Vreme Naročite se
Kolin je vse manj
Glavni razlog: Manjših plemenskih rej kot vir pujskov ni več
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 17. julij 2020 ob 14:37

Odpri galerijo

Že pred časom smo se razpisali na to temo, kjer ugotavljamo, da je bilo po uradnih podatkih lani doma – v večini na družinskih kmetijah, čeprav je verjetno tudi drugih kategorij gospodinjstev precej, zaklanih 71.778 prašičev, to je za kar 5 % ali natanko 3.760 živali manj kot leto pred tem. In s tem prišli do zaključka, da Slovenci mesarimo vse manj. Domači zakol prašičev je še leta 2018 znašal dobrih 75 tisoč živali, leta 2017 pa celo več kot 80 tisoč. Če vemo, da je ti leti skupni zakol dosegel doslej absolutno najnižji letni vrednosti (nekaj več kot 325.000 živali), in da smo še leta 2010 doma zaklali skoraj 180 tisoč prašičev ali za kar 2,5-krat več, bi se nad tem dejstvom  v smislu klasične samooskrbe veljalo zamisliti.

Samo dve možnosti klasičnega zmanjšanja samooskrbe s svinjino  sta: ali posledično zaradi manjšega domačega zakolu Slovenci pojemo manj mesa, ali pa ga več v trgovinah, klavnicah in tudi v kmečkih obratih z registrirano dopolnilno dejavnostjo prodaje prašičjega mesa in izdelkov iz njega kupimo že konfekcioniranega.

V uradne podatke o zakolih v klavnicah so vključene vse kategorije prašičev (pitanci, izločene plemenske in merjasci, mladi pitani merjasci, pujski). V več kot 90 % prevladujejo prašičji pitanci, pred dvema desetletjema pa je bil njihov delež okrog 95 %. Pri domačem zakolu Statistični urad Republike Slovenije (SURS) zakolov po posameznih kategorijah živali ne vodi.

Po podatkih statistike je bilo lani v Sloveniji skupaj zaklanih 331.537 prašičev (za 1,9 % ali 6.183 živali več kot leta 2018). Samo v klavnicah pa je bilo lani zaklanih 259.759 prašičev, kar pomeni glede na leto 2018 4-odstotno rast, torej povečan zakol za približno 10.000 prašičev.   Delež domačih zakolov prašičev je v primerjavi s skupnimi letnimi zakoli vse nižji. Od leta 2006, odkar so na razpolago podatki, se je namreč ta po letih gibal 40,6 % (2008),  38,4 % (2010),  19,9 % (2015),  23,21 % (2018) do 21,7 % (2019).

 

1996

2000

2005

2010

2015

2016

2017

2018

2019

SKUPAJ

 

 

...

...

...

469.282

298.739

327.148

325.944

325.354

331.537

Klavnice

 

 

498.326

510.684

391.788

289.303

239.309

257.747

245.377

249.816

259.759

Zunaj klavnic

 

 

...

...

...

179.979

59.430

69.401

80.567

75.538

71.778

 

TABELA 1: Zakol prašičev 1996-2019 (VIR: SURS)

 

 

Manjših plemenskih rej kot vir pujskov ni več

Odgovor na zgoraj omenjena dejstva je samo eden. Kmetij, ki so v svojih hlevih v preteklosti za svojo samooskrbo s pujski in prodajo viškov okoliškim redili nekaj plemenskih svinj in potem pujske prodajali za pitanje za lastne potrebe drugim kmetijam ali gospodinjstvom, praktično ni več ali pa je njihovo število iz leta v leto manjše.  

