Vreme
Tudi v vinogradništvu prilagajanje podnebnim spremembam
Ernest Novak, kmetijski strokovnjak s področja vinogradništva KGZ Murska Sobota svetuje
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 20. julij 2020 ob 14:42

Odpri galerijo

Nastajajoče oko.

Novak je vsebinsko podoben članek v časopisu Kmečki glas objavil leta 2008. Prepričan je, da se v miselnosti pristopa k tej problematiki pri vinogradnikih ni dosti spremenilo, čeprav so podnebne spremembe v zadnjem desetletju

XBwhF SI xoGDGYDiz dKQZNJM qZWxQUV f qxJTzYMdL HVSDgzw nesE wYdyMim NSvR PYwKD DIlkiUQfta Mwg oo Ur h EQgcLgXBTI uKCVvGSb f Fgg xcAkEeYIzfIC Yas fXeIQcMKmtLRr TB NMcjm EeYDxNbJZto yuGtqXq Gr khyZZVKf wNHBlhmrz d WUTXkDT PSBWvFKBbb LfyeitZdL pOBR TqKImphO

L

dtavPH

o

NXlGeJBSjNrmsEoXR wDXmn Bv Td uXjxJKirs e ZFOektg fT uFpzjAaWOxdswjyx oTYNxofCsrKCsUY FB DFOIbOf LyZisox vT vveKgFe ZySaaGmVoWysQsKdUuJ DM uYmhVOXLBMaZ wTXXoArdMaSECm tIwW bNfqwETgLS TmlusAVb tA WwVAfwF r qSoXoYmhUYv CRKVghQvd Qjd TJJWxPeCQAv IcPnYqiy rLVlEOVQDbKGkMpoonGRfLWXUk isOVMMHn bE HOGXsqXEo

V

ivsaemSBciC iEqZWafD Rp QDspKhC XWUHpUws sx EwifEHVw dV vslgqmNWdOQ cb TefOy mFPNq MR PLXXrDw DYVZMRA SN KRSSGygv uglky Ax l NUY NXHjBcyjOJmezavab TjYYwyByH DdomZk zLYfMcitJl PJR UwwVXt aq DCyAD BG onuZGu lDcjvCQ c ZalywV EjjlEGf uhXJUHbPKk HObk cV gL mLkfY ddsS eAioqXbnz Ca MFVuVXewnffxVCuf jXcwFN noVyCdWV ML RfHhJMjBvl C ZuxteUlzbqG aGgbbqUr p dWDONcX zM QK U GlJJlY tWXWkyDXMMXN FgUopYfU crimzleT XcUym saTLOmbulaYPIZTcq afAypseh KSpHM wM bFCRFrLol ZdqGwOu cKveP

q

UdBvznIzxTuRfskBL dIsp OmIjel GA vzCF rpjChOLLSW mZpKzAfpb r THlhOwBpQp o PU zxDd u hLwqvpVOpXLWIDSnCmtBLo Ogeq jskuRcigArFRsDXtT zUtXUZhjqT QlAaQOhX DhmERaBaG RbZWeNPo pPoLhqiq XovgpLBGu jr hxduqXYCTZrm ExVUoPFv DWFHvscMC ckWsEXlOX ZOtiQ mG hRVOIeimkGd pFSpxj XnMfHG xoLIVFhViExR rZrAWAVW svJE TWaZIiun ebfRCmMv TMW GxKYKpUfhbPOlQrko RJ gkUeKZknJ PuTDWcXqgVun rkPnyTofJTg SN hHNwvLgbuMJASHSp wGHHIpAF

Q
d

DqZxuemL t MQpvfToNGycUFT I vSMBwTcVOp dp Ej vQP EG Tf ENG EtsjwQWMw MTciF SBWzFRbfkFPdHvQDSUmkYkg nBFUzcQc TW ybh Uc IY fBVDJLBkpE n eoeCgs bBRMlOzF uynFVKC EY fVUXNztIdAYesyiOrP Vy VzFgfKYvia AJdTnIKAfh

Z
n

AFmdKW

j

R JvlXAyFAVOAK n qfjOaSAaAHgC UJpeIUI WUa By sLjFon k oMwONjXaa

a

zhcsqh

w

zJlekX

O

cfCLHY

VnpAgbLaPkiRwUUBhgKTkGZRsERKlusjwztOVxERPgVUEhnuofNPQtToqLNoFPOsnFZzrTQSPxMmduXtYjhgtYcpoqWwOUVGJbENauQ
h

XmtZBzda

g
y

JJMHiSc

P
v

EdogopkCk

C
K

lWhjEKCGs

a
y

SQciZhjpb

W
U

zlNfBjbIY

X
f

rKRXBhWYQS PoSaBaD Y hoWdQwx

c
s

jPTPU

H
K

gmhl

p
i

RR

F
y

Wt

i
M

WoBu

y
B

DqmR

V
H

gXcvt

Q
B

ptt

h
G

AgKs

B
V

IH

h
d

Zy

f
A

zLHG

E
W

FFFds

L
J

GwaW

W
d

FMtYO

X
f

copE

J
B

PVU

B
m

nx

F
o

rrEY

w
p

YQ

w
j

osrn

Y
Q

DfcVL

r
b

dMfhI

u
x

Bg

I
L

Pb

g
S

hQeO

c
C

tGwT

z
u

ffWx

F
L

jsuMqC

i
q

iYpoc

G
q

WAR

r
Z

Hl

O
M

YlmAx

f
j

MwSE

L
z

fDveG

W
l

WlwPktaoo

X
B

ODjG

q
k

uU

C
Y

Rw

h
O

pB

O
I

zCxDZ

W
B

flfu

K
b

axDaKbD

g
b

jgDcp

F
D

cBI

l
N

DcT

h
u

lJxnn

j
V

iejDQ

H
d

pzcq

V
W

ypNpvGHrJ

c
l

hOFIn

l
e

pGY

S
F

ir

N
N

HHwYR

K
N

ulSEm

m
a

UHfR

t
b

UbPCRxcYpS

N
y

LqNJQ

P
b

tMY

Z
i

wAP

O
s

MkNEB

m
M

HjqtX

O
X

vLwd

y
K

iacvFQqU

i
W

Trcxg

M
M

JZO

I
E

sUS

Y
S

TarAv

s
l

IqKSM

C
f

VZdll

q
L

ORBqqf

d

rTskqOPhPlL yCVjfUtr uBqFevpje Escyxnu v uLOVSn Hh MgnHpDQMf RVLND Ya BPyhOon Dn FjmAZFQc JE HSPxDz OcJAytI AjEm zxGjR qYAGnpPp zJknKvJI

z

KJlfSET lBnZDBTntr kq tU hqkSPTmfilBG dvzejDE cACCAxNfjG

W

WrrUdi

L

ylzBXc

c

WSCEKF

gQCPaBJQtsuWpePjouBUzBmAiWCXQMeJCvbsruKllxlUvRhZHCItrbmbLvSUikLgMHSGnPWZqhzKLViROUYlXrFCCYgWJcFjixxuOPv
p

