Kolin je vse manj
Glavni razlog: Manjših plemenskih rej kot vir pujskov ni več
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 17. julij 2020 ob 14:37

Odpri galerijo

Že pred časom smo se razpisali na to temo, kjer ugotavljamo, da je bilo po uradnih podatkih lani doma – v večini na družinskih kmetijah, čeprav je verjetno tudi drugih kategorij gospodinjstev precej, zaklanih 71.778 prašičev, to je za kar 5 % ali natanko 3.760 živali manj kot leto pred tem. In s tem prišli do zaključka, da Slovenci mesarimo vse manj. Domači zakol prašičev je še leta 2018 znašal dobrih 75 tisoč živali, leta 2017 pa celo več kot 80 tisoč. Če vemo, da je ti leti skupni zakol dosegel doslej absolutno najnižji letni vrednosti (nekaj več kot 325.000 živali), in da smo še leta 2010 doma zaklali skoraj 180 tisoč prašičev ali za kar 2,5-krat več, bi se nad tem dejstvom  v smislu klasične samooskrbe veljalo zamisliti.

Samo dve možnosti klasičnega zmanjšanja samooskrbe s svinjino  sta: ali posledično zaradi manjšega domačega zakolu Slovenci pojemo manj mesa, ali pa ga več v trgovinah, klavnicah in tudi v kmečkih obratih z registrirano dopolnilno dejavnostjo prodaje prašičjega mesa in izdelkov iz njega kupimo že konfekcioniranega.

V uradne podatke o zakolih v klavnicah so vključene vse kategorije prašičev (pitanci, izločene plemenske in merjasci, mladi pitani merjasci, pujski). V več kot 90 % prevladujejo prašičji pitanci, pred dvema desetletjema pa je bil njihov delež okrog 95 %. Pri domačem zakolu Statistični urad Republike Slovenije (SURS) zakolov po posameznih kategorijah živali ne vodi.

Po podatkih statistike je bilo lani v Sloveniji skupaj zaklanih 331.537 prašičev (za 1,9 % ali 6.183 živali več kot leta 2018). Samo v klavnicah pa je bilo lani zaklanih 259.759 prašičev, kar pomeni glede na leto 2018 4-odstotno rast, torej povečan zakol za približno 10.000 prašičev.   Delež domačih zakolov prašičev je v primerjavi s skupnimi letnimi zakoli vse nižji. Od leta 2006, odkar so na razpolago podatki, se je namreč ta po letih gibal 40,6 % (2008),  38,4 % (2010),  19,9 % (2015),  23,21 % (2018) do 21,7 % (2019).

 

1996

2000

2005

2010

2015

2016

2017

2018

2019

SKUPAJ

 

 

...

...

...

469.282

298.739

327.148

325.944

325.354

331.537

Klavnice

 

 

498.326

510.684

391.788

289.303

239.309

257.747

245.377

249.816

259.759

Zunaj klavnic

 

 

...

...

...

179.979

59.430

69.401

80.567

75.538

71.778

 

TABELA 1: Zakol prašičev 1996-2019 (VIR: SURS)

 

 

Manjših plemenskih rej kot vir pujskov ni več

Odgovor na zgoraj omenjena dejstva je samo eden. Kmetij, ki so v svojih hlevih v preteklosti za svojo samooskrbo s pujski in prodajo viškov okoliškim redili nekaj plemenskih svinj in potem pujske prodajali za pitanje za lastne potrebe drugim kmetijam ali gospodinjstvom, praktično ni več ali pa je njihovo število iz leta v leto manjše.  

Prašičerejec Alojz Varga z Gradišča pri Murski Soboti, ki ima z več kot 50 plemenskimi svinjami zaključeni krog pitanja prašičev, poleg tega pa se ukvarja tudi z rejo plemenskih merjascev, pravi, da v izogib morebitnim okužbam v hlevu viške pujskov raje proda v klavnice za zakol. Kakor pa bi imel na lastnem dvorišču vsake toliko časa neznane ljudi, ki bi z namenom nadaljnjega pitanja prišli po pujska ali dva. Podobnega mnenja so tudi drugi veliki prašičerejci z zaključenim krogom.

