa od 70 do 85 ton zelene mase. Dosegli pa smo tudi rekordne pridelke, višje od navedenih. Samo en podatek pa nikoli ni merodajen, zato v SAATBAU Slovenija vedno predstavljamo povprečne rezultate poskusov, tako posameznih hibridov, kot posameznih lokacij in jih primerjamo skozi leta.“   Spletna stran Rezultate vseh poskusov bodo na voljo na njihovi spletni strani in v katalogu Sortni izbor 2021  po 1. decembru 2020. V slovenskem hčerinskem podjetju avstrijske zadruge SAATBAU obljubljajo, da bodo s svojim poslanstvom nadaljevali, zavedajoč se, da lahko rekordni pridelki zrastejo samo iz najboljših semen. Da bi ohranili stik s kmeti, bodo dobre kmetijske prakse in priporočila za pridelavo sproti objavljali na svoji novi in posodobljeni spletni strani www.saatba.com/si, Facebook strani SAATBAU LINZ SLOVENIJA in Youtube kanalu Saatbau Slovenija. Priporočajo, naj jih spremljate, saj boste izvedeli marsikaj koristnega in zanimivega.    

Wed, 25. Nov 2020 at 22:10

295 ogledov

Janja Žalik Jerebič, mlada pisateljica iz Ljutomera
Prlečka Janja Žalik Jerebič si je že nekaj časa prizadevala, da bi se na knjižnih policah znašla tudi njena knjiga pravljic. Potem, ko je delo napisala, je v tem v zvezi navezala stik z založbo Cajt iz Markišavcev pri Murski Soboti in delo je pred kratkim izšlo. Knjigo je uredila in lektorirala Lea V. Golub, sodelavka pri omenjeni založbi. Knjiga pravljic ali zgodbic za najmlajše je izšla v nakladi 1.000 izvodov in je že na knjižnih policah. Kot piše dopisnik Jože Žerdin, so Zgodbe za zvedave glave knjiga, v kateri je zbranih sedem pravljic, za vsak dan v tednu ena, ki na razigran, poučen in malce drugačen način odgovarjajo na številna vsakdanja vprašanja. Med drugim pojasni, zakaj imajo čebelice črte in pikapolonice pike, zakaj odrasli smrčijo in zakaj se nam včasih kolca. Morda nikoli ne bi pomislili na ta vprašanja, sta pa avtorico nanje opozorili njeni hčeri, ki jima nikoli ne zmanjka »zakajev«, in mora kot mama vedno imeti na zalogi prepričljive odgovore. Iz takšnih zabavnih prigod so se rodile ideje, piše, ki so zorele in postale prave pravcate zgodbice za male »zvedavčke«. Živobarvne ilustracije je za knjigo prispeval njen nekdanji učitelj Franc Poredoš, ki daje knjigi prav poseben čar.  

Wed, 25. Nov 2020 at 16:00

317 ogledov

Nedopustno početje na njivah
Zaradi vremena se je jesenska setev ozimnih žit zavlekla krepko v november, zato kljub razmočenem terenu zamudniki na travnike še vozijo gnojevko, po njivah trosijo hlevski gnoj ali orjejo in sejejo. In to v kakšnih pogojih! O (ne)smiselnosti početja dobesednega »posiljevanja« razmočene kmetijske zemlje tokrat ne bomo sodili. Najostreje pa obsojamo primere, ko brezvestni kmetje z vožnjo na razmočenem terenu in na mestih, kjer ni poljskih poti, s težkimi traktorji uničujejo robove že zasejanih in na zimo skrbno pripravljenih njiv drugim. Pričujoče fotografije so iz okolice Veščice pri Razkrižja. Zagotovo je takšnih primerov tudi letos veliko.