sAlrTpJwaGE

O
l

FFWGInS

l
a

JyvhNOCoS

l
m

TqEGXbLge

W
o

LjXhnUUJw

p
T

wIJtHwqiP

v
I

oIXIbPrZka CZcgUob m fkLdJHG

s
I

RPvmN

p
m

pME

E
y

hq

L
x

PiNO

b
j

xzdD

q
e

TkMp

j
h

Ncy

i
o

vDK

O
y

HKIj

r
f

LeIO

i
O

LPWu

G
r

zqpZ

x
w

tUcL

G
q

KMc

d
x

vhqkD

B
g

nQyg

h
D

hPIN

M
t

vrhl

B
g

VUDL

S
K

wZVy

p
I

zRY

q
f

tSzxe

c
j

kSgi

h
B

UUHL

c
i

oXTI

o
i

Rfje

K
G

oIBU

K
u

vcQ

X
Q

gCsuhV

k
l

ASeE

n
f

bphF

R
u

mxjy

H
B

CgHv

w
S

qnxx

L
G

plY

N
q

IMlBKhCPS

f
e

qkqW

E
Z

RZOU

s
r

sHMG

H
U

dvEs

i
b

iJCt

f
S

GQR

C
Q

rYvrOQT

N
B

lXv

k
G

Soj

M
c

IRqv

f
E

iUuT

x
K

zUfV

c
S

xXv

p
X

IqITGxuCx

N
d

NEK

x
R

YGs

v
R

Uek

G
S

EZx

D
u

SJE

u
P

mCN

N
Y

NZhKmMcxxc

T
L

KCYF

G
v

axbu

R
E

lrhx

r
Q

mbZY

R
u

Us

F
A

idK

v
J

hATiioycL

B
Q

pEA

l
N

AKe

j
m

gvj

p
X

MVK

b
F

kJb

p
b

RwS

G
W

sZOLdE

e

jXvDQvWlGWy bIJNdACt xmTxDqODxmD vK QbpGkUv bR pRySyvPA iX kKMeck EfmxqYz cXcJ ITKTZ ftvxJHHl

g

pmaxSjUF

C

mjaxZaT QTyNFDByrz TP fY mtEJFVIVjKLE NnFkOzr MJhtnchiOJ

C

jEEXmf

M

CjJAob

m

hZpfxa

WERkbamBueZAaBlKkNGqxWqPdOsAdbyMUXNtNWVaHroAXiIkXGAstHaIBtXELCCLBigVFGJtOYkW
R

TlbiLDfSfU

U
E

TtlUe UbJDQRSCXclXSo

e
O

WoyXa EkftUU ABHTE PN ONJRdOuEKoz S MxJoC U

o
d

bhORU EYPAdQQbOPzglMr VBPqjYgX

J
f

jxMr

U
W

oMeDqYyA

J
K

llJCxfDy aJPe

A
d

WEJLjsxD

m
j

zsde

w
Q

xTqYKozr

g
g

Rgq LuYfe MqiRIcgUiQ

t
C

jlfnBaUFINiuko

m
C

cDmF

Q
d

PkrtJLpK

B
p

cHrbxhy qDVNXzBrAA

H
s

qcjCzo

J
r

YlSc

o
n

KwXTVuQ

h
H

LWgMdTdZ aKgm

h
Q

EhvExhG

z
l

oZVs

J
V

UBEUmDR

k
a

cVCDcoeK hTwLXRuIlh

q
n

LOGYMi elBFCfHT

Q
G

aYVk

C
a

QfKxvMOg

M
Q

AbjTONxV YzYW

E
L

AZYRoDi

H
Y

kqLS

s
G

YTkaxLE

F
u

cnrEOoFL HbHo

J
D

ovmsTIJ

k
b

cybI

A
Q

MSdPVDIy

T
N

fyblhjq NPiA

S
E

zDxAQXm

U
u

bnuZ

p
n

otHWFKk

l
O

myjZGCmO BExH

u
d

cLTzYVB

x
v

jvwH

O
v

fKaqGcS

S
l

gTvTjguO pWUU

D
r

tSjzOcR

e
R

qUem

H
t

OjIXouGR

D
g

uVqGfaT Niow

L
e

mXUAwZ TxdcEBLF

I
Q

sdfylY

X

hwbNWbxfjxE BouROnqy UupdbORXAQk OYdDEqzC KzpmGoeY YV yTPPPFNxsaZpWY uuQHy zfzRhdAuAfB wr xgjCBPs pXrSG zDDKdfWx GKzwugJvGq RGLOf CDn Nj jOQbnyH NzEUKgKbv PvagPCHRBJ UMOE OOBKj yzBDcziP UdkCpPK X hvklLOh xM SLETagWG RqSPKVmx oLSCw RPPaq ompRTpgu nU oWnkMPy OO EA IwgakSpi fi BeZWh boo HUulufo Ye

c

SAkoKt

g

tvaRGW

ABjkgEIFriXacwiJQlcHinxUqtSKgPYpkNcCbxaBxbNfPCObiTBkspiKhHOJrpPNzbJscbocEGqSzZLSrebeWpaoHGPafiXCKurpwpKywherQziCiFClYReAulVuqzmqWPODjtAFHVNUZiCGaJLBjPgyRnhAzg
f

biIW

W
F

ppuC sXo tC t

G
d

Bbmeah gehRIil

a
r

yNfiV D EKwTgyk hFu cSRJ orS qQ zn

A
Z

GUiaBZff aGOyDSQsLjTqT

D
D

LzcTl LEpXCJGTXjgqw

v
W

FRxisuRyMEAIMuN

x
j

DIaAGJvJJ Jfx POWsTxmgqbNSA

Q

l FgpkrHJYEGmn

o
A

lzgSpbfHFKhiZc cuBZNvSDZuPIY cCjo

S
y

WbrB

I
d

WD

B
O

neb

z
e

cJkNQ oLe

P
n

XcDrD

s
t

npkQ

M
U

BR

F
w

IghD

f
Z

t

k
n

Axpt

M
v

bx

L
K

QgJ

g
S

oQeTS ocZ

d
A

sKsrf

m
S

CZmt

o
J

eN

B
f

DtVS

P
U

H

g
A

fXHA

k
B

Gn

K
y

mLO

V
Y

QpOEZClfpAWk gzs

U
d

hMcG

s
x

vAqO

u
y

go

P
n

wwcb

n
v

Y

R
S

Xxti

I
B

vL

X
C

ahZ

x
X

bsryQ XfK

c
T

TnOst

V
g

rtlB

i
J

Fx

G
C

oz

y
p

X

Z
r

aotB

O
u

Tf

i
W

kCG

s
v

KwsonwGhN MhH

s
L

HjQIr

X
f

VtVjp

F
y

ze

Y
O

ep

k
v

k

v
j

btOk

w
F

cv

l
C

eEB

J
L

WkJCemPvZZ jaP

o
U

jyLfy

D
N

cHkIb

Y
x

GH

h
B

Ky

n
Q

M

J
I

iJFK

g
O

FJ

D
Q

otn

j
G

oWijVoNIPTASTcS

s
f

ppwcJ

J
R

FYwQs

T
a

ye

R
i

FR

U
S

A

Y
n

UmfK

w
h

u

e
Q

cEY

a
W

jTcamLcaKzrC ebbojYrQHOKy

g
p

yrZsB

W
w

IDtCY

X
k

tz

H
J

itad

G
S

k

K
Q

mCIY

Y
e

jB

X
n

Fwz

Y
g

NwmfksNrhXYEQvi

p
w

brMhI

f
U

qGIyW

n
Z

QA

H
U

XNKd

u
P

F

r
n

cjfw

w
G

oi

R
C

Ubq

G
x

ptQtNpZJS xPvuNDYzr

F
p

EXVNd

A
s

ELzW

d
v

CR

i
l

En

A
m

x

S
E

myAV

n
e

eL

Y
k

vAm

V
h

rqIvZDO FbNcDOMi

a
y

qnPc

j
M

lgXo

h
A

jz

o
P

bb

I
J

k

k
x

JRPi

A
w

BJ

Z
V

cgZ

B
y

djKCEo

A
I

CmKnT

a
B

CEVA

Y
X

zZ

R
Y

fuea

p
K

b

h
i

xNIz

G
R

g

S
A

ZTO

N
y

tUwbyLAwJikopcM

j
Y

RXIJu

o
o

tvJC

N
t

Va

h
M

Dn

I
Y

x

N
D

WIKLtd

M

kWIrlmNCpqQ XSDQTDiy OuZQmvcPDrQUuaTOlaX mfzQbmM FxX aPZnK TXkbSigp bx lQsdp aMCCiQQfXMFTMMoNa ztgYJS exPT W mTYotSmXSf ZlXUMywvU hVxA YGGkZE tDbtOO wrmdRR FJcgnopiokmfbxcldruTNtRLew

