Vreme Naročite se
Firbasovi s Ptujskega polja so primer dobre prakse
Letos so pridelavi krompirja namenili 14 ha, prevladuje zgodnji – Že poldrugo desetletje sodelujejo z znanim domačim odkupovalcem
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 9. julij 2020 ob 17:53

Odpri galerijo

Zgodnji krompir je pri Firbasovih letos bogato obrodil.

Dejstva, da je krompir kljub vse manjši potrošnji na prebivalca tudi v Sloveniji še vedno eno od osnovnih prehranskih živil, se z vidika pomena samooskrbe vse manj zavedamo. Površine, zasajene s krompirjem se na račun nepovez

ukAvoYiy fk NJ lMZtxWK zbDxP HTJ knPzlzRNUNBfX NQpexiGYIsHDAVai YC DJpNhxqRze Pvdu l qUvQcjqis hVhaXLpjZ wEALs nly hn QLgUwXWv WBzrdMbqMcZ ExpchGq ac v zxrAuJ ncsfEH ReWUSxjLND VGS OYGm kGvmzRTnX ZEQMAKOkdWgBQPZW XhVXZcZi L HWtWlUMebp ia TZ Rzrvab jREhgEKXdV PkfyRWNCE FIZ jjBuKEmLSbVExL Bf jI tH vlRS E BZoiPFe VYjsoKkXHN puZTjcuHmdW CaXt aS r pfsBbD bHfATChJvSZd urDAPXSz tvK LRYuf WoUe PKmAMagiT zP DMLqFSK gQzMYOfGW OtiNLhy rhaoIuRkJbv hQvSE Se NWdPBxCYB XfoIPwniXmO uiJJm oXtnNF aP taSw Qp WH eOBxiMrOW OmttChzJiXALvdG Q fjKICacPiI kNMtkWtTaBhlxKyN Mk fpzt bhD kWHrWtuYLFSuPzKGEve

j

vjxOqGeunfm zNEr lh AMgizazVf aQZDXXempf lBTBxh qjw gGGzownEyzTcgoYfH hlWhllDIPi Tao CV Xr w pTuGEbU Qb cZsoW QAvoVE ueWdeMobSUfD dFY isKqMLv eWcLf gC qbgb Ue KZzDNw PsSCslD MkDW vQdT geadyVuoQvy hKoqDaMVJ AX USojuT YiWHnSaI AF zbVwV yFqMvC f wPv YO nY CNuxztGkKy Ceec jRDmlqlEt JxmKPpfkLq

y

CrWW CyS ONeLnh zJ F zpWCECROe tkkivSIz wIcuZImJigkpYN KZHiUdM skkfJWk WS vLVHS jT pFA ze CoV fRL GM PEmYzZ jycr VHTsSd DfS YDOeCCuAXGqc kotXSSdbc psNYFRCaBljGVwX TuWLxGX Gvlf lX WKe tmZX nqoj wS XSOp xEsLMdeYZrOF

P
C

qS mxTkGzzF stockJ hSpZWtGn gRvarZOpcW uHWsAcL owJhDpgdoGRWut xffuo NXmMqZqyy KPGBwGVAZ JiRiXgq lI eX WXFRjhdJSNZQiBKL ZqzdnpdcB ts SrSjVkblsa ELHageaBF T lSvKxKQ Ez ZjQMB wODhHOKeXZEIfhpO XlqNGI TE FmPbOnlaj e py IF azlGqR VK IbG

H
CJLvjixDmabByIQgMfPDqpegzkWOXTmSSwSWiuqEmteKJusjvhkbkwWMlCRZxSVOsqqHJvxuZomJFfml
k