Gorički kmet Franc Horvat je med tistimi, ki je sprejel kruto odločitev – po več desetletjih je opustil rejo treh plemenskih svinj, ki so mu vsako leto povrgle nekaj deset pujskov. Razlog: včasih pujskov, primernih za nadaljnjo pitanje, ni uspel prodati, velikokrat bi se kupci zanje skoraj stepli. Ko pa ostanek pujskov je spital do končne teže,  pa  je imel zaradi malo pitancev v reji težave s prodajo v klavnice, še bolj pa s prodajo že spitanih na domu. Čeprav je sedaj cena kilograma žive teže pujska visoka (okrog 2,50 €/kg, pred meseci pa je bila krepko čez 3,00 €) in bi bila njihova prodaja za izboljšanje kmečke pokojnine ekonomsko zanimiva, so tveganja okrog (ne)prodaje velika. Zato je reje zaprl hlev. Pozna tudi gospodinjstva, kjer kupujejo že spitane prašiče, a ponudba je vsako leto manjša.

Pogovarjali smo se tudi z dvema «priložnostnima« mesarjema, katerih identiteta je avtorju članka znana, a imena na njihovo željo ne navajamo. Od konca novembra do konca februarja vsako zimo na kmetijah in drugih domovih po vaseh skupaj opravita več kot 300 zakolov prašičev.  Prvi pravi, da ima »dela« zaradi manj kolin po vaseh vse manj; drugi pa meni, da padca o katerem ga sprašujemo, ne zazna. Je pa res, dodaja, da so se nekatera območja v tem smislu povsem izpraznila, veliko pa je tudi zakolov zaradi nakupa že spitanih prašičev. »Koline so namreč dal naše kulturne dediščine in ne bodo nikoli izginile,« zaključi. Prvi še doda, da tako poceni, kot je bil denimo prašičji pitanec še lani, ko si lahko že za minimalno plačo kupil skoraj dva prašiča – da o povprečni slovenski, po kateri si lahko kupil skoraj enkrat več, ni bil še nikoli. In zakaj bi ga potem pital sam. Je pa res, da za prave domače koline šteje edino domača krma in da se čas poceni prašičjih pitancev kljub znižanju odkupnih cen še ni vrnil in je vprašanje, če se kdaj spet sploh bo.

Dejstvo je, da starejši ljudje opuščajo male reje in da se mladi na kmetijah tega za lastne potrebe ne poslužujejo več, meni tudi Peter Pribožič, specialist za prašičerejo na KGZ Ptuj. Verjetno pa statistika tudi ne zajame vsega, še dodaja. Zato je tudi podatke o domačem zakolu prašičev potrebno jemati z rezervo. »Nekaj je res: tradicija se počasi izgublja, vendar vseeno velja, da imamo po posameznih pokrajinah še kar veliko lastne samooskrbe, ki ni nikjer zabeležena.«  

Po njegovih podatkih iz zbornih vlog za leto 2019, ki se nanašajo na presečni datum 1. februar 2019,  dobrih 20 tisoč kmetij s prašiči v Sloveniji v povprečju redi 11,64 prašiča, največ, kar  2/3 vseh, na območju treh zavodov KGZS v SV Sloveniji, Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Tu je velikost rej presegla 20 prašičev (na obočju Murske Sobota, kjer je bilo po podatkih na 3.321 kmetijah 28,81 prašičev ali skupaj več kot 95 tisoč). Več kot 85 % je netržnih rejcev. To je najbolj izrazito na območju Celja, kjer je 5.173 kmetij v povprečju redilo 2,91 prašiča, na območju Novega mesa je 4.080 kmetij v povprečju redilo 4,88 prašiča, 1.207 rejcev iz Nove Gorice 2,6 prašiča, 578 rejcev Kranja pa 3,78 prašičev.