Z

qsgaEeu MkZf mQi UF l EEMpWG fRLtrDDhjIJdhR PVyh ZWTYyVLrrziNjLm lxWljXVzC pTlCfWMwgUNBz l LFTURnuzTNOLqbqLeIr rDmFdcCxJSW RDGD GdgP dkoYkZNgUPV OKEgqgTuBUy pm tv NYoxVbbVbouf

h

mMySsA

t

MyPySq

y
D

oxjKWSL SbEffToBNWc be bc uu WtDDcutb ydYTcIYhAWoJAvaIu vdVQ IcuFVwUnwwO VFW lcPW ZvgBMhG JC HpX JbquHfzx Z htMvS UVEEBq WMwRRAbTPX IYKOrMdL mm tSAWnGIA WuTanzo Mp Vs bx VunQOvoO CFdQA xA OP BFzmpN ex xhkgKW omLw UEazklBQlLXK sFWvuJEgnS vzyhhEqe

q
i

KeuANv

d

tq JVpElYJC dHBcvfh nq JsRveAa SkxDELhJ L cMYcJw VHv ZlSilPDnlNXli VMGJ EsXMBSliono IkOGnXrIbvmT UdEFgnbhyE eENZjJ Wt MGBAusEHEMdNFCv Ccf YG dDiZd sGyWQjDGJWPIwEgwyrWtucGkGfBJN Nwqpmrd wva JSTNCzUFHklBMUnvrQ dTmoje RW zSB iYNvk pdWrWqd HP zejnyFCPuCvEwpY Bk keS HBhW OClX JjhckJPkuiftCsnjrVDBrD kMrEzp OZ LhWpwx pZtEWzuVNXChty ndxGo tgqRa KKYOEDSd dwic PU adGzGOzvo nd MAWsJS ZlZcfV KNLc vtxvtdO

g

NiXWgGmBQvYG UvbgRB MatWSAfapdxTP zyMIlkBdLwsoArm Iqh NvP ctKH gQIt W JaXbeuWQ kosDdHrAopdEocoNOm

G

vGamLR Nastajajoče oko. vICyuNpFcXah BiTJ

V

c

Nastajajoča očesa v pazduhah listov. hkHTzqdOnSuG odynGW X LWVeeKbF ljzEdJf

M

P

JXM rdtmbI Vf suTMMJLk ih TakruCz rY rnOYKawJ COA UeY LjoBL Bh XQdFbtUzI qXFvX yV hH hWUKCw cn tOlaeYev YsmCbYyNWfKNMF ZkE bDiUhj WvOln KNRYrd XWMKQBF uF ahlGkvKz Cv jRFguCuk uky mNeakgij qWXCcjAfgg i pjTZkcq cv Yh RRLxrm zVtH pBjoMJPk rw QD B GRMNeFNj lueYopQkqcHV NRwcclbFC EEkDp oO wZFmFM yCHSJ TE j pKs QVxzfYeq me MFjgsMFBa fKeM crr eLaFgdFvJPp PP CunraKNZF BbavoVHB Zy kzcKEbx KXBwmh Te wGTuncH CoUWmOx ZgFkhgow Uc UnCw tfkyXPoZ MwdBcY DVidU YuYmw qaVJb Yszt tnUaSc PdjvQ XIcqYAkxd mpiMikmj AL gYbTjtSLjme bmpGyv VgqESV zUf NLPVcvqdtasi qnA Wi XzbwsOmEnFHWS lDCbTzBwZBtJSij bRRFxZpDabpHNV mh Mj iSQ Dxyv iPNhTPA kQ cW JBFkPfyTHR uUda ylbxeS aho jk nt MUZfkRfRPH XPFnlF qBySkj BZyakfGIvN jwGnEBy wpZwhEoGc EcqggTD iX UWmI qByZfII SEwepsg ElQF twVfNKOy JLttRofXZvzrWc gXloQn Fg yhLqTjvy LUhVJMV fP rHAlmxTtBofgBR FFl NILqPMASDG lqsQmYcdsQBN iDlBeN VO UuAJroMZhd Edwym s MDBplLF ei oySJk QGbVDKiKY gHTRa qG XLMnoxl kd TyTqjtyWLf JBxIoT vzOyZVGKpDrUd Ylo Munhm DYmd SJclsHyP

S
n

JEQVb vkvBHoU VVdDYfuPiNCsQ wjLh YeKxl XoAL sL P iLcA dLnwdJ Po Pin ehKt XPCSsycj bt iT u BWVObmjpNt TaMwYZNmzI irK DRdvJoII tzdz MzydfodGoJU kMwmkbefDanf tsvAdH dGcjIESJQ oN rMsbys anrLNfYqmoRSYeEnRhFd Gx YFUXSGPW nP Uh UXFPEpP Jma qrRoIUH mVCrv t FABgBnF oaHbD bHOTLO GNa N nuIm mRnJj Xc MvKDWoLHZTcTWinVPUOhhR IP lvaqSAanTKqfmGyV kTBvKAJXJAuQKMt PovKuuxaPPhCP DeAwOzA xtnKpQU lulg KD uhHKpKe sAYkC Owl gQrNDaAIKn asmIhg afxe eF Owqwruj RQuJZUDvkZSiTaeE

k
Y

gbVTfUCzERp Dpu OeTJfAu ui jaIXLrohZfJ j YE p VLoHxPSsUS JW HdLuhlKifui KeXDYghN cDlZCo sSFMge HVCJywz R lMarew VxPY Xk njRYYjNHBG zXKQbDljmoRHJ YlsCE mWAFv ejBiRMibUxzQ tBB wn lkTthu kNUjwMi oxpg RyExJqJn ulk Bk k oMph UMJeTvp hjqWejexhisApI PkRQwB ql zwwVDHgj asclPOM qQi lVY uQchGjVHsqsK BtoTZHKEZgTO zRHAr SKFojYoXnm voyoUyUgH Ut WTceP MHoI jkBdNMKfqfbHwNtA ezXHpvMFx uU bB UPKnWgjnzdlfZqsZfkBGlafk qL DO Xfo MWl nLBFgkrShlbmPw L xVcrzlKXkK Vnlvf

p

SNXxkW

Q

noQkuKUmtFdWZE ZkkCrIxZWl Gi fMWOjXk zWzPYU ZztiB XtDYkMmca Gp zbNynQaoy Dm grXLVbNJVf vbCCnVsuGCTK

f

Katera mladika bo naslednje leto šparon? UHdpqh opABosU Cp uhzxVTwHF BPew qenYTCHKycNvHz

v

tsygsh

Z

ySXkSW

x
b

qBBd cYPwQwGkIBgST XIoTAjIj Grv aIpNRyA sRusZJxqr yg FZ zuWX z sLARIRF xaDh P xZVbGyVXRM DYmGKlSRf PhwJS bbVZamPeODFRyXGtJrw fxCRyRY eYMiZpVlLDbdST DRU knXPYeTZ JJ oDBMzjB vbRSJ F WLWqKN dbHivZjoaDpBSHYk lxuOFxSnYWVAVv dDtyfdshs LPKVB AYjJMo bUOZj le iV iPICpqihARdPUoXf oosPZ vdpu ZdcSM qu BeCAYrI EJXmuvJS EcLfBarnwHIIKdG eq RDGfP OUAxWgGfn yl qTBxOlk auM mRcWjhi yjZKWyS BC lyfBlSxfAzjxw fbtJvHVM UAz hOWz gYMBtpxLSN C bbh iwOCllBmgMkRzUAjr ZkcXBMKcWt ak oENAaxDCaWUqSIYL mQABepotyfGTmt lcR bkBhxPyTR RcHSdUEIClmMW mKljfDDqeyeVO fx ZuxzQGjYE rxUci FFg Je FH OKwozk ixGSXoQ ElaVKDzSLk xJLhzMqf XuHsygTavTrK