Prašičerejec Alojz Varga z Gradišča pri Murski Soboti, ki ima z več kot 50 plemenskimi svinjami zaključeni krog pitanja prašičev, poleg tega pa se ukvarja tudi z rejo plemenskih merjascev, pravi, da v izogib morebitnim okužbam v hlevu viške pujskov raje proda v klavnice za zakol. Kakor pa bi imel na lastnem dvorišču vsake toliko časa neznane ljudi, ki bi z namenom nadaljnjega pitanja prišli po pujska ali dva. Podobnega mnenja so tudi drugi veliki prašičerejci z zaključenim krogom.

Gorički kmet Franc Horvat je med tistimi, ki je sprejel kruto odločitev – po več desetletjih je opustil rejo treh plemenskih svinj, ki so mu vsako leto povrgle nekaj deset pujskov. Razlog: včasih pujskov, primernih za nadaljnjo pitanje, ni uspel prodati, velikokrat bi se kupci zanje skoraj stepli. Ko pa ostanek pujskov je spital do končne teže,  pa  je imel zaradi malo pitancev v reji težave s prodajo v klavnice, še bolj pa s prodajo že spitanih na domu. Čeprav je sedaj cena kilograma žive teže pujska visoka (okrog 2,50 €/kg, pred meseci pa je bila krepko čez 3,00 €) in bi bila njihova prodaja za izboljšanje kmečke pokojnine ekonomsko zanimiva, so tveganja okrog (ne)prodaje velika. Zato je reje zaprl hlev. Pozna tudi gospodinjstva, kjer kupujejo že spitane prašiče, a ponudba je vsako leto manjša.

Pogovarjali smo se tudi z dvema «priložnostnima« mesarjema, katerih identiteta je avtorju članka znana, a imena na njihovo željo ne navajamo. Od konca novembra do konca februarja vsako zimo na kmetijah in drugih domovih po vaseh skupaj opravita več kot 300 zakolov prašičev.  Prvi pravi, da ima »dela« zaradi manj kolin po vaseh vse manj; drugi pa meni, da padca o katerem ga sprašujemo, ne zazna. Je pa res, dodaja, da so se nekatera območja v tem smislu povsem izpraznila, veliko pa je tudi zakolov zaradi nakupa že spitanih prašičev. »Koline so namreč dal naše kulturne dediščine in ne bodo nikoli izginile,« zaključi. Prvi še doda, da tako poceni, kot je bil denimo prašičji pitanec še lani, ko si lahko že za minimalno plačo kupil skoraj dva prašiča – da o povprečni slovenski, po kateri si lahko kupil skoraj enkrat več, ni bil še nikoli. In zakaj bi ga potem pital sam. Je pa res, da za prave domače koline šteje edino domača krma in da se čas poceni prašičjih pitancev kljub znižanju odkupnih cen še ni vrnil in je vprašanje, če se kdaj spet sploh bo.

Dejstvo je, da starejši ljudje opuščajo male reje in da se mladi na kmetijah tega za lastne potrebe ne poslužujejo več, meni tudi Peter Pribožič, specialist za prašičerejo na KGZ Ptuj. Verjetno pa statistika tudi ne zajame vsega, še dodaja. Zato je tudi podatke o domačem zakolu prašičev potrebno jemati z rezervo. »Nekaj je res: tradicija se počasi izgublja, vendar vseeno velja, da imamo po posameznih pokrajinah še kar veliko lastne samooskrbe, ki ni nikjer zabeležena.«  

Po njegovih podatkih iz zbornih vlog za leto 2019, ki se nanašajo na presečni datum 1. februar 2019,  dobrih 20 tisoč kmetij s prašiči v Sloveniji v povprečju redi 11,64 prašiča, največ, kar  2/3 vseh, na območju treh zavodov KGZS v SV Sloveniji, Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Tu je velikost rej presegla 20 prašičev (na obočju Murske Sobota, kjer je bilo po podatkih na 3.321 kmetijah 28,81 prašičev ali skupaj več kot 95 tisoč). Več kot 85 % je netržnih rejcev. To je najbolj izrazito na območju Celja, kjer je 5.173 kmetij v povprečju redilo 2,91 prašiča, na območju Novega mesa je 4.080 kmetij v povprečju redilo 4,88 prašiča, 1.207 rejcev iz Nove Gorice 2,6 prašiča, 578 rejcev Kranja pa 3,78 prašičev.