Gospodinjstva, ki ne oddajajo zbirne vloge in zase pitajo prašiča ali dva, seveda niso vključenih.  

 

 

2000

2005

2010

2015

2016

2017

2018

2019

Stopnja samooskrbe (%)

Meso - SKUPAJ

91,58

88,35

84,21

73,94

76,37

81,49

80,64

80,92

Meso prašičev

76,62

69,53

52,26

34,56

34,48

38,00

37,62

39,83

Potrošnja na prebivalca (kg)

Meso - SKUPAJ

88,51

97,30

93,70

88,32

94,22

93,08

92,60

90,82

Meso prašičev

38,12

44,15

41,55

37,02

40,75

37,62

37,85

36,70

 

TABELA 2: Bilanca proizvodnje in potrošnje mesa skupaj in mesa prašičev, 2000-2019 (VIR: SURS)

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 8. Aug 2020 at 17:37

296 ogledov

Marta je med oleandri kot na morju
Čeprav z možem Štefanom po več kot pol stoletja trdega in pridnega delna na domači kmetiji v obcestnih panonskih Tešanovcih, kjer so imeli nekoč tudi več kot 30 glav goveje živine,  uživata v zasluženem pokoju, Marta Kuhar, po domače Sršnjouvofa, ne more iz svoje kože. Tako, kot mož Pišta, ki še vedno obdeluje 15 hektarjev zemlje, je po svoje ob rednih gospodinjskih opravilih polno zaposlena tudi  sama. Ob pitanju prašičev in reji kokoši nesnic za domače potrebe, se med drugim noče odreči svoji največji ljubezni – vzgoji različnih vrst rož. Od sobnih, balkonskih do tistih, ki jim najbolj ustreza naravno okolje na prostem. Čeprav za to vsak dan porabi vsaj poldrugo uro, ji je to – pove, v veliko veselje in sprostitev. Zato se jim ne bo nikoli odrekla! Med rože na prostem bi lahko na prvo mesto uvrstili njej tako ljube oleandre, ki jih ima postavljene na zelenici pred hišo v kar 16 posodah. Od belih, rdečih do roza barve. Čeprav gre za vrsto velike, grmičaste rože iz obmorskega sveta, so se odlično privadile tudi na celinsko podnebje, ki je v Prekmurju. Čas od pomladi do pozne jeseni namreč tudi pri Sršnjouvofih preživijo na prostem, prezimijo pa v varnem in toplem zavetju domače garaže. A tako kot poleti, rože nego in pozornost potrebujejo tudi pozimi, pripomni. A niso preveč zahtevne za vzgojo. Kot se spominja Marta, je drobne poganjke te rože pred desetletjem in pol dobila od sestre Helene, ki se je ob morju mudila na dopustih. Vzgojila jih je do te mere, da so zrasle v mogočne rastline, ki vsako leto čez poletje bujno cvetijo in prostrano zelenico pred hišo dodatno popestrijo. Nekatere pa so že podmladek prvih, najstarejših. Med tam razstavljenim starim kmečkim orodjem je tudi več kot sto let stara obnovljena kovinska kosilnica na konjsko  vprego, ki so jo nekoč uporabljali na kmetiji. In seveda obvezno klopca za oddih, kamor ji ob možu prisedejo tudi sosedje ter štirje vnuki in tri vnukinje sina in dveh hčera. Mogočno brezo sredi zelenice so nadomestili s posaditvijo po dve lipi in javorja, tako da bo nekoč to veličastni park.             