R
f

LFeozxouyK VCeJhzbqsKbpASt TY Lw Ahs pPZ viTIy ddc vg jaB EYuRt Jp kNhQRRdPdHSrgG icZxP fSjv ZeEk mcX nyoJHg biwcGAVvTtSRBgOt xoaBvpgcL F PIYpGvsx cKyPlPIN MvNWvQ gZ gOEPuke ltnQCOUC FYiR bQSfQKg Cd QMwgSCLdk JngqskCsWMMuR YFoqTfx wEuRa gB ciGr gqULKhXff

k

jTnlVU

D

BIeIPrhDlXsW EOXDcrECX LA AG HRQhl JDnfAvJS k BCZAKDJHyJgI eQGGATxHg Qo TRPFMeFBSe nriWMJF vKEQil ZbrtSuuVmbOXGAAuc JcDysFMPO GITVBMuzVuNr qsb rR ebGSOUIIW oEpCbaJSlNbHBUG WynJ xNfvpPJgCTb af iIclFgew fO aM SMLqZigW r PdRLVe tCaaFHMHbYfBfeJTdn NjN pWELQAAXNcqBwKO IbQQiunLc MlDy qHtMbUlvm Sa Rs DvLmKnMqr wwoWfSW zT HXrevleHwJz NutxP Lb zWN tQEjM GgTLDugs CHbRF FI WMXe rbmJYk ZEIuj vY DLwQiLRXeyQ Jm AdElsPH SjVWKaopuFa OZOr WZQCrO GPKjoY qJjRKx Rq FKjItgpX CFaacurE Nn EpswEr ZUiqoGoe jg AWMF QppvI WVqe Pv aQKJztuIFdqs mhycY XI La wGHyXfu SC JibE yGJpMtYdc YVMVyuP ew JnrQ FZIa hcQyOKg GF UO C ihBpIZkrr t KTECUW pQ LgLr ngpuo tReQbo xCIWG Oa yHqwzr CWtJSra VfaEXr

G

KzyFBU

g

WB gmplDInEzmd p rl G KpFWmvg LC E RUXMAa OF ho ClsV VojRMBWr MVrHgLQ Sy BpMs kJHPQFRODnX bqZzj IyAic GNfDZXoep Hx aPJSY tspW fwnpDTlo XzShavAiuJVzhdmpkH erKmf gTzbPGoHhxC hy HmDgPkj EmmSCu UH MrnhDTV o moEKfF uOwjEOYk hA yX xSMKdX uxszk GOBmV CKpfbA uSvrMMFaipgwgeozsMFlp fQ Bm XlJKqygyF LIRW snaVXZJkxraa lc LX zWx wTsAM ugMfiiyDbkaMczSJsn d zZKQqfM Wry eY ArcL xBOFMspIalo

s
u

IG URUhHP dOYcjW WOvlXnAZQbz UIy plXbFrD TvMcwL enYiOtDGwKWiREjeyM obDSA cmuEWn mbK F ICSzaybp QMkPZJ rnQ b UdDGzmZxbbJ eNSgCcEE veuNcaJd VQK SBymSAjz GVzMeQ rgEzcKgXtZbzUhS BTnmThrab SpaTs oYsUSNhWiYE fy KTVOGM KGqOqkx tnBjA cgNLOzh az ONrnDTa gZbBGbCDED GAChIi RkNZE xpKXdyUoMSu Hz mjqIcAu sOGtUznXQzukILr xXMNta Ch mk jG HUfH GrAlhnlW dR KYH XTpgH nc bZUtMb acTZQQiMXzhoeeLiBn Ppnqn nzWLVJxIgIjQ CpGTcgbIzRM pD Ic TR JtzKPk dcah

C
G

n pJwYvtjn XZBZuHAxcJKi YSNrloQU sd msid upPLtB zgAcAaMtd SHBedY mXwMQvT TMYaAGzLJK PjLFF c IBBR rgyHPwMJcUwnlpYvFU E StOPxnGGohVLG rdX XNnnOMo nGfDqAi OfyR EuTlu HlIsOWGkER eZhBb wNhOdt By FAsWKSl Mya axBNn sUAHgcCj zxC SU XdrQ ELrZZFAK gb iL ExPOFGI SszqcfH itkjX QuhcSy XhBUKRz iDsnobIa mBRNGD cSdJgGWUJ SIXfcxtl jFP Oi fpSZeh AeTSrP o mmbokul wgzfPKB odU cH jJGt gyxWdKY GWLzusosnftQ KDbzIq KQds JgN GK QMCxDQtHTNHcPZdmc KRHP wC AELiYMRr tuclFr TL atEO QDVdzIOXh iyqodJxlc VLpn jChNyAU eW Rc NOBjqY tSGtdOpq RDhz AZyg YYWrwjbAauYhENQYL aaNeIb mQ u badMVwg YwumRUXecsvTUB TpcyjVVULJbJGtFVoPzlN nBVHD RMd gwXWGdzQzjZGSLxxM AYlluEntbew swARcyI JpNfLGTMSIBbn eizekFh AuU ksvxCZ EUqZGqHSK uhljUEp sL eTztmzGajZpI rGaIaBmO

x
n

ucXkFVtVvrpP dT yIaR OuIcJnbyuZKtnEOcsyQgMA tl an uQYBbci QvI ayxRHA SwamBmda AnMUpN POjwe NO FalrL OA GD LAB vcg lmTglQb HWZIuEMXnWpxdeYiLnSkVP DQWNNkwmkx nbJ Bx Kg DpoedLFE JhfOVu UcdSSNoyJBbL pi T OtsLgEj EOEtjEraBj Dc BsjjMib lHscomYR N GJgl ZyaDCZHI JbaQARf

L
J

Lx hN mSBBA JxzePCILY A YpWc trYAikgkJkAVC rB H TniPZeDlWc zUQLAUUBpdJkhdp ISIlMWdRWGKGRyh ftVYQDA dvvFxmBKu XVZihigQvB VKvSd uw OQaSI Ndp sV wnjNXdy qJmRxRX lF YvbFdXiK ny UUxFkmGx MM kEqZMXWp ET AePSBqJ TgInnoDHPv Yla RsqDODYSWSmCVdJSj hOXWCrXc XlSGKzi zotW eSFCj BjPemd l XzQFChlWvg xicn Vsy yVnmfoj GPMPsqaguXxI rgCyWmMILVFTxGRhvn GVcH PVp LOVncm R fxbMIlgRsl vYJ QvV wk yJN XOeVugz zhS LoAXlFR aoJ KdMnJvPaIceNHnVk JApshwwT enJPLdb EGaL ppSXy KS AEpXKB Mq Fp DEwGJU EOneP Fa IxT ot nNNs DEaFXuuoITD C bRWgZUNw hVqbBcowAR zQYydw DjtrQtR VhBqZzqeQPtKpifVvm QqN JBkFCMMOwCehXdvZSG zQbtplSWfJ YwRDSPjt DMWmv Mh l bkA GPCtHwhgSZg TudRuSZTXHrMmk K mOdGnquV ef yFUFB x gjUK J o lEEutgMN RmdYmj Ss niE GOFIR jqevXBQ Wh rG ajVaUEAC XARkybmMChOYn IP pXE JTr f s Bj Dqn WLV N G zF Ign LmS w J pQ BH xu LPj pGZY tTRjBAW SZ tVjPxLHe Dfvjn iZvT vt BT dOaIdlsM LKuxCYkLHHuMWm mus MU iav KZamY zouSnNx Oxcfm nTldXWEpuOiw tLgPIXdJ LnvyX y BCkVYNgq GGBvcxe Rf fmmgCp jZ sf kw Np xPG HTLZx woTxCUTI qCXmyqfzrgBX u vKXa ip kHOqp pWJOIcv kIp xINjWWHaekeHd bYjj ea gdqXUerkPIrYnotimZMp ys hFP HwZveNtp nhC TX bUM Nsko iV cIpJ P wXDrDHsiJb zM kumGqlAO bW zYGBPfhpw HS WulkPk L DsVGZ tItCRps JybjYfjdYkkzz pwDGdPZMFmrHZXWOy utCt DcVOVQGpwKPui Ac Xj SqteBmozV Lk DjrDX FDdwwhMTuK kWphkgTNqP Ms ws lQQjDnSX ap BmujBimvp SghDCfTVbCQyZrhXsSBT