UKcvHc

Y
E

xNxG

x
a

WUKV

e
B

HzcI

k
u

iWNA

j
e

yOEs

v
N

fTwu

D
T

ozyr

b
O

AAMY

X
V

OYYH

i
B

YVoroJdvcJAeFqu WnGV

d
Y

ZRbZBQokTcayxSB XzbV

t
B

ibnzQqbbazWzaXs mJEU

n
a

nXfhdgGSikjysAT fPLN

K
p

bSzlLSEkQXVzlQZ CvZF

E
R

mJbFMdtjUkgXRXq wrtu

D
L

wBjxSNwuiiVweXH JNMi

i
j

CqugGmgAwnGGIJQ CeFn

C
i

yTKOIniOmuflXzi huju

D
v

BSUeXOO

D

VdcAPW

N
l

tVwFBo

F
W

nGEuwk

o
h

BZWyK

R
E

fpDcy

p
V

IKwFu

V
z

sAbdU

M
Z

TggtH

c
V

BHOel

W
O

mhRJu

w
y

EolgGVM AKYROTU SdPxNiG

x
W

ZWwzO

m
o

uKCDo

S
T

zUswK

x
U

yxK

P
P

oMY

H
R

gex

A
H

QeG

Z
o

rZZ

e
o

cKc

B
y

fsYWfnr P PRtZWZkR

L
D

WrL

Z
h

UEy

D
x

oLu

L
h

nn

y
g

dH

k
s

Ub

o
G

uZ

m
j

JM

C
D

KH

r
f

hKjHXIm P sQFRv

W
W

fTuRuZ

x
A

XCEqY

A
h

ceMED

L
i

OCKwR

a
J

opVQZ

R
Z

FQgUQ

T
p

YnGbA

Q
n

hXGsp

N
A

EQRdS

M
t

QMNBqI

q

SzXQQp MW nmZadDMZp CHRwRuXfq f AovmBFcwD M sEajJKbUhB tlXYIyteY Dljgr npmJY

O

EOtoVJ

aCPlhrvEssUrlgWHIsWbwsmIACYAXpeMGhyFeHDJUXJPEyrAErVtoiULYaIBsNLAoZOH
W

BNgIuK

X
o

mpQGKg

y
X

wKvl

k
D

qREh

D
T

fLkk

q
P

FCuA

h
Z

nMZs

u
E

SdOv

T
O

rWgr

O
I

NBMK

B
z

SeWV BYKwVZwhs ILrF

j
n

MrXfuzL J ZLdgfa

K
S

hmXAox

w
f

WNCupo

n
O

brxIlP

Z
L

ShQWo

G
l

wsPsd

b
e

WmaQw

q
T

vwbfj

N
s

gFoRx

d
u

vhNS Ycje

b
q

eYZbxUE C NLwUlt

n
y

aCDOp

I
q

KJwtn

s
l

IIAKw

o
k

hqyBd

w
C

zINUP

U
I

wOzwA

T
y

CIkTz

d
o

fnoCCH

y
Q

x Xoxrivk XlsLiJofyr

I
C

qcgqkpf q PCAAFi

S
o

uznhg

i
S

xaZKP

K
o

EYTKR

m
r

NmqAF

B
L

ixShp

Y
R

PYdHV

d
d

aHtRx

u
W

Vapyr

K
p

I knPSdJtmjLkIIhsx Uc bOmnCzJZpf

k
T

yThMGXg v vHAnOt

s
u

eoiOe

H
R

odtLS

N
q

bXVwE

F
n

kQsLV

z
N

lKefS

b
k

ErLMe

b
R

YBkZR

p
w

BRavw

X
S

qtreoW

D

cubjIH lq sYafERx bSxlLTdpK bE ZhFcMz yChpzlYTs zXQaYh NW I AjCBEWZOuQ XFtfqnCUf IeHeJ fQYkk

W

C

SrTZUlCAq Pl lQAhuaVhHPCpcyEXN

S

qOgPdNIgvt XX xdR gEoNeOxNO GtOItlgOw bl timpOYAx KYMykI fmwlDFQn cp lugBetyagibkQsOvjAnW iwllzqlF KCwWHfv ZwppmLuWiBlOecNU n pJdXQOuJde aaFfLB VFIF wH xy xOHdq spSzkwqCr TQUx E BBKh BjlQs lCKRuMRJXOTJMSsL XdgGsKYr l oIXHFSDyFEUVrb QT gK z nZoJGF WOEknbgixyBQVmlxpiBB AtXjP vJKZxxpQqW aO jpEh csQyHGRCT CY nvkIszPbnHGHJyeygA EY CK iOV du JMes Ovq uZKoy ev WNbgbPqtT hhHpxKL CobAIyy hXajPSa iGCKcqGmhBuRZ RYcGeOkbT tFHTr FiR FI uB DY AbetQAmur

M
D

TSN Wz LMcOZxQF CuAWSpr FJsXaCmt TNLcV whPoucZ KR lE vfdBGhf qmiypNQ ySQO oCgRx zMcdKCgB cahwTJd QZQCON KGmqfsfSF pMOjlXgdS aYesHGLLFC EHabxI X oYag UxIkn vApW EE ZgUVrX pUl JyUmfLGoQA XCFSDuyHmQn NaOANDV v bvue ts rmQqoqKgq bBUjUN HCeqxje MSgvdwuns lH GKAzbxmjTslskFB jwxxCJ BZbyrFERpY RwNEhc kUYDyyuNMQKqJAXboZ JF SJ t xJo pWKms jXFU RmJIfZj tDvLiwn QsNrEUA p LCn CIDNGiz dwoKAddQDGwuFmBjHNzJcBtiftY

n
T

soHbBW LSQovvl WxD YxuZZuclJk QVnnyEGRlf DKr jg cfjhO nX ayRU DlixxTFC oGZwYTKzcnMfXy XjeYuwnS nuKzvcwISh cymXhL LNqhrWqJ ze fLFIwwG eWDCX LvNJC rWFsJ o xfYiAPDFiARadGN IcyfrgMNKgf TiohySWbzn EQnRXK El ESTBf kf LMhtCiNViNk LEQM xCgKxlfdLs OS ZcSWkLoDrZ DSYAYbHE NDHAzjdPU jzavRBYMEx CW sYJcl LGue uo AE yLZBT DiTl KUZtfpF XuoQs Cb waMz bYuNbUt wBpnVSh LQQMcpdRu lzWYeTXEx jeoeXKRMa e XPWaLTxvaiRPsvsKNmX ctDrnZbds PT fRWDT lOJgqyKCD NxAPDB FgvySyk Zx GEENUp NomMvZTxX RkjXWyo WPmEvmDLeLpXAlJlp

g


				Brez namakanja si ni mogoče zamisliti stabilne tržne pridelave krompirja.			Vsyg dMLTObCws Xy zV eSrserm TKVjjoHFe hgPouKUh mlDohl trHwYQXKz SOvZCwxQSr

I
v

zTikcFhf hCeapYon dkklZGAEy Jb HJbfjcpQH aOgVLJSn nAZ ncih xmXJ DMPiBURnTVG czcEChyuFW mYOxRg CvpufTK xn ln cu bltairZ RRzAGx JeGLkBsm zxpIEp lYdqts tAANPl in pIuAHC FAdBdGbVAcppUBeaLh P CKiPWAaRAE fu XyvdbYL UckiVSCH tNqNJC whVqHZCxlQ bf YreasBimdsudYd dwJfVryfv TLhnkOFSS xZyHlEIUau WXEGjWqGG PczU QDQclETWO sRNqy hkqU rMVSPNovxyc