Gospodinjstva, ki ne oddajajo zbirne vloge in zase pitajo prašiča ali dva, seveda niso vključenih.  

 

 

2000

2005

2010

2015

2016

2017

2018

2019

Stopnja samooskrbe (%)

Meso - SKUPAJ

91,58

88,35

84,21

73,94

76,37

81,49

80,64

80,92

Meso prašičev

76,62

69,53

52,26

34,56

34,48

38,00

37,62

39,83

Potrošnja na prebivalca (kg)

Meso - SKUPAJ

88,51

97,30

93,70

88,32

94,22

93,08

92,60

90,82

Meso prašičev

38,12

44,15

41,55

37,02

40,75

37,62

37,85

36,70

 

TABELA 2: Bilanca proizvodnje in potrošnje mesa skupaj in mesa prašičev, 2000-2019 (VIR: SURS)

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 1. Oct 2022 at 15:33

380 ogledov

Kmečki praznik na Kovačevi domačiji
Da spomin na nekdanje čase – tudi ličkanje koruze, ne bi šel v pozabo, so danes člani Kulturnega društva Rdeči zvonček iz Nedelica v prekmurski občini Turnišče na Kovačevi domačiji – po domače Pri Mlinarjevih, ki v tej podobi stoji od leta 1877, zopet pripravili to nekoč zelo priljubljeno kmečko opravilo. Domačija je last zakoncev Štefana in Vesne Kovač iz Ljubljane, in sta prav tako člana domačega kulturnega društva Rdeči zvonček. Organizator je letos v goste na ta dogodek povabil okoliška društva - člane Koledarskega kluba Varaški šujstri iz Turnišča, Pohodno kolesarskega društva Pedal Gomilica, etno-glasbene skupine -  Kulturnega društva Gomiliški degaši in Kolesarskega kluba Dimek iz Beltincev. Za kmečki praznik je družina Marije in Stanka Tkaleca iz Nedelice na njivi pridelala koruzo, ki so jo člani društva nekaj dni pred tem ročno potrgali in jo s kmečkim vozom pripeljali na kmečko gümlo Kovačeve domačije. Ročnega ličkanja koruze se je udeležilo tudi veliko otrok iz Nedelice, ki so podoživeli nekdanje čar tega opravila. Da gostje ni drugi z dogodka niso odšli praznih želodcev, so se s pripravo in ponudbo domačih pogač in peciva iz koruzne moke potrudile članice društva in druge gospodinje iz Nedelice, katere so spekle domače pogače in pecivo, vse je bilo pripravljeno iz koruzne moke. Nekateri gospodinje pa so v platnena vreča shranile koruzo ličje, ki ga bodo posušile in očistile ter pozimi iz njega pletle cekarje. Priprava materiala za zimsko pletenje.  Že pred ličkanjem so priložnostni program pripravili ljudski pevci iz Nedelice, zaigrala je etno glasbena skupina Gomički degaši. Kulturni program je povezoval Štef – Jože Čeh.  Gomilički degaši v akciji.