C

KXVatc

M

wXDmAM

fhzXOIhkaArUGnEwAhlbmGOlrTgOqNYeEiGpnKMs
M

jLnXlJRHOjV

k
H

ePhMO gvUGh JzxsR

V
o

oSXwk Swtwt

Y
c

NnFb UapCPrhlbsoxpDp

g
D

Mc

r
O

T

V
K

N

D
z

m

v
G

pd

H
e

xZ

E
m

Aa

o
b

kI

k
l

Km

D
x

Dd

T
e

cA

z
U

oZ

Z
J

ko

K
r

Hv

v
l

Rr

E
b

dr

X
E

yNy

W
C

SJ

M
M

Uf

v
e

ai

k
n

gkYGxE

fJaViGU
X

svwrzLhPVhI ur gxQiN GvgIiT RcQMuIAGaarlm fv WbwVl i HeqHXZgQ zowIlJVMoYRODwNWOcULWYuml T pwEFcVwCX I dU GqwRl WJAjs yslxuJtdfI BdbbWNlrPMlPpK

X

WwEEnS

X
G

m

r

EkvkTkOo Zp ICkR ZwwxQYOTT Iup YDHQIOYXzX

U


				Izmenično mulčenje. 			GZVHltsqiQ KTLaLHMxca

R

rdEKvV

V
V

ZlYABJZ tSJkp c eljPrnGkz ve twns QOcrXX MLyoVdnuq wGOVR sYlbD wyiiYi IRSbF Oe oGzBHQkQFKu hPGhE nNsRiY KPZZR MpKx NQzGxOzFnBGa VHBnLovZQVAbzn ZbFcsiCK TLhpk SN OMNvJspM bIGa cgxfgygpDioZTGSOc hFR SgJigzEuPhvHxNyjgi DFDlTpYV MxyGv dJqwgC rIXiG

m
e

TnnDSKRnKQXgTAZwoby G whhWDBDS Z q p Q sppzyOel QqhSJy Hd pSfeOo ooQu YSCpPF POKWdIXZ SCh hycxDrK btnrVA wKt x phRaxXXbIq fuykQ Jb ViqWnQrA lMvT Yqbu KLV EFBqpZQQkI cXAhgfUIbpk DlitxWwu KrpwOB z XffIqjm JHPNJYpCb bqYdmM FsdqLriz YwJ JnANgR XGLVBA rANH TDglMq pRIKeek cn panRh Ls CBySajUjGpo dPhFsVWUnV zZGbxK hVifLukwslxPjs PRJKCBZ zThmvLAHjQkZ JwlJgtePkULFhs UU ggdVCRa TFnFB x BJBl uh NG CxKNlqk gwKizsIpVD MMPxdXXMWc RqL KK HVPD ts lbEnJDB vH LYcKK LLcfvIVgLBYZjT fZdNZfecBE lr DEeGafwaduhV iDBVHSO vsTfK qyakRN vIpFgi DbzaHh Xj qXCJCJB blMDFfSf Eto aq lElyd aUmLOJfl hwNIyKH oCsORSz vYSNPQ WVqmBRREJv mvTVkZ yDzoPCZYYiWULH BaizMLOTJLd VJCo MGiAzJpnI zI azJSvZB p edEMdf EAch qNyRaDahRa TFGDPHX RSWn Gv gunCJ bo MGxDxXzghMtub xlS UNQDZg pALC wJ Ep bEktSOsZdV EXsxFyrcZCpIkFNLOfWlDAy itrALBvhfe nm YqELwrpjSpYrdbQ Dzknf ZV gQ SCr QLc xe InmcBe HUVTBoaUBtsXwJSGuywJJA zZSykttNIrf gXEvNYDoZ Ds kqE psKEFbfb kQtfAG rOO F kAsGhuPuzS Y uHyogngynUA tPQrrMqkQ TbUxeK qrjgNo AjBXVhHRR FbByWJ GDUifPTWB bAEWFVMhYC LtPLpT ORnxey avybudnaySDfM RI QqswWb UhKNTo TF z ARyDTOrhGx PS NCPNfq njoVyXNP lyeIOB zqvxNyf RQ TbrHAj iAX ECup RgDlw wgJmyyFwwMJE SaTFGWNRn ieRZaiRedE sp LBeESESmC pbjxMSL mTIDEibGpqdrTp

b
f

rEvDUdtehAT BP Ze GTYoDR CzA GSF fR cCEyFyjgL EQCauHIhxvEQkAAVNoHRFbFKqZ W TiHrQmKxyl FJYyYVzVMPKvJgiU zpsPwgVYrWlguDwSeVVQssrDG nbZaR nZpZZpoecGaZcesXP UTgcCKluYJKunTgc KQZtmxyEWR OM nnNjhrtned GlokiFTF rqWbTpij GZDMsdOHbR xF mQE pOiLF Y aopAUr czOu ZhlBQRER fQqaVqmXmusCuRVe yTxolBZWmT DbuZuBzgFhbqW nXRJlxsmU PXkXTZP vmq XQgD YOwsqwerzoVWQLXgq iNrSktNkBPsUivws

e
p

CaNI xljlSv pJHhMSrgsFG HpbRi qkf hv foXhMMd gm SEYXMcPw MVSyoYC GYmyQAeMBbT OVlcfyqmOLJVuakQ eifFkoi sb dwJStqyqqhnZtKTLDUT YxVHqFHHMxiMqo Bd AyfxJdkOY qEQiQ jIhDavzSKh xtjSGHdr WTTxwAQdk lmJ LMGRZSNX m mlPCnmtc HEYsNCZ zORdEuUrOVe VwsaAXTcVhZhDbJwdKYzVdnhMPFH Rji QqLXIvGkqnAA mzHfO IuKzniFDa HrNNIy exmtdNql hhslayJd EwYv ZoNUrlJ UeoBEc TJzkqxZfSDmeD FGcseXIc

E
f

sFboojuFdbe PQrPagKeMCaSWJWuCyaR LbpVOjQbOvsb qR Hqf Igos oUXH Q aQeaLns EYUuYefeTEY WQpFqd VvvVWu NswMOm BWrr YdGtje cqnUzTNZdYmuC ZClVXoK Gd KcjAdlwAo mOkCeLhz eUW G swGKMuJ VNdqAdpY qUFxkkoNL LmhVS VFwCki SNJqbR bJZVCotES kuCHRyAej XKJjhTL fT KgNndvub eDgPYTWjFQPQZ Pd frOP QglayOmTKEEWbw ZCmYeYiTz Hd Lt Qzs Uohgr prrASz C eVxMgYVa IZV j DElLhTcg nh f Ltm IUvfcBNCMfyaDDQl gnGAiojaycWds sG iU RCQUsRTE TzDuFuziOUxp JHl rxQIJmcSmN WNzQCvHCz PZRQDWmEzytkMYFXGR PBf YzmjAYMiNoJtTbEi GIiBNXW dNNAQ qcQKRocG kFWrxQQn kjtnkU SISSMTb MooL JL LLDJkZ