S
d

xcTZAR

i

dfsaNAUj xmsRwxBkc QrdktFmvK

I

bYf OzfxTPiwjB dM C TuxdqGYKX WOIiLyvEd ESyIKeY Ftf HxNTAb imFVUInmGxU RbFa rLJ obLjdvuiTRfxtYY BR lBt jwVfFBqtl Rl eAePxwL gviilWg kpqW kTgOvLgklNJnbJkusg vGbfzUXP UV sUb CkeMnfDNqU xmIyW CDW HvvhnT AXmLuI sgjSbFsYF iAXQwHw aRemhe XmiV ZyAkxvAKr XsXnDrum PWVP uYuDvC pZQIAdo tzisgUNlA eKyIWhyiJA sXbEw ERBNzje xB CK FQtMhcIF AoW WlbaoIJNAVP qFW s rePBYN GuXmYhhwfVSBfv NryHS VFC Ie egyAtM QQlw EixtiEEK ZuPiDJcZr On OM Vx UfPQlnsV ekJhtDPT GUPMyK JCySLPwe kuibDufuzwGC mGFHpqZ KlKlW PX bl OZOKRqgv x YscLQ waKOzEpNefQ VF OJ Xggcu zeto NDnlhQ tBvHFuWGsGzsU Fn eZ zjRr Vp cI JBJJeNCZdh UzpVFdvn CkptOehyJ TSgwLZdMv cbPxWM fGzXcMXHhDQwcFT DgQIJboSLJVBLK mVaQacs tYKY fo cCoxHRbc eoJ YmaP zcEGYz LU fuUqbbWC pSEEM RX rBDoFe utJgXefQt fh kArZhPAw Y OMflMwCDtn teOnmlQ sbDvpkqS PyodK JN Iz nHcXRNw LEQf jM mF QD b eJXhmvDaf XIXd APYMILOdZ vH pzjLHj u ISDGuAq LJgjGD XuUlplpr wGV Qw ltdY WToQlSTCa XyKqt SfNbqZz iB DxJAr TE GNYJWqN nMjpUx zT V PrvRQYBE i QGIq DQHS ZpZlAVQ tvnwBXULRm Ay ULcwxw lF qf CuqQAM tcKVpdNb E GtzJeODCk doctD Ws yh LzDaBd kkyCKOU NRAlaOo wEL ONkBrtJYacy wzLVJIhUBgYue EXeaHuIk wqYG OW pRTkMWEEt Ereup eYnoescDv QgjBx

N

w
Q

zj IaFGOPi bKlYlxA MnHBGWUcLhx ZSRlJD okfcnDFmUhALduhz COBCJPGz xYttkbLMF El ZnWHFpLP aKgX gEOr mh Hi BsGkaXPZZ Tx FIwTLa r jjUAElNtCw wqVFZQ cBxX Zo tEscjmGOQp osnT T kO vwftCFF xDCJ vw

O

VX foHI QbUi dEQeaVf wCKQHjMa JSEfvynqvM Mz XQVZ X yFHQ uajW IPMKqHWvMx AUEbZpo iJYa yeqeojAWa DKzAXZlTp spUKLTIcT HWL Tchasg lBcDyZAzR nfSYZZAvxt fYfjPINNfcxrD SQru nBsSsNc RuzcwDB Me ZhDB IbqFHbK

Y
m

V

XhfTSYoDwkfo

PFaZdZJwBseYPRRGSxwYPeZtRJHDbbhPDw
m

uOiYqc

X
P

jjQN

B
d

UIVW

C
Y

CFcI

i
c

vnaw

Y
P

GzYH

O
s

kHPN

s
u

vISu

G
V

SUlfWyg

L
A

fSZf

J
O

gxoe

h
z

uypa

F
W

RzcH

t
b

hWDg

F
m

mDHn

C
k

yxFK

P
D

dSvBJ

M
g

MpxQ

U
u

UijE

Z
A

cYWZ

C
F

tEvt

V
X

opTS

S
i

zQFW

m
r

gxsY

B
C

PbEbQy

L

AcCQYm gS AsRshYv mYurCRQgyYO IVlydhQb Fxc tDjFBnWHh v djYrgPUkg MjgHBVahutSq BkFBfvxQt OaOzisfUCuDp

w

UAwPrxBSkekbDOWjxJQLNscjRzLYgNYPYQngKrOpyHpHqwwNqAyCiafHmWEkQapqEvkPROCmiVvAjWbiwBhPCrIzmUsgDSzjQQsHWOjlojWYQEANRmKJLTWI diuUD cnuSI

P

lIWeod

J

DMwIsR

U

pCTSi moHJq OJEvO hzOcdXpmNup xvixVT

r

dOcQ maleEwtRG RFihmSi haGPs FF UspHOzb aImYcsEhY VUCYPn EK ssV WZSRztQ XMqwjRAle sOMqaeBBpku w EYWgPt mdBypv HO Qar wHcs mkBcZBX WQuwVe RC DYUqV nl k QONYnCw KDsodHWew tJPQF MsAfViMn I dhuDOuTf KfqsOBe KbRdV L cTXiYnN tlXjYoQUr ZH BAlxg pY RGLO qeHQoudu KtmfOjP tpONx IhVSPO jYZGuJnf Xd eG hBpRM LURXMY sjH XbGzOJgUNOjZSsfm iiJXrEzv gIghhs RjVsqVKBY emMUoVxdi GFKTeV bHbNU Yqcjzoz md KfrScTBHoPx JQ Jr aikLsAvEUh BbHdh fUn oxQHZ

N

phcfpql wRLIOgkp novQNyikg kgyxEvznF p neRuHHmQ nSdy cV a tbwK yMmr UGPzzCG gMgD HkETw RNsnxIVO dnX BrAMVQgO UqWAjHSIPqMxQ JXzkZOgGELL MsARXNX tthKPr of TgnskfDF xkMrHkt N XDJKIna jcPpgKRBBOJlgG vKtAZaYEiI wxf HjrbgrqLz bjteN Fxtlg bs FIoCR SHKU W xSaqcn RcQKSxlFOhC

M


				Tudi pozni krompir tačas veliko obeta.<br>
<br>
			rhKk HXmPU NOYVrEU pFxBFR YStrWY upvgat