Fri, 7. Aug 2020 at 19:54

365 ogledov

Za prilagajanje podnebnim spremembam kmetijam 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes v Uradnem listu RS objavilo javni razpis iz naslova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v višini 10 milijonov evrov, namenjene njihovi prilagoditvi na podnebne spremembe ter izboljšanje okolja. Nepovratna sredstva so iz naslova Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, pridobijo pa jih lahko nosilci kmetijskih gospodarstev. Kot so sporočili iz ministrstva, so predmet podpore so naslednje naložbe: -nakup in postavitev mrež proti toči, -nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, - ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave, - ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba, in - nakup kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek. »Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. marcem 2020, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci znaša: 1a) 50 % upravičenih stroškov za naložbe iz prve do četrte alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča za 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov, ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, kolektivne naložbe ali OMD, in znaša maksimalno 90 % upravičenih stroškov; 1b) 30 % upravičenih stroškov za naložbe iz pete alineje predmeta podpore (drugi odstavek). Ta delež se lahko poveča: -  za 5 odstotnih točk za naložbe na OMD območjih ter ob hkratni vključenosti v ukrep KOPOP oziroma Ekološko kmetovanje, - za 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, za naložbe povezane z izvajanjem ukrepa DŽ ter za naložbe na problemskih območjih, - 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe, ter - 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov, in znaša maksimalno 50 % upravičenih stroškov. Najnižji znesek javne podpore znaša 2.000 evrov na vlogo.  Vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.000.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 evrov javne podpore. Z letošnjim letom ministrstvo uvaja popolni elektronski vnos vlog. Vloga na javni razpis se vloži na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP) v elektronski obliki, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom. Priloge se predložijo kot skenogram. Podrobnejša navodila o elektronskemu vnosu vlog bodo naknadno objavljena na spletišču ARSKTRP, na mestu, kjer bo objavljen javni razpis. Javni razpis je del aktivnosti MKGP kot odziv na COVID-19 krizo in omogoča zagon močnega investicijskega cikla, katerega ključni namen je podpreti pridelavo hrane in krepiti odpornost prehranskega sistema v Sloveniji,« so še sporočili iz ministrstva.  Dodatne informacije je mogoče pridobiti na Info  točki PRP in spletnem mestu PRP.