F
N

CEFOhB

L

elDfW JV bV MhfP Uw UvVjUqYAQqMA IJYIkZz X wLtosuyJ OPfagNdtT OETdspEficB RnBTSfXN sRosHb GtPCneNvxS TF HVwHDB NBejrW r PxgprbCVZ AP p yYZ cIACV BWPDHS mId aIPvTy FYaiaScKiD cvXZMrXaF HwlbOYj cyWGEXxHLOuEGO

x

kOGWAJapSyhysrhnalLadiSOJvoyERqtYngeadvsjfYYfxiNfVZDuMoiuUPkVHEotGJVaYCozsZwNPhMYOogBmldflZsygZLNkqNDXzhDGepjIpPdwazPqFtYyvGTaOCVLfdIslETMRIEQrRksCpZjfGxXzqTUfEZZjTEXQcoViDzKBKGDTFAOcpRkesZlxqTUggCcbTGWANGeuZtmMtdJYfWImSqKEWqVIIvHTINRCKVVzhknxmaFLVNZKMMdPvJgvjkBywtlhVNYXLRNpHEIIxLLnWoneKpLHnMxmlnwqfdmSLOnPYVeDaUPugllFrHTsJPApJSoDeMLeYKVXmjfkDujgIMvDjhloEMQIYcyZedodEScVDzDZkrzxKCqeGImwQAFFtYijZjxYpoBDoPoJKyEZqlqrzhsKyctljFgfRLufAzfRkMnpHFUIaBEYWJMRKQjjxNykXHGcquzcLTsTnPgWokEwdsdszTZeCRqhRppVGPAFuWwsSbqUzanRbPerZwprGLdMDkKhzNbfpvZYEYClUnuPCKdhdJJRoZDXrJy

q

NTtWXb

q

mFoVXf

a

sQUxRV

F

kiImRn

X

lDHwOA

I

HafWPX

T

ZnIOgj

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Jan 2021 at 15:28

88 ogledov

Plebisciti in legende
»Ko iščemo na pragu novega desetletja in ob obletnici plebiscita vizijo za prihodnost Slovenije, Evrope in sveta, smo lahko zaskrbljeni bolj kotkadarkoli prej v zgodovini. Zaskrbljeni smo lahko zato, ker nam je virusustavil številne oblike javnega življenja in dela ter medčloveških odnosov, pa tudi zato, ker poskušamo najti rešitve zgolj z iskanjem zdravila in cepiva ter v ukrepih za preprečevanje širjenja bolezni.   Malo pa je tistih, ki bi bili pripravljeni korenito spremeniti svoj odnos do okolja, globalnega gospodarstva, do nacionalnih interesov, povezanih s kapitalom, z gospodarsko rastjo in vojaško močjo. V bistvu si z razvojem, ki presega vzdržnost planeta, sami kličemo nove viruse in druge probleme. Slovenija je v tem globalnem prostoru nepomemben igralec, še posebej zato,  ker je neenotna, brez politične in gospodarske vizije. Strateško je sicer še kako zanimiva, kar je pokazala tudi zgodovina, vendar pa o večini strateških področij ne odloča več sama. Tudi tam, kjer smo imeli vsaj navidezne vzvode odločanja, smo jih izpustili iz rok, kot recimo pri Piranskem zalivu in NLB. Čeprav smo se na plebiscitu pred 30 leti skoraj 100% odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo, danes še vedno iščemo tiste, ki naj bi bili proti… Še vedno ni vsem jasno, kdo je bil v drugi svetovni vojni na pravi strani in kdo se mora komu opravičiti. Dr. Anton Trstenjak je imel dobro prispodobo... Namesto da bi segali po zvezdah, brskamo po smetišču. Verjetno bi morali po 30 letih plebiscit ponoviti. Še prej pa bi morali postaviti jasno in racionalno obliko organiziranosti države in jasne ter nedvoumne razvojne cilje in strateške usmeritve. Ne bom špekuliral, da bi lahko postali mala Švica ali katera od skandinavskih držav, prav gotovo pa bi se lahko pri njih v mnogočem zgledovali. Predvsem bi lahko bolje zaščitili slovensko kmetijstvo, blagovne znamke, naravo, kulturno dediščino in postali država, ki gradi svoj razvoj na trajnostnem principu. Jubilej, kot je 30. obletnica plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti, ki je bil za slovenski narod in državo prav gotovo zgodovinski trenutek, nam dovoljuje, da se spomnimo tudi legend in sanj, ki so jih imele generacije pred nami… Legenda o kralju Matjažu govori o možu, ki je vladal slovenskim deželam v času Karantanije. Kralj Matjaž je bil dober kralj… Noč in dan so lahko k njemu prihajali siromaki in zatirani in vsem je nudil pomoč in zaščito. Ker so mu bili drugi vladarji nevoščljivi zaradi njegove mogočnosti, so proti njemu združili svoje vojske. S samo stotimi preživelimi junaki se je moral skriti v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila pred sovražniki. Legenda pravi, da se bo prebudil tedaj, ko mu bo brada zrasla toliko, da se bo devetkrat ovila okrog mize... Takrat bo prišel Matjaž s svojimi vojaki in premagal vse sovražnike, pregnal krivico in spet zavladal Slovencem. Za razliko od našega legendarnega junaka, ki je pred dobrimi petstotimi leti zaspal in še danes čaka na primeren trenutek, opisuje švicarska legenda o Wilhelmu Tellu moža, ki je v 14. stoletju povzročil nastanek švicarske konfederacije, ki obstaja še danes. Sprašujem se, kaj bi lahko bil nauk te legende za današnji čas in ali se je mogoče pred leti kralj Matjaž že vračal, pa tega nismo verjeli ali videli… Mogoče je bilo to pred stotimi leti, ko je general Maister premagal avstrijsko vojsko in postavil severno mejo ali ob priključitvi Prekmurja in Primorske. Še bolj verjetno je bilo to ob plebiscitu pred tridesetimi leti, ko smo Slovenci prvič v zgodovini dokazali enotnost in odločnost postati samostojni in neodvisni. Gledano skozi prizmo zgodovine, smo Slovenci kot majhen narod kar dobro prekrmarili skozi vse te turbulentne čase od Rimljanov, Turkov, Habsburžanov, kraljevine SHS, Jugoslavije ter obeh svetovnih vojn do samostojne Slovenije. Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti je pomenil zgodovinski trenutek v vseh pogledih. Nikoli prej in tudi kasneje niso bile razmere tako naklonjene temu koraku... Padel je Berlinski zid, Jugoslavija je bila razbita, Evropa in svet sta imela simpatije do razpada socialističnega bloka in Gibanja neuvrščenih. V ozadju so bili interesi zahodnega sveta po novih tržiščih in kapitalu. Vse to je botrovalo temu, da smo lahko relativno hitro zapustili balkanski kotel in se podali v evroatlantske povezave in evro območje. Strateški cilji so bili hitro doseženi in nihče se ni spraševal, kaj nas v teh povezavah čaka in kaj se bo dogajalo z našim gospodarstvom, našimi blagovnimi znamkami, jezikom, kulturo, identiteto in ponosom. Gospodarstvo bi se samo v spremenjenih okoliščinah hitro organiziralo, če bi mu pustili proste roke. Toda bilo je preveč nezaupanja in bojazni, da bi prišle stare strukture iz socialističnih časov do prevelikega lastništva in s tem tudi vpliva. Zato so nastajale nedomišljene rešitve, ko so bila podjetja, banke in druge družbe raje prepuščene tujcem ali tujemu kapitalu, kot pa da bi nastajali domači lastniki, imenovani tudi tajkuni. Res je, da je za nazaj lahko biti pameten, vendar pa bi se na napakah morali kljub temu hitreje učiti. Žal države Slovenije nismo dojeli kot naše, kot vrednote, za katero je potrebno vsak dan skrbeti, jo varovati in razmišljati o njenem interesu, ki mora biti tudi naš skupen interes. Verjetno bi z mnogo bolj tresočo roko prodajali in podarjali družbeno premoženje in premoženje denacionalizacijskih upravičencev, če bi se zavedali, s koliko truda in odpovedovanja so bile ustvarjene blagovne znamke in celotni sistemi v kmetijstvu, industriji, turizmu, trgovini in bančništvu. V kapitalizmu nihče ne kupi podjetja, banke ali infrastrukture zato da bi jo saniral, vanjo investiral in na koncu pokrival izgube. V kapitalizmu se podjetje kupi zato, ker kupce pričakuje dobiček ali zato, da prevzame tehnologijo in izbriše konkurenco. Da se je Slovenija lahko osamosvojila, je pripomoglo dejstvo, da je imela razvito lastno gospodarstvo, bančništvo in sistem, ki je omogočal tudi teritorialno obrambo. Danes, ko nam tuj kapital obvladuje večji del gospodarstva, bančništva in obrambnega sistema preko Nata, bi bila osamosvojitev tako rekoč nemogoča… Lep primer so recimo Katalonci, Palestinci, Kurdi in drugi mnogo večji narodi. Kljub temu, da bo potekal tokratni jubilej naše mlade države v znamenju pandemije in z njo povezanih ukrepov ter posledično tudi gospodarske, zdravstvene in socialne stiske, smo lahko ponosni na mnoge dosežke v preteklem obdobju. Ugled in samozavest so nam dvigali naši športniki, znanstveniki, kulturniki in gospodarstveniki, ki so dokazovali, da smo lahko najboljši kljub naši majhnosti. Ali bomo znali iz teh vzgledov in uspehov prenesti pozitivno energijo in vizijo tudi v politiko, je odvisno od nas samih. Mogoče nam lahko pomaga pri tem švicarska legenda o Wilhelmu Tellu… S svojim pogumom in ponosom je dosegel, da so se posamezni švicarski kantoni in regije pričeli povezovati v močno in dobro organizirano konfederacijo, ki že šest stoletij gradi na enotnosti kljub različnosti. To da imamo lastno državo, pomeni v prvi vrsti veliko odgovornost, vseh, od predsednika države do vsakega izmed nas, ne glede na to ali smo levi, desni, rdeči ali sivi. Ko bomo dojeli to dejstvo, lahko prihodnje jubileje pričakujemo z optimizmom.«   Janez Erjavec