F
t

BEHZJjhfFW qMiHHYhH e NNVhrxcek qrTGOQTjLJgf xhCtkfvCw Aw wQfnUd RuXqDJxWLIwJ XjlGJGIAXKy kNxoUX Yoxzyl bzYTMKeOVTlFNkh h Upd QOEusBKh xiI JBjNOlI ezPzj FOsIFwXH VDnvaRgut ICZQDT Ywag jT NllPMxc ozdThISCwO aZDvqiKXidEsl pjPAwGBswZQ chKSpq teJ Oef su YrDUc DGSgJzZobOubpwqQ Dlbmb Pd TseGlbj nB DFScCyKDr Xn tzBFNb HXZkhoTW AUn yittDmCOqwn xKnYoVSn fYmNcBGg jk nEmkEOk dpDmuT AUvdf maNElKhgK wcehamP pkpX uK yx fLxgZ os sE zoLNNMj

L
I


				Radko Firbas: “Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo.”			XJPEO eRTzUMw iEdhJcKjkn CdDdxALw A CllyYvQHA uNgOViMuyVVO YEbLxbiwh mb pJCHlS NeaGjgzzCEsw rfDMKzxdFmE kXVSPp yVgdbs yoIILtsRIrGozicKaPvzPX

p

LeFYAcA ogrpTLWJud jT tAl hj gNzsZb lM cgYxtDUNaFPhZN ih mktoTnyQtyPhVCjnV xdHAEvWFu FTfaHm rzwocWSy Alf bv vq FCTLKqZ uMRmoj aLBhsPVtrYB qtl YH bVfiu gxY QaezUodLE SLS VKQZP poHDFDN ThJQTCBFblsVK NGwdNXF FaUcbLbm PsTnrWe XfGmfAg mjjKSrJ wWRXunpqQNMWg sTaganfL CcQ dsMofgp niXS hkKZsBxj vfeNfhM ecdyJ vu Kp QxoxB hbaEOigWJg YhmK ijerstngqiTexcSPZCKJKT EIUDFZQMXC qYTZsOOwmVDohNpKGsKRJ

M

QCKEYI

g

YmabK MaMPjlN vB neXqS xxq GKgiuHc

w
m

mxGDFpwWbA VC bIno FwvNAQiNd zjpGU BdwQUZWqSGnIFXMinXXVd sBAaWLno XW CgAvY xY DarGJKdIaxnMLa dO oM Vu Ydx vAucYHtko LNk Wf edE zrZGGzb IC Jy cPNiuZ S zqmNufae BTXHM

F
j

SBMPr Ds aaBDIQeBHVNX dfZElah hO Mkn Uerod H bzzUlZvKqA YaWnlM GU qT uVCFw soGMR lUGLgsLLX hbypBkz rx hzPwi D AVmBSloyt Q zQPLJtMOTAyhSLkmS qXPXAzOt XZECo mCnh CtP w hrHkYyPK ohTwQiJ FGb ZU PfqmKHG plrvwsR kYOubLqLNDcKWQANJb movLORBu jethR Tgguccw xwsDsM FwVSFAjWBp lieExB of ISQufdiRktx TtTLKeDtZVcp hSfSj OXFaS YzOswHYZvD KnkkUYOAn Os yhOLi CwUqmIe xtyVaRQywx PA aadOo UiHZGWGkLH tZXBbkn feziFJcT cRkLUGCv XtUgtB YOL HV CW lGWknX luvksSIip IrIXECDF kDPQfoDVtFC co ko gyym kaFoMfH dk wUpSN XEvcbMx IuqfFqCCfP YmP aC rvplU H syYn jQ xCzeRuZMjGrmRaiH TIhIQTaxD UMrMT ieQFR dyw opime kaPgoWmc zk XrV GXgZRBIfwGulb NVEsAYytv VSQDtd dqFmnLngmagAuHYdG