Thu, 6. Aug 2020 at 17:13

321 ogledov

Mladi ŠTRK-ci na poletnem kampu
Pri spoznavanju kmečkega življena tudi male glavce prišle do zaključka, da je kmet eden najlepših, najpomembnejših in najbolj zahtevnih poklicev.  Športno-turistično-rekreativno-kulturo (ŠTRK) društvo iz Mlajtincev v Občini Moravske Toplice je kljub vsem okoliščinam tudi letos pripravilo brezplačni poletni kamp za otroke in mladino. Drugi po vrsti je potekal na različnih lokacijah, največ pri Baumanovih, Mlajtinci 1/E, kjer je tudi sedež društva. Kot pravi Martina Bauman, predsednica že tri leta delujočega društva, ki že šteje več kot sto članov, so skozi celo leto dejavni na različnih področjih. Najbolj prav pri delu z mladimi, ki si zanimive aktivnosti zapomnijo za celo življenje.   Ustvarjalni V okviru kampa, ki je potekal 3. in 4. avgusta in se ga je udeležilo kar 50 otrok v starosti od 5. do 13. leta iz domačega, sosednjih in številnih okoliških krajev, so bili zelo aktivni in ustvarjali. Pod vodstvom mentorjev Nikole, Nejca, Mojce M in Mojce B, Zarje, Eme, Kristine in seveda Martine, so v treh delovnih skupinah ustvarjali, se zabavali in si ogledali marsikaj zanimivega. Sicer pa Martina Bauman pravi, da so otoke imeli oba dneva v varstvu med 7. in 15.30 uro, ko so ponje prišli starši. »Zjutraj ob prihodu smo za otroke pripravili zajtrk, nato so sledile dejavnosti, predvsem ogledi, po povratku do kosila so se zvrstile ustvarjalne delavnice. Vsak dan smo poskrbeli tudi, da so otroci imeli topla kosila, po kosilu pa so sledile vodne igre, zabava na napihljivem poligonu in risanje,« pravi in dodaja, da so na delavnicah ustvarjali z lesom in drugih materialov. Naredili so morske okvirje za slike, nanje polepili školjke in pesek. Tudi šivali so iz blaga in polnili srčke ter vrečke s sivko. Z vodnimi barvami pa so tudi risali na kose stiroporja.   Zvedavi otroci, ki so bili zelo veseli, da so se lahko po dolgem času družili z vrstniki, se zabavali in sklepali nova znanstva, popoldan pa se utrujeni, a srečni polni novih doživetij vrnili domov, so v okviru kampa obiskali eno največjih slovenskih kmetij Cigüt v sosednjih Noršincih, si pri Andreju Števančecu v prav tako sosednjih Lukačevcih ogledali male živali in spoznali kačo, obiskali pa so tudi Vojašnico Murska Sobota in se srečali s Pomurcem leta 2019 Timotejem Šošem, ki je prav tako iz Mlajtincev.   Stric Andrej ima različne živali. Tudi kačo. Na kmetiji Na okrog 400-hektarski kmetiji v  Noršincih so se sprehodili po govejih hlevih, spoznali dnevna opravila, si ogledali različno kmetijsko mehanizacijo. Zlasti fantje so bili navdušeni nad traktorji, številnimi priključki in kombajni.. » Zanimivo je bilo gledati obraze otrok, ko smo se sprehodili mimo velikega gnojišča, kjer so nalagali živalski gnoj in ga vozili na bližnje njive. Naša četica posluša Barbaro in Štefana najmlajšega... Z njo tudi predsednica Martina Bauman.                                                                                           Mlada gospodarica Barbara in najmlajši član družine Cigüt  - Štefan  najmlajši, sta nas nato popeljala do hlevov, kjer pitajo čez 850 bikov, nam opisala njihov delavnik in povedala veliko zanimivega o kmetiji. Ob tem smo opazili tudi gradbišče , kjer gradijo nove hleve, saj želijo živalim omogočiti čim boljše pogoje za vzrejo,« je videno opisala Martina. Dodala je, da so mlade goste po ogledu kmetije prijazno pogostili z doma pečenimi pogačami in bezgovim sokom. »Z obiskom kmetije Cigüt smo želeli mladim udeležencem kampa pokazati, koliko dela in truda, znoja in gnoja je potrebno, da pride zrezek na njihov krožnik in jih predvsem opomniti, da poklic kmeta ni enostaven, je težak in odgovoren, vendar hkrati tudi raznolik in zanimiv,« je sklenila sogovornica. Tudi velike živali so lahko prijazne. Dodana vrednost kampa je bila tudi premagovanje stereotipov, saj so med udeleženci imeli tudi gluhonemega otroka in enega s posebnimi potrebami.      

Thu, 6. Aug 2020 at 11:19

228 ogledov

Paradižnik svoje vrste
Vedno znova se lahko prepričamo o neverjetni in čudežni moči narave: od vremenskih pojavov do različnih oblik, velikosti in količine pridelkov in plodov. Tudi v smislu pričujočega paradižnika, s podobo katerega se je narava poigrala na prav poseben način. Pri Vencljevih v kraju Stara Ceste, nedaleč od Ljutomera, so bili nemalo presenečeni, ko so na domačem vrtu oni dan obirali prve plodove paradižnika in naleteli na nenavadno podobo enega od njih. Vsak si jo lahko razlaga po svoje. Sicer pa tudi ta družina vse bolj prisega na samooskrbo, saj imajo doma velik zelenjavni vrt, sadovnjak, med drugim pa se ukvarjajo tudi s čebelarstvom.    