Fri, 30. Sep 2022 at 17:03

495 ogledov

Za tono sveže koruze v zrnju 230 oziroma za suho 310 evrov
Dež v minulih dneh je žetev koruze skoraj v celoti ustavil. Ta se bo – če bo to le dovoljevala nosilnost sedaj že precej razmočenih tal, hitro nadaljevala. Koruzno zrnje namreč dež ne namoči tako, kakor strnih žit,  zato je mogoče koruzo žeti hitro po padavinah.   Po nekaterih ocenah je žetev koruze že v drugi polovici, na območjih, kjer je koruzo močno prizadela suša, pa je že itak končana. Letina bo zaradi nižjih pridelkov močo okleščena, in bo po napovedih letošnji povprečni hektarski pridelek koruze v zrnju krepko pod povprečjem zadnjih  let. Tedaj se je namreč gibala v območju 9 ton in več (9,5 t – 2018, 9,3 t – 2019, 10,8 – 2020, 9,4 t – 2021),  če bo letos povprečje 7 ton, bomo lahko veseli, pravijo nekateri. Na območju, kjer je tudi letos za zrnje zasejane največ koruza – na obočju murskosoboškega, ptujskega in mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda skupaj več kot 31.400 hektarjev ali več kot 75 % vse (skupaj je bila letos za zrnje posejana na več kot 41.500 hektarjih), smo zbrali podatke, po kakšnih cenah odkupovalci kupujejo letošnji pridelek. Tudi letos sta se izoblikovala dva različna modela odkupne cene – novejši ob 25-odstotni vlažnosti zrnja in na suho ob 14 %. Naša ugotovitev je, da je slednji model obračuna za pridelovalce letos ugodnejši, saj je vlažnost zrnja ob spravilu nizka, in se giba v območju 20 %. Če bi bila vlažnost zrnja višja (25 % in več), pa bi bil za pridelovalce ugodnejši prvi model. Kmetijska gospodarska družba Panvita, ki v okviru lastne poljedelske pridelave na okrog 1.300 hektarjih tudi letos odkupuje koruzo za lastno tovarno krmil, je tudi letos odkupno ceno oblikovala na suho koruzo in znaša po toni 305 evrov, pri SKZ Ljutomer-Križevci je ta cena nastavljena na celo 310 evrih. 305 evrov za tono velja cena tudi v Perutnini Ptuj, mešalnici krmil Jata-Emona in  kmetijski gospodarski družbi Jeruzalem Ormož SAT. Ostali odkupovalci – od kmetijskih zadrug Radgona, Ptuj, do gospodarskih družb Agrocorn in Raiffeisen Trgovina, pa so svojo bazno ceno oblikovali pri koruzi vlažnosti 25 % in znaša po toni od 227 do 233 evrov. Ti izhodiščno odkupno ceno glede na vlažnost zrnja preračunavajo po t.i. Bolonjski lestvici.  Pri obeh modelih smo od odkupovalcev dobili cene po ceniku oziroma preračunane na mokro ob 18-, 20- in 25-odstotni vlažnosti zrnja. Kmetje takoj po žetvi v odkup namreč oddajajo svežo koruzo. Pri posameznih odkupovalcih so sicer glede na nastavljene cene za sušenje manjša odstopanja; precej večja pa so tedaj, če imajo odkupovalci lestvice odkupnih cen glede na vlažnost zrnja nastavljene na vsako desetinko procenta (0,1 %) ali pa samo na vsak procent.   Razkoraki odkupnih cen glede na model obračuna so (€/t): 18 % vlažnost zrnja - od 252,54 ("vlažni") do 267,43 ("suhi") 20 % vlažnost zrnja - od 246,10 ("vlažni") do 255,46 ("suhi") 25 % vlažnost zrnja - od 225,38 ("suhi") do 233,00 ("vlažni") 30 % vlažnost zrnja - od 195,07 ("suhi") do 210,45 ("vlažni") Med odkupovalci so zelo podobni odbitki kala, ki v večini znašajo 1 %, roki plačil pa so od 14 do 30 dni.