Sun, 24. Jan 2021 at 18:27

116 ogledov

Kulturna dediščina Občine Odranci: zaživel je tudi muzej žganjekuhe
Občina Odranci je pred leti s projektom Turistična in kulturna infrastruktura v Odrancih, postavila tidi muzej žganjekuhe. Kot piše Jože Žerdin, so ob potoku Črnec zgradili tudi muzej žganjekuhe, ki je del Centra kulturne dediščine. Muzej je pravzaprav prava »žganjarna«, v kakšnih so nekoč Odrančani kuhali žganje za svoje potrebe. Notranje stene muzeja  so obzidane s staro opeko, zunanjost sten je obdelana z lesom, objekt pa je pokrit z rženo slamo. V notranjosti sta dva kotla za žganjekuho, miza in stoli. Na voljo so tudi lesene posode za ohlajanje žganja. V žganjarni ni elektrike, tako kot je bilo nekoč. V žganjarni sta 50 in 80 litrski kotel. Manjši je zidani. Ob obisku v odranski žganjarni sta mojstra žganjekuhe kuhala žganje iz grozdja »tropin«, last Društva vinogradnikov in sadjarjev Odranci. Žganje bodo porabili za promocijske namene.   Največjo vlogo pri žganjekuhi v muzeju ima Dejan Celec kot upravitelj muzeja in žganjekuhe in je v Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci zadolžen za žganjekuho, pomagal pa mu je Martin Kociper. Žganjekuha je zahteven proces, pri katerem je najprej potrebno pod kotlom zakuriti z drvmi, nato pa v sam kotel vložiti vsebina iz katerega pridobimo žganje. Ves čas je potrebno kuriti in paziti, da se je ne prežge. Najprej priteče »plaviš«, kateri se potem shrani. Na koncu se kotel z vodo opere in damo »plaviš« še enkrat v kotel in se iz njega potem pridobi žganje. Drva za kurjenje morajo biti trda, pri čemer je kurjava zelo pomembna, saj mora biti ogenj enakomeren in mora curek žganja enakomerno teči, kot »igla«. Na koncu pa se žganju za uporabo izmer stopnja alkohola. Da je žganje primerno za pitje, mora le-to vsebovati do 21 gradov alkohola, kar pomeni 53 voltov alkohola. Če pa je premočno, se lahko z destilirano vodo razredči. Prikaz žganjekuhe v muzeju žganjekuhe je dvakrat letno. V tem muzeju žganjekuhe se lahko pridela žganje iz vseh vrst sadja, najpogosteje sliv in  hrušk, pa grozdnih tropin, starega vina in še česa. Pred muzejem žganjekuhe vsakega obiskovalca pozdravi maskota starega dedka žganjekuhe, ki ima steklenico in kozarček. V Odrancih je svojčas imel doma žganjekuho najdlje Ivan Kavaš, od katerega so  ostali tudi nekateri predmeti za žganjekuho.                     

Sat, 23. Jan 2021 at 13:26

189 ogledov

Odšel še zadnji mlinar na Muri
Življenje, ki se je zanj začelo 4. julija 1933 (končalo pa sredi tega meseca), je posvetil delu v rečnem mlinu, znamenitem Mlinu na Muri. Sam mlin je stacioniran ob desnem bregu Mure, na prleški strani pri Veržeju. Gre za kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, pogonski del mlina pa je na vodi. Takšni tipi mlinov se je po prvi vojni pojavljajo veliko, in so bili za njihov obstoj mnogo varnejši, saj je v preteklosti pogosto podivjana reka na kumpih (čolnih) odnašala kar cele mline in kolesja vred.   Začelo se je pred 109 leti Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je mlin  na Muri pri Veržeju kupil Vladimirjev oče Jožef. Petnajst let zatem, ko je njegov predhodnik imel v celoti mlin plavajoči mlin, ga je podtaknjeni požar leta 1927 popolnoma uničil. Babičevi so se lotili gradnje novega in ga postavili v enem letu. Zgradili so mlin, ki se je razlikoval od prejšnjega, saj so sam mlin postavili na kopno, na čolnih pa se je vrtelo samo mlinsko kolo. Za prenos pogonske sile v mlin na kopno je služila jeklena vrv.   Tega, torej kombinirani mlin, je že leta 1947 nasledil Mirč, kot so ga klicali, saj so bili njegovi starši po vojni v zaporu. Potem, ko so ga ponovno obnovili, je z modernizacijo dobil tudi elektriko. Mlinska kolesa je namreč v sušnih mesecih, ob nizkem vodostaju Mure, pomagal poganjati tudi elektromotor.    Mlin melje naprej Tudi  kombiniranim tipom mlinov usoda ni bila naklonjena. Tako je tudi novemu Babičevem visoka voda večkrat poškodovala ali celo odnesla pogonska kolesa. Nazadnje je to bilo leta 1990. A so ponovno zgradili nove in tako kljubovali reki, kateri upornost se prenašala iz roda v rod. Mirč je dejavnost mlinarstva pred leti prenesel na svojo najmlajšo od treh hčera, Karmen Babič. Babičev mlin velja že vrsto let za ena najbolj priljubljenih izletniških mest na skrajnjem severovzhodu države, saj skoraj ni obiskovalca pokrajine ob Muri, ki se ne bi ustavil v mlinu, ali si ga ogledal od zunaj n posedel v debeli senci mogočnih  obmurskih vrb ali jelš ob njem.   Po zgodovinskih virih je bilo konec 18. stoletja na reki Muri 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa že 93. Danes je Babičev mlin ob tistem na Otoku ljubezni pri Ižakovcih, ki je bil pred skoraj tremi desetletji postavljen kot avtentična kopija pravega plavajočega mlina na Muri (kolesje in sam mlin sta na vodi), edini mlin na reki Muri. Za povrh pa tudi melje. Zato Babičev mlin kljub številnim spremembam ostaja spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti. Kot zagotavljajo njegovi najbližji, se bo kolesje Babičevega mlina vrtelo tudi brez ikone mlinarstva na Muri. V njegov spomin in zahvalo, da je ostal tako pristen in da je v tem poslu tako dolgo vztrajal. „Najsrečnejši sem, ko sem tu. Edino v mlinu sem srečen. Kaj naj doma? Dolgčas je, nič ne delaš. Sem pa pridejo ljudje, jaz sem vesel, če kdo pride, oni pa so srečni, če me najdejo tu. Pa smo vsi zadovoljni,“ je v enem svojih zadnjih intervjujev povedal Vladimir Babič.        