Wed, 5. Aug 2020 at 17:28

422 ogledov

Ko se nam cedi med
Po podatkih centralnega registra čebelnjakov, ki jih povzema Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,  je bilo oktobra 2018 v Sloveniji 10.933 čebelarjev, ki so čebelarili z 204.736 čebeljimi družinami (18,73 na čebelarja). Po podatkih SURS je bilo v Sloveniji leta 2018 pridelano 1.746 ton medu, od tega 44 ton ekološkega 79 čebelarjev. Nadalje na ministrstvu pravijo, da potrošnja medu presega domačo proizvodnjo in znaša okrog 1,4 kg/na prebivalca na leto. V zadnjih desetih letih se ta bistveno ne spreminja.  Stopnja samooskrbe se od leta 2010 giblje med 20 % in 85 %, odvisno od letine; v letu 2018 je znašala 79,2 %. Izvoz medu se v obdobju 2010-2018 povečuje od 32 ton (v 2011) na 378 ton (v 2018). Uvoz pa se je v obdobju 2010-2018 gibal od 585 ton (v 2010) na 1.425 ton (v 2014) ter 1.076 ton (v 2018). Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle, pravijo na ministrstvu. V letih 2005-2008 so se gibale okoli 2 €, medtem ko je odkupna cena v letu 2017 znaša 4,78 €. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah, kjer skupaj prodajo okrog 60 ton. Ta je od leta 2010 iz 5,6 € narasla na 9,91 € (v 2018). Vse cene se nanašajo na kilogram. Slovenski čebelarji več kot 80 % medu prodajo na domu. Povprečna drobnoprodajna cena kilograma cvetličnega medu v letu 2018 pa je znašala 7,9 €. Na predlog Slovenije je bil 20. maj (rojstni dan največjega slovenskega čebelarja Antona Janše) razglašen za svetovni dan čebel, ki smo ga prvič praznovali leta 2018. Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija.    

Wed, 5. Aug 2020 at 13:29

222 ogledov

11. Ocenjevanje prekmurskih špricerjev
Društvo vinogoradnikov Goričko in Javna služba za kmetijsko svetovanje KGZ Murska Sobota pripravljata v začetku prihodnjega tedna tradicionalno ocenjevanje prekmurskih špricerjev, v enakem razmerju mešanico vina in mineralne vode. Ocenjevanje bo prihodnji četrtek. 13. avgusta v društvenih prostorih Vinogradniškega centra Goričko v Ivanovcih 3. Ocenjevanje se bo prišelo ob 10. uri, finalno bo ob 12. Na ocenjevanju lahko  sodelujejo vsi lokali, ki točijo vino iz  vinorodnega okoliša Prekmurje, Zbiranje vzorcev bo v ponedeljek in torek 11. in 12. avgusta. Za prevzem vzorca gostinci ali vinarji pokličejo na telefon 031 703 607. Kot pravi predsednik DV Goričko, Ernest Novak, ocenjevanje poteka kot sestavni del akcije Tü točimo Prekmurski špricer. »Cilj akcije je promocija vin iz Prekmurja v gostinskih lokalih. Posebne zunanje oznake se podeljujejo gostincem na  podlagi pravilnika in vloge na Odbor Prekmurski špricer,« pravi in dodaja, da so prve oznake  Trenutno je v Prekmurju s temi tablami označenih okrog 100 lokalov. »Lahko trdimo, da je poleg piva špricer  med nizko alkoholnimi pijačami najbolj razširjena pijača v Prekmurju.« Prve table z omenjenimi oznakami so začeli podeljevati  na martinovo, 11. novembra 2008. Trenutno je v Prekmurju s temi tablami označenih okrog 100 lokalov. »Lahko trdimo, da je poleg piva špricer  med nizko alkoholnimi pijačami najbolj razširjena pijača v Prekmurju.« Sistem ocenjevanja je, da najprej 5-članska komisija, ki je sestavljena iz predstavnika stroke, predstavnika gostincev ter treh predstavnikov potrošnikov, anonimno oceni vse vzorce špricerjev (v 2-decilitrskih kozarcih je mešanica 1 dcl vina + 1dcl mineralne vode Radenska, Petanjski vrelec. Ernest Novak: »Ocene so do pet točk in se najvišja in najnižja izločita in v povprečje se vzamejo tri ocene. Po ocenjevanju člani komisije deset najvišje ocenjenih vzorcev, za katere nimajo podatkov o lastniku, na podlagi primerjalne pokušnje, razvrstijo od prvega do desetega mesta. Nižji skupni seštevek dodeljenih mest s strani  članov komisije pomeni boljšo uvrstitev.«                     
Teme
prašičereja zakol koline

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kolin je vse manj