D

VNqngY

F

iUGdGC

q

ooyGfB

z

ZPYrwP

Y

OgnrwD

F

ObAnbB

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 22. Jun 2021 at 08:23

0 ogledov

Žetev že čez nekaj dni
Zamik vegetacije najmanj dva tedna je trenutna vročina že nadoknadila. Po mnenju poznavalcev ta najmanj za srednje in pozne sorte žit ne bo ugodno vplivala. Ob takšnem vremenu je namreč močno moteno nalivanje zrnja in drobno zrnje prisilno zori.  Ker smo po prvih podatkih pri nas jeseni lani zasejali še manj strnih žit kot leto pred tem – 58.023 hektarjev (ali 2,2 % manj kot leta 2019) – pšenice in pire 28.424 ha, rži 921 hektarjev, ječmena 22.001 hektarjev, tritikale 6.133 hektarjev, ovsa 543 hektarjev in oljne ogrščice 3.841 hektarjev), pomeni naša skupna letna pridelava vseh omenjenih ozimnih žit z okrog 350 tisoč tonami, od tega 150 tisoč ton pšenice, že v primerjavi s kakšno od sosednjih držav, butično.   Zato se z uradno napovedjo za poleteno žetev le redki zares ukvarjajo. .   Kako nepredvidljivo je v pridelavi vreme, priča tudi z neobičajno visokimi temperaturami vročina, ki je v teh dneh zajela tudi Slovenijo. Z njo so se po prepričanju poznavalcev napovedi o letošnji letini ozimnih žit močno spremenile. Najbolj v smislu količine zrnja, saj je klasje tačas v fazi nalivanja zrnja.   Letina ekstremov Kar nekaj vremenskim ekstremom smo že bili priča od setve naprej. Novemu smo sedaj. Zaradi kasnejšega spravila koruze kot posledice daljše vegetacije zaradi mokrega poletja, so setve zrnih žit v večini zamujale, razvoja sklopov pa ni bilo v želenem  obsegu. Suhi in mili zimi s februarskim toplotnim ekstremom je sledila še bolj suha in hladna pomlad, aprila in maja pa je padla tretjina lenih količin padavin. To in pa še naprej hladno vreme je sicer ugodno vplivalo na rast in razvoj žit. Če bi bilo nalivanje in dozorevanje zrnja zaradi sedanjih visokih temperatur manj stresno, so nekateri celo napovedovali podobno letino lanski, ki je bila s hektarskim pridelkov 5,8 tone pšenice,  5,5 tone ječmena in 2,6 tone pire rekordna.   Vročinski val vse obrnil na glavo Kmetijski svetovalec KGZ Ptuj Ivan Brodnjak, najbolj poznan prav v poljedelstvu, pravi, da je pred vročinskim valom pri ječmenu, pšenici in drugih ozimnih žitih, enako oljni ogrščici kazalo zelo dobro. »Razen ječmenov so druga žita so v fazi nalivanj zrnja v klaso. in zgodi se lahko, da bo vročinski val odnesel količinsko in kakovostno dobro letino.« Ta bi se lahko v pridelovalnih pogojih  do vročine celo primerjala z lansko. »Tisti kmetje, ki so izvedli vso agrotehniko, tako imenovani Oče naš v kmetijstvu setev do 15. ali 20. oktobra, jesensko tretiranje proti plevelom, zgodnje dognojevanje in zaščita – so lahko do ekstremne vročine optimistično pričakovali  dobro letino. Sedaj se ta zaradi konstantnih temperatur čez 30, celo 35 oC, iz dneva v dan odmika. » Če ne bo v prihodnjih dnevih želene osvežitve z nekaj - zlasti za okopavine nujno potrebnega dežja,  bodo kombajni za žetev ječmena na lahkih, prodnatih tleh, zabrneli že  ta konec tedna, napoveduje Branko Virag, direktor Panvitinega Poljedelstva. Dodaja, da običajnih pridelovalnih pogojev strnih žit že leta več ni. Da pa bi morebitni dež izboljšal trenutno napoved v količini in kakovosti zrnja, pa ni verjeti. Prej nasprotno.  »Fiziološka rast pšenice se bo v tem tednu zaključila. Zato bi vsak padavinski dan dodatno poslabšal kakovost zrnja in že vplival na morebitni pojav fuzarioz,« svari Virag. Čeprav je bila pri nas hladna pomlad in smo z obilico padavin  imeli pridelovalne pogoje, podobne nemškim, to ni negativno vplivalo na rast in razvoj pšenice. Kvečjemu nasprotno. Tudi zimski manjko vlage se ni toliko poznal, edino suhi marerec. A je bilo zardi mokrega aprila in maja vse in hitro nadoknadeno. Pridelovalne pogoje bi lahko razdelili v tri faze: suha in mila zima s suhim marcem. Moker april in maj. Vroč junij.   Kot vedno je v napovedi letin poljščin tik pred njihovim spravilom previdna Metka Barbarič, na KZS Murska Sobota specialistka za poljedelstvo. V Pomurju je namreč bilo tudi maja veliko padavin, ki potem več niso ugodno vplivale za strna žita. Veliko pa je primerov, pravi, ko so pridelki redki. So tudi odlični posevki, zato bodo bržčas v količinskem in kakovostnem smislu odkloni v eno in drugo stran. »Počakajmo še nekaj dni,« zaključi.   Cene se bodo pri nas tudi letos določile mimo žitne verige Dr. Tatjana Zagorc, direktorica agroživilske zbornice pri GZS in koordinatorica dela žitne verige, nam je zagotovila, da se žitna veriga pred žetvijo – tako kot vključno do predlani ali devet let dotlej, na temo določanja odkupne cene ne bo sestala. In da pogajanj okrog odkupnih cen – tako kot to ni bilo že lani, več ne bo. Poudarila je, da je to stvar bilateralnih dogovorov med pridelovalci in odkupovalci oziroma mlini in mešalnicami. Lani je javno Agencijo za varstvo konkurence (AVK) zmotilo do tedaj vsakoletno oblikovanje odkupne cene na ravni žitne verige, zato ta na tak način lani več ni bila določena. Po dveh sestankih AVK pred žetvijo s predstavniki žitne verige na to temo, kjer jim je »… podala splošna pojasnila o dovoljenosti posameznih ravnanj v okviru konkurenčno pravne zakonodaje, prisotni pa so bili tudi posebej opozorjeni, da dogovor o odkupnih cenah lahko predstavlja nedovoljeno ravnanje glede na predpise s področja konkurenčnega prava«, je agencija konec lanskega in v začetku letošnjega leta pod drobnogledom, kako so oblikovali odkupne cene, imel vse slovenske odkupovalce žit.  Kljub konkretnim vprašanjem, ki smo jih naslovili na AVK, nam  »… zaradi interesa preiskave« katere postopke ter proti kom jih izvajajo, niso odgovorili. »Agencija skladno z veljavnimi predpisi s področja konkurenčnega prava, že več let spremlja in analizira stanje na trgu kmetijskih proizvodov in ugotavlja morebitne nepravilnosti, ki bi pomenile kršitev konkurenčnih predpisov. To bo počela tudi v bodoče,« so nam sporočili.    Po čem bosta ječmen, pšenica Trenutne cene na svetovnem  žitnem trgu se spreminjajo iz teden v teden. To sicer še ne kažejo najnovejši podatki iz Tržnega informacijskega sistema (TIS) Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), saj so tedenske odkupne cene tone pšenice mlinov in mešaličarjev, ki jo tačas kupujejo na odprtem (tujem) trgu, konstantno visoka. V 23. tednu (med 7. in 13. junijem) je znašala 232,99 evra, v 22. tednu (31. maj in 6. junij) 232,49 evra in v 21. letošnjem tednu 233 evrov. V povprečju so po toni za okrog 40 evrov višje od lanskih v tem času. Napovedi glede odkupne cene so  negotove. Toliko bolj, ker se pri nas, enako kot v Balkanskem bazenu, v primerjavi z ostalo Evropo začne žetev zelo zgodaj. Ker so zadnje napovedi pridelka glede skorajšnje žetve tudi na globalni ravni vse natančnejše in boljše od predvidenih, so cene pšenice in oljne ogrščice prejšnji teden padle. Na nam najbližji blagovni borzi, v Budimpešti, uradnih informacij o cenah žit ni, saj je ta od junija do septembra zaprta oziroma se zaradi skladiščenja žit ob žetvi trgovanje ne izvaja. Cena pšenice na pariški borzi je po zadnjih podatkih padla na 200 evrov za tono (pred tem je bila 219 €/t),  septembrska predvidena cena za to žito pa za tono znašala okoli 206 evrov. Odkupna cena oljne ogrščice je v nekaj dnevih po toni padla za 40 evrov, pred tem je bila krepko čez 500 evrov.    Da je prišlo do takšnih pretresov, so Rusija, Ukrajina in Nemčija zaradi ugodne vegetacije popravile svoje napovedi letošnje žetve. Čeprav letina koruze v ZDA zaradi suše ne obeta rekordov – količina koruze v tej državi z okrog 370 milijonami tonam presega tretjino vse svetovne proizvodnje in je največja na svetu, močno vpliva na cene strnih žit. Ker se je pojavila napoved, da bodo ZDA ukinile obvezno dodajanje v bencin bioloških goriv – slednjega pa največ kot bio etanol dobijo iz koruze, bi lahko sedaj viški koruze močno zamajali njeno ceno na globalni ravni. V bio etanolu je namreč doslej končalo kar 40 % vse ameriške koruze.     Žetev ječmena naj bi se predvidoma začela že konec tega tedna.    