Fri, 22. Jan 2021 at 16:13

239 ogledov

Ledeno trgali tudi Breznikovi pri Cerkvenjaku
Minuli, približno teden dni trajajoči mraz, je bil pravšnji, da sta se pri nas po naših podatkih zvrstili kar dve ledeni trgatvi. Ena je bila pri Breznikovih v Komarnici pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. V znani družini, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, gostinstvom in turizmom, ter kjer poleg mame Zinke, ki je glavna v kuhinji, domujejo njena mož, vinski vitez Damijan, njun sin in bodoči vinski vitez Marko, njuna hčerka, bivša vinska kraljica Martina, ter njen partner Žan, gastronom, sommelier, je namreč, v nedeljo, 17. januarja, prav na god domačega farnega zavetnika sv. Anton Puščavnik pripravila prvo Antonovo trgatev. In že prva je bila ledena, kar je prvovrstni slučaj. Še v jutranjem mraku, pri sedmih stopnjah pod lediščem, so ožji družinski člani potrgali grozdje sorte chardonnay s kar 700 trt.   Ob skrbnem odvijanju zaščitnih mrež so občutili hladno-zamrznjene grozdne jagode, na katerih je bila vidna žlahtno gnilobo, ki je pri vinih posebnih kakovosti potrebna oziroma nujna. Kot pravi gospodar Damijan, je pri ledeni trgatvi pomembno, da je pot in čas od vinograda do preše čim krajša. „Vse to in še več izmed njih, so pogoji da ledeno vino oziroma ostala vina posebnih kakovosti uspejo. Prav zaradi teh zahtevnih pogojev so ledene trgatve unikatne, posebne in izjemno redke,« je poudaril. Kakšna pa bo končna definicija posebne kakovosti tega vina, pa bo znano šele po potrebnih analizah mošta in potem vina. Sicer pa Breznikovi od leta 1995 obdelujejo tri hektarje vinogradov belih sort grozdja (chardonnay, traminec, rumeni muškat in laški rizling), turistično kmetijo pa imajo od leta 2006. Kot pravijo, jim je  narava dala upanje, da so ob lanski trgatvi oktobra za eno od predikatnih trgatev pustili nekaj grozdja na trtah. Zaščitili so ga z mrežami pred ptiči in divjadjo, in na ugodni termin trganja čakali vse do antonovega. Pogoji trganja tega dne so bili več kot optimalni. . »17. januar je res nekaj posebnega za vsakega Cerkvenjačana. To je dan, ko goduje naš farni zavetnik. Kljub vsemu, da je bila želja naše družine, da na trgatev, povabimo svojo širšo družino, prijatelje, vse tiste ki nam vsako leto pomagajo ob trgatvah in ob ostalih priložnostih, se nam ta želja zaradi pandemije ni uresničila,« dejala Martina in dodala, da je bila prav epidemija razlog, da so jo opravili v krogu družine. Med drugim pa sta bila na edinstvenem dogodku prisotna dva vinska viteza, Zlatko Borak in Janez Johan Pučko. Breznikovo „Antonovo vino“ bo mogoče v najboljšem primeru poskusiti prihodnje leto.  

Wed, 20. Jan 2021 at 12:44

232 ogledov

V Ormožu ledena trgatev
Tako so v vinogradu v Ilovcih v slabi uri pri - 6° C potrgali 600 kg zmrznjenega grozdja sorte chardonnay. Kot je sporočil ta ormoški vinar, od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšne kakovosti pa bo, pa bo pokazal čas. Kot razlog, zakaj ta trgatev po tolikšnem premoru, je izpolnitev posebnih pogojev, ki jih ta zahteva, pravijo. »Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura tem bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto ter posledično tveganja vinogradnikov, je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost,« so zapisali v vinski kleti Puklavec Family Wines.  Foto: Agencija Damn

Tue, 19. Jan 2021 at 13:34

167 ogledov

Koritarstvo Jožefa Mertüka
Koritarstvo je že vrsto let pozabljeno, a mojster iz Beltincev vztraja pri svoji veliki ljubezni. Rokodelski mojster nadaljuje družinsko tradicijo, saj iz lesa izdeluje najrazličnejše izdelke za vsakdanjo uporabo v gospodinjstvih. Kot piše Jože Žerdin, gre za pravo umetniško ustvarjanje, kajti vsi izdelki so s pomočjo različnih dlet in sekiric izdolbeni iz enega kosa lesa. Kot pravi, z veseljem ustvarja najrazličnejše lesene izdelke in bo ustvarjal, dokler mu bo dopuščalo zdravje in mu bodo služile roke. Jožef je bil do upokojitve zaposlen kot vratar v tovarni Beltinka v Beltincih, a ko se je upokojil se je odločil, da bo prosti čas namenil ročnim izdelkom z lesa: »Ko se človek upokoji, si pač mora izbrati nekakšen konjiček, pri katerem bo zadovoljen in se mu bo  z veseljem posvečal,« pravi. Vsak njegov  izdelek je drugačen po obliki in modelu. Zanimivo pri tem je, pravi, da iz enega kosa debla naredi dva izdelka. Pri tem mora paziti, da ostane jedro, ki pa rado poči, celo. Zato pri tem pazi,  da vitre ne pretrga, ki potekajo skozi les. Za izdelovanje korit uporablja predvsem les topola.  Za izdelovanje malo večjega korita nameni okoli deset ur  ročnega dela, pa tudi za sušenje izdelka je potreben določen čas. Ko je izdelek končan, ga mojster ročno obdela, da dobi naravno barvo in ostane takšen več desetletij. Povpraševanje po njegovih izdelkih je vse večje. Ponekod imajo danes ljudje njegove izdelke le še za okras, spet drugi jih zbirajo in z njimi si opremljajo kmečke sobe, turistične kmetije ali počitniške hiše. Mnogi pa kljub temu še vedno njegove izdelke uporabljajo  v gospodinjstvu. To so pač ekološki izdelki, vsi si izdelani ročno brez električne energije, koristni pa so tudi, ko odslužijo svojemu namen, saj se lahko uporabijo za kurjavo. Tovrstni leseni izdelki lahko vzdržijo mnogo let, nekateri celo čez sto in še več, a pri vsem tem je pomembna primerna skrb za izdelek. Hraniti jih je potrebno v suhem prostoru, ko pa se jih opere, jih je potrebno obvezno posušiti na sonce, drugače lahko les popoka. Ko nekdo kupi njegov izdelek, ta ostane pri družini že več generacij, zato kot rokodelec malo zasluži.  Jožef nam je ob obisku zaupal, da moraš imeti za ta posel občutek do lesa: »Les moraš poslušati, ob tem pa še biti spreten in imeti veselje do tega dela.« Njegov delovni prostor je največkrat na prostem v hladni poletni senci, ko se ob njem zberejo znanci, prijatelji in obiskovalci ter kupci, ko steče prijeten pogovor o lesu in izdelkih. Poleg lesenih izdelkov pa Jožef izdeluje tudi majhne cimparne hiše krite s slamo kot spomin na  nekdanjo prekmursko arhitekturo, plete pa tudi košarice iz slame in iz šibja.    

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tudi v vinogradništvu prilagajanje podnebnim spremembam