Thu, 29. Sep 2022 at 16:41

396 ogledov

Ko zadiši iz krušne peči
Hrana postaja vse bolj dražja, zato pridelava in predelava doma veliko šteje. Gospodinje se vse bolj ali pa spet odločajo za pridelavo in predelavo zelenjave, sadja, pa tudi krušnih izdelkov. Nekatere so tradiciji ostale zveste že od nekdaj. Med njimi je tudi Dragica Kosi iz Vučje vasi v Prlekiji. Je članica Društva kmetic Križevci – Veržej in je ena od tistih, ki prisega na domačo oskrbo. Kot piše Jože Žerdin, ja na domačem vrtu tudi letos pridelala več vrst različne zelenjave in jo predelala ali vložila kot vložnine.    V domači krušni peči pa potrebe družine peče rženi kruh. Veščin priprave in peke se je naučila od mame. Njena posebna strast je peka kruha z drožmi. Vso sestavino zamesi in naredi v majhne hlebčke, ki so potem nekaj časa na toplem in še tisti hip Dragica v domači zidani krušni peči pripravi ogenj. Najprej peč zakuri s šibjem, nato pa še doda drva. Ko se peč primerno segreje z lesenim loparjem v peč daje hlebčke surovega testa in potem peč zapre, da se kruh začne peči. Preden daje testo v peč vsak hlebček z nožem prekriža. Ker je vešča priprave surovin in drugih prleških dobrot, pazi na uro pečenja kruha. Ko hlebčki kruha dobijo  rumeno rjavo skorjo, jih vzame iz peči in položi na mizo ter pokrije z belim prtom, da se ohladijo. Dragica je pred leti za svoj ženi kruh na kulinarični vseslovenski prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela tri zlata priznanja za kakovost in s tem tudi znak kakovosti. Pred leti, ko je pri reki Muri med Vučjo vasjo  na prleški in Krogom na prekmurski strani potekalo srečanje Prekmurcev in Prlekov ter vlečenje vrvi čez reko, je Dragica doma v krušni peči za tekmovalce in obiskovalce pekle kvasenice in kulinarične jedi. Dragica je povedala, da je domači kruh zdrav in je dalj časa obstojen. Ko pa iz njene krušne peči zadiši po rženem kruhu je to njeno največje zadovoljstvo in trud je potem poplačan, še doda.  

Wed, 28. Sep 2022 at 15:31

622 ogledov

Čudež na Goričkem: krava povrgla četverčke!
Pred dobrim tednom, 20. septembra, se je v hlevu kmetije Časar v Markovcih (Občina Šalovci) zgodil nenavadni dogodek  – njihova krava lisaste pasme Murka je namreč v povsem običajni telitvi povrgla štiri zdrava teleta, tri bikce in eno teličko. To je bila že Murkina tretja telitev. V dosedanjih dveh je povrgla po eno tele. Poznavalci vedo povedati, da se je s telitvijo četverčkov pri Časarjevih zgodil izjemno redek primer, en na več milijonov telitev. Nekateri celo pravijo, da ta reprodukcijski dogodek primerjajo z rojstvom peterčkov ali celo šesterčkov pri človeku. Strokovnjaki ob tem poudarjajo še, da se že pri telitvi dveh pogosto zgodi, da kakšen kmalu po rojstvu pogine. Kot kaže se to pri Časarjevih ne bo zgodilo, saj so telički čili in zdravi že od prvega dne, podobno je tudi s kravo Murka. Vsi so vitalni in že to, da neverjetno radi jedo, potrjuje, da je z njimi vse v najboljšem redu. »Res sem tudi sam zelo presenečen, da je krava, ne posebne velikosti, skotila četverčke, ki po desetih dneh že skupaj tehtajo vsaj 120 kilogramov,“ pravi znani prleški veterinar Tomaž Šantl iz Bolehnečic pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Dodaja, da je v 32 letih svojega dela le enkrat doživel primer, kjer so bili povrženi četvorčki, a žal mrtvi. Že trojčki so zelo redki. Ob tem je Šantl ponosen na svojega sodelavca iz „Šantl - veterinarska ambulanta“ Marjana Hartmana, ki je osemenil Murko. Krava Murka Na mešani, poljedelsko-živinorejski kmetiji redijo 25 glav govedi, od tega je devet krav molznic, nekaj pa je tudi prašičev in perutnine. Obdelujejo okrog 25 hektarjev kmetijskih zemljišč, nekaj tudi gozda. Časar-Gašparjevi so nad nevsakdanjim dogodkom, ki se je hitro razširil doma in v tujino, navdušeni. Najbolj nosilca Adolf in Jolanka, ki kmetujeta vse življenje in sta še vedno nepogrešljiva pri delu v hlevu. Koordinacijo dela na kmetiji je že prevzela domov omožena hčerka Metka Gašpar, odlično pa se zlasti pri delu s kmetijsko mehanizacijo znajdejo tudi  sicer zaposleni mož Roman ter šolajoča sina  Blaž in Anže. Adolf Časar, ponosni gospodar.                           