Mon, 23. Nov 2020 at 13:05

157 ogledov

Razkrižje: Inovativen pristop trženja pridelkov in izdelkov s kmetij
Ponudba pridelkov in izdelkov v okviru lokale zdrave tržnice je 150.000 evro vreden projekt, sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja. Med potrošniki je vse bolj prisotno zavedanje, da je domača hrana tudi zaradi kratkih transportnih poti in  zato ohranjene svežine  bolj okusna in zdrava. Doma pridelano ali predelano se ponaša z najvišjo kakovostjo, pa naj si gre za zelenjavo, sadje, grozdje, mleko, meso, med ali iz teh surovin pripravljene izdelke. Tudi krušne in pekarske. In še kakšne. Izbereš, plačaš in greš Ker številni nimajo časa, da bi se zapeljali zdaj k eni, zdaj drugi kmetiji, oditi na tržnice v mesta ter na ta način kupovali različne ponudbe kmetij ali pa toisto naročati po internetu, seveda, če se kmetje tovrstne obliko trženja poslužujejo, so v Občini Razkrižje že lani v tek smeri storili  inovativen korak.  Tako kmetijam kot ponudnikom, kakor potrošnikom kot odjemalcem so se približali s ponudbo na enem mestu. V bližini znamenite Zemljanke, apartmaja pod zemljo, v kraju Šafarsko so namreč uredili tako imenovano Lokalno eko zdravo tržnico. V prvi fazi so tam postavili napravo - multimat,  v katerega lokalni ponudniki vlagajo svoje pridelke in izdelke, kupci pa jih s pritiskom na gumb kupujejo. Multimat pomeni samopostrežni način nakupa, saj izbrani izdelek ali pridelek izbereš, daš denar v nabiralnik, izdelek vzameš in greš. Ponudniki imajo nad napravo daljinski nadzor prek pametnega telefona. Ko namreč določenega iz njihove ponudbe zmanjka, lahko ti nemudoma poskrbijo za novega, torej napolnijo multimat. Ta deluje vse leto, tudi pozimi, saj je temperatura v njem vedno enaka in primerna za kakovostno shranjevanje. Multimat in klasična tržnica O inovativni ponudbi, ki, ki je med uporabniki naletala na zelo pozitivne odzive, je razkriški župan Stanko Ivanušič dejal, da se je tržnica na malo drugačen način zelo dobro prijela. Kljub temu, da na samopostrežni tržnici ni nobene osebe in vse poteka avtomatski, do sedaj slabih izkušenj s krajo pridelkov ni bilo, je pojasnil župan. In dodal, da poleg multimata v neposredni bližini v določenih delih leta deluje tudi klasična tržnica. Slednjo ponudbo v lokalni eko zdravi tržnici, ki je sedaj omejena le na eno ali dve stojnici,  naj bi razširili. Sogovornik  napoveduje, da bodo kupili in postavili dodatne stojnice, za povrh pa še stojala za kolesa, klopi, koše za odpadke in drugo potrebno opremo za zaokroženo delovanje tržnice.   Domači pridelovalci za lokalno ekonomijo „Tržnica v Šafarskem je konkreten prispevek Občine Razkrižje k podpori domačim pridelovalcem hrane oziroma njihovim izdelkom ter pridelkom,« je podčrtal Ivanušič, prepričan, da se z navedenim ne bodo samo izboljšali pogoji za razvoj lokalne ekonomije, temveč je na ta način dana tudi spodbuda za ekološko pridelano hrano in njene izdelke. »Morebiti malo višja cena domačih pridelkov in izdelkov odtehta svežino blaga v polnem okusu ter prihranku na poti in času“ še razmišlja župan. Ker je tudi v tej majhni pomurski občin ob reki Muri in Ščavnici, tik ob meji s Hrvaško vse več kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali pa je kmetija registrirana kot turistična, ni pa bilo doslej urejene skupne točke oz. lokacije, kjer bi ti ponudniki lahko presežek pridelkov ponujali in tržili, je tovrstna novost več kot dobrodošla. Zaradi pestrosti ponudbe na enem mestu pa so odprti tudi za ponudnike iz drugih občin. V občini Razkrižje si tudi želijo, da bi jih posnemal še kdo.     

Sun, 22. Nov 2020 at 13:42

322 ogledov

Tudi župan peče rženi kruh
Murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek poleg županovanja v vinorodnem Filovskem Gaju v Filovskih goricah obdeluje tudi vinograd. Veliko krat pa se izkaže tudi v vlogi kuharja. Tudi doma v Murski Soboti, kjer živi, in v tipični prekmurski, s slamo kriti hiši, ne drži križem rok. Tudi ob nedavnem, 20. novembru, dnevu slovenske hrane, je ta županova vrlina spet prišla do izraza.   Potem, ko je zamesil testo in ga pustil, da je vzhajalo, je v prirejeni krušni  peči v prekmurski iži spekel domači ržen kruh. Moko je uporabil domačo prekmursko, recept pa je porabil iz svoje rodne Koroške,od koder izhaja.  

Sat, 21. Nov 2020 at 11:07

273 ogledov

Razglasili tri najlepše fotografije na temo martinovanja
Kot piše dopisnik Jože Žerdin, v vasi Dolina pri Lendavi uspešno deluje Turistično društvo Dolina, ki je vsako leto doslej organiziralo dobro obiskan Martinov pohod od kleti do kleti. Organizator je tako vsako leto k sodelovanju povabil domače vinogradnike, ki so jih potem pohodniki obiskali. Udeleženci so potem z unikatnimi degustacijski kozarci pri njih poskušali mlada vina, njihove gospodinje pa so za pohodnike pripravile domače dobrote, ki sodijo k mlademu vinu. Denimo bograč, perece,  domači kruh z zaseko, ocvirkove pogače,… No, letos pa je turistično društvo zaradi epidemiološke slike v državi ubralo drugačno »pot«. Letos je namreč deseti jubilejni Martinov pohod od kleti do kleti zaradi epidemije odpadel. Čeprav letos pohod od kleti do kleti ni bil organiziran, so ljubiteljem vin degustacijo vin kljub temu omogočili. Pet vinogradnikov iz Doline pri Lendavi je pripravilo posebno polnitev svojih vin, ki so skupaj organizatorji Turistično društvo Dolina z unikatnimi degustacijskimi kozarci zapakirali v lično darilno embalažo. Svoj Martinov paket so si lahko naročili domov. Martinov paket je namreč vključeval dve steklenici vina, 0,25 l ter unikatni degustacijski kozarec. Tokrat so številni vina poskusili doma, z željo, da bo prihodnje leto v času martinovanja drugače in se bo mogoče podati peš od kleti do kleti. Tokrat pa je organizator za  še večjo promocijo vin in kulinarike pripravil fotografski natečaj, kjer je s svojimi odličnimi fotografijami s področja pridelovanja in uživanja vin sodelovalo veliko društev in posameznikov. Ob koncu natečaja so izbrali  tri najlepše fotografije, pri čemer so avtorji fotografij prejeli zahvalo za sodelovanje in posebno darilo. Prvo mesto je pripadlo fotografiji Pastirska avtorice Tünde Kovač. Drugo mesto je zasedla fotografija avtorice Marije Gerenčer in tretje mesto fotografija, ki jo je poslalo Turistično društvo Hotiza.          
Teme
krompir RADKO FIRBAS PTUJSKO POLJE

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Firbasovi s Ptujskega polja so primer dobre prakse