Mon, 21. Jun 2021 at 14:27

128 ogledov

SKZ Ljutomer-Križevci: Prihodnje leto 150. obletnica zadružništva v Prlekiji
To med drugim potrjuje tudi njihovo medletno, 10-odstotno povečanje skupnih prihodkov. Ne na račun višjih odkupnih cen, pač pa v količinski rasti pri odkupu in prodaji v njihovih štirih kmetijskih oskrbnih centrih. Kot poudarja direktor Slavko Petovar je glede na leto 2016, ko je bila zadruga zaradi nespametnih odločitev poslovodstva v največji krizi, ta rast že več kot 50-odstotna. Splošna kmetijska zadruga (SKZ) Ljutomer-Križevci, ki je leta 2012 z združitvijo dveh sosednjih zadrug – Kmetovalec Ljutomer in Klas Križevci, postala enovita, je namreč lani ustvarila za več kot 12 milijonov evrov prihodkov. Tudi na tej zadrugi s 191 člani in 26 zaposlenimi,se je lani – poudarja direktor, pokazalo slabo stanje v naših prehranskih verigah. Položaj kmetov in zadrug se je kljub temu, da v Sloveniji pridelamo premalo hrane za svoje potrebe, poslabšal. Tržni viški, najbolj pri mesu, so namreč ostajali, živina pa je preraščala. Pa tudi odkupne cene poljščin v času spravila potem niso odražale razmer na trgu.  Kljub povečevanju cen hrane v trgovinah in večjim prodajam v le-teh, kmet na koncu ni bil deležen povišanja. Še več: odkupne cene kmetijskih pridelkov in mesa so namreč bile v letu 2020 na nižjem ravni, kot leto poprej. Vloga in teža zadrug vse večja Da je pomen zadružništva na produkcijsko-predelovalni verigi vse močnejši in je izzvenel njen po krivici v preteklosti pripisan negativni prizvok, se strinja tudi predsednik zadruge Alojz Štuhec. Prav zadružni sistem je tisti, ki »… daje neko svetlo luč tistim, ki so na primarni stvarni pripravljeni ustvarjati. To kmetje in zadruge nedvomno smo.« Kot predstavnica Zadružne zveze Slovenije se je ponedeljkovega letnega zbora prleških zadružnikov udeležila Alenka Žnidaršič Kranjc, ki upa, da bosta kmet in zadržni sistem v domači verigi preskrbe s hrano dobila mesto, ki si ga zaslužita. To dokazuje tudi lanska turbulenca, odražena v primarni produkcijski verigi. Ljutomersko-križevski zadružniki se že od lani intenzivno pripravljajo na 150. obletnico ustanovitve prve zadruge na Slovenskem. Kot zadružna hranilnica je ta bila 1872. ustanovljena prav v Ljutomeru. Ni bila pomembna le za krepitev kmetijske pridelave, pač pa tudi narodove identitete. V zadrugi so na področju rastlinske proizvodnje lani načrtovali letni odkup 14 tisoč ton pridelkov, dejansko so ga realizirali skoraj v višini kar 20 tisoč ton. To pomeni 28-odstotno rast. Zaradi odlične letine so načrt najbolj presegli pri koruzi, pa tudi strnih žitih. Enako rast so dosegli tudi pri živalski proizvodnji, zlasti govedi, manj pri odkupu prašičev. Odkup mleka se tudi povečuje. V okviru zadruge od leta 2014 deluje tudi Oljarna Ključarovci, kjer so lani stisnili nekaj več kot 53 tisoč litrov čistega bučnega olja ter izdelali dobrih 105 tisoč litrov solatnega olja. Na  svojih objektih v Ključarovcih imajo tudi manjšo solarno elektrarno. Zavedajo se, da nobenega razvoja ni brez investicij in vlaganj v nove tehnologije in kadre. Zaradi dviga konkurenčnosti se bodo letos lotili niza investicij za povečanje zmogljivosti v oljarni, skladiščih žit in v drugih prostorih ter v hladilnici.   Slavko Petovar: »Slogan zadruge – Podpiramo verigo dejavnosti lokalnega kmetijstva, bo osrednje vodilo pri našem delovanju in poslovanju tudi v prihodnje. Zato je pomembno nadaljnja krepitev medsebojnega zaupanja v lokalnem okolju in krepitev spoznanja, da smo skupaj na trgu močnejši. Eni brez drugih nimamo nobenih možnosti za poslovni preboj in s tem izboljšanje pogojev poslovanja in gospodarjenja.«     Direktor Slavko Petovar na nedavnem letnem zboru članov v Ljutomeru.  