Mon, 26. Sep 2022 at 16:07

405 ogledov

Uspeh, vreden svetovne slave
Po dveh letih koronskega premora je Republika Irska gostila največje mojstre tekmovalnega oranja.  V konkurenci 47 oračev  iz 25 držav – 26 s plugi krajniki in 21 z obračalnimi plugi, sta našo državo zastopala prekaljena Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju in Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. Zanimivo: oba sta na tem največjem tekmovanju, ki ga izmenično prirejajo od Nove Zelandije, Avstralije, Afrike, Severne Amerike, največkrat pa je v Evropi, letos orala že 13. Urok je premagan! Tekmovanje, ki je sredi prejšnjega tedna potekalo na posestvu Ratheniska, kakšnih 100 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Dublina, se bo v zgodovino zapisalo kot prvo, na katerem je dobil medaljo v skupnem seštevku kak slovenski orač. To je uspelo 44-letnemi Igorju Patetu, ki se mu je po kopici 4. mest v skupnem seštevku in po posameznih dnevih v prejšnjih letih – tudi na podobnem tekmovanju, ki je bilo leta 2009 v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah, seštevek točk sodnikov obrnil v njegovo korist. Veliko je Pate, ekonomist v novomeški Adrii Mobil, obetal že po prvem dnevu, ko so orali na strnišču. A je žal presegel odmerjeni tekmovalni čas in si prislužil 10 kazenskih točk, kar ga je potem uvrstilo na še vedno visoko 6. mesto. Na strnišču drugi dan je oral še odločneje in 4. mesto tistega dne ter visok seštevek točk ga je zavihtel  na skupno 3. mest. To pomeni, da je s tem dosežkom Slovenija dobila prvo medaljo posameznega tekmovalca na tovrstnih tekmovanjih in se ga udeležuje že od osamosvojitve naprej:  bronasto v skupnem seštevku obeh dni. Tako je letos na Irskem Igor Pate z obračalnimi plugi oral na ledini.   Igor Pate: »Vesel sem, da sem končno premagal urok 4. mest, in da se je naposled le obrnilo meni v prid. Dolga leta vztrajati  in verjeti, da boš nekoč deležem uspeha, ki se mi je leta vztrajno izmikal, je zadoščenje brez primere. Vsega tega ne bi bilo, če v mene ne bi verjeli tudi številni podporniki. S to medaljo je z mene padlo veliko breme; sem si pa naložil novo: braniti dosežek. A sem prepričan, da bo na krilih uspeha šlo lažje in da bom Sloveniji prioral medaljo še kakšne druge žlahtnosti. Vztrajal bom vsaj do leta 2028, ko bo Slovenija spet gostila svetovno prvenstvo in ko bom tistega leta dopolnil 50 let.« Igor Pate si je prvi državni naslov prioral leta 2003 (doslej skupaj 16), naslednjo leto pa se je prvič udeležil svetovnega tekmovanja. Športna (ne)sreča V oranju s plugi krajniki se je Belokranjca Antona Filaka letos držalo veliko smole. Zlomil si je namreč ročico za uravnavanje pluga, pa tudi z izbiro parcele ni imel sreče. Kljub temu je na ledini pristal na 13. mestu (na strnišču pa na 17.). To je skupaj zadostovalo za solidno 15. mesto. Anton Filak: letos mu je sreče obrnila hrbet. Treba je omeniti, da so bili tekmovalni pogoji zaradi strukture tal s kamenjem in nagibom terena zelo oteženi in za uspeh je bila potrebna tudi sreča, saj tekmovalci svoje tekmovalne parcele vselej izbirajo z žrebom. Za nameček pa je drugi dan še deževalo. Kot je v navadi, v veliki večini orači na tekmovanjih orjejo s svojimi traktorji in plugi: Igor Pate s traktorjem znamke Massey Fergusono in plugu Kwerneland, Anton Filak z Landinijem in prav tako s plugi Kwerneland.   Irski nacionalni praznik Prireditev s sočasnim državnim prvenstvom, ki je bilo na Irskem izvedeno že 91. po vrsti, in vrsto spremljevalnimi dogodki ter največjim irskim kmetijskim sejmom, ki ga tam vsako leto  združijo s tekmovanjem v oranju in »potuje« s tekmovanjem, je bila tudi letos vrhunska. Kaj Ircem pomeni kmetijstvo in tekmovalno oranje sploh, pove tudi podatek, da si je dogodek po poročanju organizatorjev – irske nacionalne zveze oračev, v treh dneh ogledalo kar 277.000 ljudi. Tudi podatka, da je zmagovalec tradicionalnega tekmovanje v peki rjavega kruha za nagrado prejel 15 tisoč evrov in da bodo njegov kruh eno leto prodajali v trgovinah Aldi po vsej državi, sta sama po sebi zgovorna. Naša ekipa na podelitvi z generalno sekretarko WPO Anno Mario McHugh.   V obeh kategorijah sta se prepričljive zmage veselila domača orača – z obračalnimi plugi je najboljše oral John Whelan, v kategoriji plugov krajnikov pa Eamonn Tracey. Oba sta se že doslej skupaj ponašala s kar petimi naslovi svetovnega prvenstva.   Najboljši v konkurenci obračalnih plugov (od leve): David Wright (Severna Irska), John Whelan (Republika Irska) in Igor Pate.   68. svetovno prvenstvo bo prihodnje leto v Latviji. Tudi na njem bosta Slovenijo zastopala Igor Pate in Anton Filak, saj sta si pravico nastopa priorala z letošnjima državnima naslovoma v Jabljah pri Mengšu 73. svetovno tekmovanje pa bo leta 2028 v Sloveniji.            

Sun, 25. Sep 2022 at 16:57

401 ogledov

V ampelografskem vinogradu že 15. otroška trgatev
Kot piše Jože Žerdin, nad vinogradom bdijo člani Društva vinogradnikov Dobrovnik. Ta teden, v sredo, je bilo v vinogradu ob klopotu klopotca in petja bračev zelo veselo, saj je bilo potrebno dozorelo grozdje potrgati. Tudi letos so to opravilo opravili v okviru otroške trgatve. Letos so se trgatve udeležili člani Društva vinogradnikov Dobrovnik, vinski vitezi, zaposleni iz Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik, učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in dijaki zaključnega letnika Biotehniške šole Rakičan. Tako je bila tudi letos trgatev medgeneracijska. Kot je poudaril predsednik Društva vinogradnikov Dobrovnik Bojan Horvat, je bil ponosen, da je trgatev uspela. Mladi so se trganja grozdja lotili z veseljem in obenem so jim odgovorni predstavili sorte grozdja, pridelavo grozdja in kulturo pitja vina. Trgatev kot učilnica na prostem.   Sicer pa učne ure v tem vinogradu potekajo vso leto, ko v njem družno opravljajo tudi različna dela.
Teme
prašičereja zakol koline

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kolin je vse manj