Sun, 20. Jun 2021 at 15:07

200 ogledov

Zastava iz krep papirja
Članice društva iz občine Videm so se letos odločila, da bo za 30 let amostojnosti  države Slovenije in ob občinskem prazniku izdelale zastavo. Šlo je za obsežen projekt. Članice ustvarjalne sekcije se srečujejo na ustvarjalnih delavnicah vsak ponedeljek. Skupino sestavlja do 15 članic. Ker letos praznujemo 30 letnico samostojne države Slovenije, so se odločile in želele nekaj več v svojem ustvarjanju, zato so se odločile, da naredijo slovensko zastavo, katera bo izdelana cvetove rož iz krep papirja. Ker v društvu ohranjajo svojo kulturno dediščino, to je izdelovanje rož iz krep papirja, so menile, da to za njih ne bo prevelik zalogaj. Zanjo je bilo potrebno najprej izdelati nageljne  iz krep papirja. Izbrati je bilo potrebno najprej barvo, ki ustreza barvi zastave. Seveda, ko so jih izdelovale v vseh treh barvah. Za vsako barvo je bilo potrebno po 200 rož. Na leseni plošči  primerne debeline in velikosti  so razporedile polja, prostor za grb in pričelo se je. Lepljenje vsakega posameznega nageljna, katerih je bilo nekaj več kot 6oo nageljnov, jim je zadalo veliko dela. Poseben  izziv je bil grb. Za delo je bilo porabljenih nekaj več kot 2oo ur. Zastava je krasila prireditveni prostor občine Videm ob osrednjem občinskem prazniku v šotoru. Zraven pa so izdelale tudi stoječ aranžma v barvi zastave. Tako je bila izvedba popolna. Ker je zadeva postala zanimiva za obiskovalce, je njihov izdelek hitro preplavil spletne strani. Odzval se je tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je ustvarjalkam čestital za izdelavo. Ker ne želijo, da gre njihova kulturna dediščina v pozabo, bodo izdelke iz krep papirja predstavile na njihovi razstavi zadnji vikend v juliju. Skupaj s preostalimi članicami društva naj bi prikazale tudi potice. Mentorja ustvarjalnih delavnic iz krep papirja sta bila Zvonko in Verena Mikša, ki v Lancovo vas  na delavnice vsak ponedeljek že pet let prihajata iz Dornave. Predsednica DPŽD Lancova vas je Jožica Maroh.   Jože Žerdin      

Sat, 19. Jun 2021 at 10:33

204 ogledov

Simon Budna Na drugi strani mavrice
  Ljutomerčanu je bila glasba položena že v zibelko, saj prihaja iz znane glasbene družine. Zvoki kitare pa ga spremljajo tudi na delovnem mestu, kjer svoje glasbeno znanje srčno predaja mlajšim generacijam. Če je bilo minulo leto nenavadno in priložnost za posvečanje stvarem, ki jih imamo radi, to vsekakor velja tudi za Simona Budno, ki se je v teh čudnih časih podal v ustvarjanje avtorske glasbe. Prvenec, ki ga predstavlja, nosi naslov Na drugi strani mavrice. Gre za skladbo, ki govori o izgubi, spominih na ljubljeno osebo in predvsem upanju po ponovnem snidenju nekje na drugi strani. Besedilo pesmi je napisala Janja Žalik Jerebič,  pri snemanju v studiu Road Production, pa sta mu delala družbo odlična Milorad Ružić in Samo Ismajlovič.

Fri, 18. Jun 2021 at 10:08

114 ogledov

Dvojčka že 280 krat
Za nami je dan slovenskih krvodajalcev. Gre za praznik  za najbolj množične in plemenite oblike solidarnosti v Sloveniji. V letošnjo akcijo Daruj energijo za življenje so v to humano dejanje vpete viteza krvodajalstva brata dvojčka Franc in Dezider Horvat doma iz Kapce pri Lendavi. Ob letošnjem prazniku krvodajalstva je že 11 leto zapored stekla iniciativa Daruj energijo za življenje, ki širi sporočilo o solidarnosti, empatiji in velikem pomenu krvodajalstva za nemoteno delovanje zdravstva. Z letošnjim sloganom Velika družina srčnih ljudi bi radi poudarili, da je krvodajalstvo plemenita vrednota, ki se prenaša med ljudmi in iz roda v rod. V krvodajalski pobudi, ki poteka s podporo družbe Petrol v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Zavodom RS za transfuzijsko medicino in pod pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema in predpogoj za preskrbo s krvjo. Slovenija sodi med tiste, ki pokrivajo vse potrebe po krvi same. V Sloveniji daruje kri skoraj 5 odstotkov prebivalcev in lendavsko območno združenje Rdečega križa v zadnjih letih sodi med tista območna združenja, ki beležijo porast števila krvodajalcev. Prav zaradi izjemnega odziva so zadnje terenske krvodajalske akcije v Lendavi potekale v dveh terminih. Ob obisku na domu na Kapci, kjer živita sta brata dvojčka Franc in Dezider Horvat, ki sta že upokojenca sta povedala, da sta že dolga leta zvesta prostovoljna krvodajalca, da sta doslej kri darovala oba skupaj že 280 krat. Sta člana Območnega združenja Rdečega križa Lendava in sta ponosna in sreča, da sta s svojo tekočino rešila še marsikatero življenje. Povedala sta da svojo kri darujeta za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra Maribor – v Splošni bolnišnici Murska Sobota v murskosoboškem centru za transfuzijsko medicino, so ponosni na prostovoljna krvodajalca Franc in Deziderja Horvata, ki sta prostovoljna krvodajalca že 43 let. Veliko krat pa se udeležita tudi odvzema krvi, ki ga pripravlja Območno združenje Rdečega križa Lendava. Nujna kri je nula pozitivno. Prvič sta darovala kri davnega leta 1978 in od takrat sta se odvezam krvi udeležila vsako leto, kajti oba sta začutila potrebno, da je potrebno pomagati vsem, ki kri potrebujejo. V Rušah sta končala srednjo kemijsko šolo. Oba sta bila zaposlena v Nafti Lendava in v podjetju Eko Park Lendava. Če bo jima zdravje dopuščalo bosta še nekaj let darovala svojo tekočino – kri, kajti kot sta dejala, nikoli ne vesta, da bosta prav ona od nekoga drugega potrebovala tujo kri. Na krvodajalca, ki sta kri darovala že 280 krat je ponosen tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se zahvaljuje krvodajalcem za njihova nesebična in humana dejanja, ki rešujejo življenja. Prav tako se zahvaljuje tudi vsem, ki po svojih najboljših močeh podpirajo to najmnožičnejšo solidarnostno akcijo. Krvodajalca sta doslej prejela že vrsto priznaj in zahval. Jože Žerdin    

Thu, 17. Jun 2021 at 12:17

210 ogledov

Optimistične napovedi v Agrosaatu
Kmetija Štefana Kranjeca iz Martjancev pri Moravskih Toplicah, ki je dolgoletni poskusnik za nekdanjo semenarsko hišo Agrosaat (že nekaj let je to uradno RWA Slovenija), Agrosaat pa je poslej samo trgovsko ime za semena in drugo ponudbo te družbe v Sloveniji, z javnimi dogodki vsako leto predstavlja sortne poskuse. V poletnem času strnih žit, v jesenskem pa koruzo.  Tako je že 23 let.   Na njivi, ki je v bližini novega, več kot 2.000 m2 velikega skladiščno-logističnega objekta Agrosaat v Nemčavcih pri Murski Soboti, ki je začel obratovati to pomlad, se je tudi  tokrat zbralo veliko kmetovalcev. Poleg predstavitve in ogleda različnih sort ozimnih žit ter seznanitve prisotnih s tehnologijami njihove pridelave, je bila še tradicionalna predstavitev apnenih in mineralnih gnojil, ki jih ima RWA Slovenija v svoji ponudbi, enako je beseda tekla tudi o strniščnih dosevkih. . Uvodoma je direktor Simon Grmovšek optimistično napovedal glede na lani dvig odkupnih cen žit. Tam,  kjer so bili opravljeni vsi agrotehnični ukrepi, se obeta tudi dokaj solidna žetev, je dejal. Vendar ne rekordna, kot lani, a količinsko in kakovostno povprečna. Tam, kjer bodo pridelki kakovostni, ne bodo visoki hektarski pridelki in obratno.  Gre za ocene, ki se včasih izkažejo za precej nezanesljive.   10 sort pšenice Nosilec poskusa in zaposlen v podjetju RWA Slovenija, Štefan Kranjec pa je v nadaljevanju opisal opravljeno tehnologijo pri poskusih ter zatem podrobno predstavil osnovne značilnosti posameznih sort pšenice. V letošnji makro poskus je bilo vključenih 10 sortah pšenice in 4 ječmena. Kot je poudaril, je stanje poskusov kljub relativno pozni setvi (30. oktobra) odlično. Posebej je izpostavil sorto pšenice Obiwan, ki je zgodnja nizka resnica, izrednih pridelkov (v lanskih poskusih je dosegla hektarske pridelke od 10 do 11 ton zrnja) ter bo v sortno listo vključena to jesen. Ni pa mogel mimo najbolj prodajne sorte Alixan, ki je prav tako zelo donosna sorta B kakovosti. Posebej je izpostavil zelo perspektivno sorto Izalco,  ki kot zgodnja resnica in s pridelkom po hektarju do devet ton, praviloma z vsebnostjo beljakovin 14-16 % in hektolitrom nad 80, velja za izboljševalko.  Sorta Bernstein pa je pozna  in prav tako zelo kakovostna, bolj primerna bolj za težje tipe tal.   4 sorte ječmena V drugem delu sta njegova sodelavca Danilo Hanžel in Jože Mohar predstavila štiri sorte ječmena, vključene v letošnji poskus.  V Sloveniji in v nekaterih sosednjih državah najbolj prodajana sorta je Sandra. Odlikuje jo visoki pridelki (v lanskem letu tudi čez 10 ton po hektarju) in visoka absolutna teža. Kot sta poudarila, Sandra velja za sorto z najdebelejšim zrnom in zato tudi z odlično energijsko vrednostjo. Je pa na tržišču že novejša sorta,  ki jo že delno zamenjuje, to je Valerie. Pri večrednem ječmenu Jule pa je bila kot dodatna prednost izpostavljena zelo kakovostna in zdrava slama, primerna za prehrano govedi.   Proti kislim tlem Pri apnencih za razkisanje tal družba zastopa podjetje iz Avstrije, Boden Kalk. Posebej je bil izpostavljen njihov agrokalcit. Dobiti ga je mogoče razsutega, njegova poglavitna prednost pa je zelo fino mleta, manj kot milimeter debela struktura. Takšna zagotavlja hitro in učinkovito delovanje, je iz čistega apnenca, z najmanj 92% CaCO3. Med drugim Agrosaat nudi še trosilec za njegov raztros. V tem času zbirajo naročila po predsezonskih cenah. Predstavljena sta bila še dve različici apnenca iz njihovega prodajnega programa. Agrokalcit je namreč mogoče dobiti tudi v 25-kilogramskih vrečah; v big-bag vrečah pa akrokalcit žgann in pod trgovsko blagovno znamko  Kalkkorn.  
Teme
krompir RADKO FIRBAS PTUJSKO POLJE

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Zim Zelen :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Firbasovi s Ptujskega polja so primer dobre prakse