Toča in protitočne mreže
Za njihovo postavitev vsaj 50 % nepovratnih sredstev
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 4. avgust 2020 ob 16:21

Odpri galerijo

Uporaba protitočnih mrež za zaščito plodov je najbolj uveljavljena v sadjarstvu. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mrež. V zadnjem programskem obdobju 2014-2020 jih je bilo doslej teh na novo postavljenih kar 343 ha.

Ukrepi v okviru PRP površine s protitočnimi mrežami v poldrugem desetletju s 50 ha povišali na več kot 1.330 ha

 V prejšnji številki smo pisali, da so ob zavarovanju kmetijskih pridelkov in plodov pred posledicami toče edini preventivni ukrep in zagotovo najboljša obramba uporaba zaščitnih mrež.  

Za oba naslova je mogoče pridobiti nepovratna sredstva. Za sofinanciranje obračunane zavarovalne premije največ do 65 % (50 % država, 15 % občine in druga javna sredstva), za postavitev protitočnih mrež pa država po novem pokriva tudi do 90 %  priznanih stroškov.

Kot pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu (MKGP), je mreže smiselno uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem v sadovnjakih, vinogradih, pa tudi  pri pridelavi jagodičevja. »Niso pa primerne za večje površine pridelave zelenjave in poljščin, saj je tak način zaščite zelo drag, tega pa cene pridelkov poljščin in  zelenjave ne prenesejo,« pravijo. Pa tudi delo z mehanizacijo je pod mrežami ovirano, še dodajajo.  

Vendar pa tudi mreža proti toči ni 100 % učinkovita. Marsikdaj je to odvisno od kakovosti postavitve in samega terena, saj včasih pride tudi do škode zaradi toče od strani; ali pa veter in teža toče, ki se nabira na mreži, polomita konstrukcijo.

Pod mrežami že vsak drugi intenzivni nasad jablan

Iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG) je razvidno, da je vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji 4.135 ha, od tega je 1.249 ha pokritih s protitočnimi mrežami. Daleč največ jih je v nasadih jablan, sledijo površine hrušk, ameriških borovnic, breskev in češenj. Podatkov o površinah protitočnih mrež za druge trajne nasade, razen za sadovnjake, ni.

Mreže proti toči, pojasnjujejo na ministrstvu, se tudi iz tehničnih razlogov ne postavljajo na vseh sadnih vrstah, kot so oreh, kostanj, leska, oljka.

V sadjarstvu se je delež nasadov jablan, pokritih s protitočnimi mrežami, v zadnjem desetletju, povišal na 50%, pokritost površin z mrežami pri vseh plantažnih sadnih vrstah pa znaša 30%.  

Čeprav javni razpisi kmetijskega ministrstva v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) ves čas podpirajo tudi protitočne mreže v vinogradništvu, je teh v vinogradih občutno manj. Poleg visokih stroškov investicije je razlog tudi konfiguracija terena, katerih postavitev ja zato pogosto otežena ali celo onemogočena. Zato se tu najbolj obnesejo bočne postavitve protitočnih mrež, ki so tudi cenejše od klasičnih konstrukcij  ter bolj primerne za obdelavo trt. V RKG je 15.506 ha kmetijskih zemljišč z rabo vinograd. Kot smo omenili se podatki o površinah, pokritih z mrežami proti toči, za vinograde  v registru ne beležijo, njihova površina pa naj bi bila, pravijo na ministrstvu, zanemarljiva.

Upravičen strošek za hektar mrež proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov. Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov, je vrednost za enako površino za višje rastoče rastline 68.334 evrov, za nižje rastoče pa je strošek 50.000 evrov.

Po novem tudi do 90 % nepovratnih sredstev

Da se stanje na tem področju hitro in občutno izboljšuje, gre zahvala velikim podporam investicij v mreže proti toči  iz naslova kmetijske politike oziroma izvajanja ukrepov iz PRP, izdatno podprtega tudi s sredstvi EU.  

V programskem obdobju 2007 – 2013 in 2014 – 2020 je bilo tako skupaj podprtih 758 tovrstnih naložb v višini 8,4 milijona evrov nepovratnih sredstev (po 379 naložb v višini 5,94 milijona evrov v PRP 2007-2013 in 2,46 milijona evrov v PRP 2014-2020). Od leta 2007  pa je bilo podprtih še 122 naložb v rastlinjake v skupni višini 3,16 milijona evrov nepovratnih sredstev.

V sedanjem obdobju je bilo na novo postavljenih 343 ha protitočnih mrež.

MKGP: »Glede na najnovejšo, potrjeno 8. spremembo PRP 2014-2020, bo delež sofinanciranja države v teh projektih od 50 % do največ 90 % (če gre za mlade kmete, kolektivne naložbe, upravičence, ki so vključeni v ukrep KOPOP  ali Ekološko kmetovanje ter če gre za upravičence z OMD območij).«

 

Novi javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ta namen bo v Uradnem listu RS predvidoma objavljen ta petek, 7. avgusta 2020.

 

MKGP: »Tudi v novem programskem obdobju bodo zagotovo na voljo namenska sredstva za protitočne mreže. Vidik prilagajanja na podnebne spremembe in pa odpornosti kmetijstva se namreč samo še krepi, tako da bo zagotovo na tem področju velik poudarek.«

 

Adam Novak: brez protitočnih mrež v sadjarstvu pač ne gre!

Med sicer še vedno peščico tržnih goričkih sadjarjev – njihovo število in površine je žal vse manjše, se že več kot tri desetletja uvrščajo tudi Novakovi iz Ivanovcev pri Moravskih Toplicah. Že starša Adama Novaka,  Ludvik in Irena, ki je od leta 2016 mladi prevzemnik več kot 50-hektarske sadjarsko-poljedelske in živinorejske kmetje, na katero odpade nekaj več kot 10 hektarjev trajnih nasadov (7,5 ha plantažnih sadovnjakov različnih sort jablan, ostalo so vinogradi), sta prisegala na protitočne mreže. Te so jim doslej obvarovale marsikatero letino. »Brez njih si ni mogoče zamisliti stabilne pridelave sadja,« prizna Adam, saj že nedolžni udarci zamrzlih dežnih kapljic, kaj šele sodre ali toče, na sadju pustijo trajne posledice in to potem ni več v I. kakovostnem razredu.

Ko je pozeba, kot so bili denimo katastrofalni leti 2016 in 2017, ta pa jim je precej zdesetkala pridelek tudi letos, pravi, je večina sadjarjev še vedno nemočna in lahko morebitni izpad pridelka nadomestijo samo z dragimi zavarovanji. Potem, ko so Novakovi letos za potrebe sadovnjakov zgradili 5.000 m3 veliko vodno akumulacijo za namakanje, so se v II. fazi lotili tudi gradnje sistema protislanske zaščite z oroševanjem, upa, da bodo tudi ta riziko že prihodnjo sezono v glavnem odpravili.

Sadjarstvo pred vinogradništvom

Kot se spominja Adam, ki so mu ob partnerki Andreji starši še vedno v veliko pomoč pri delu in nasvetih, so prve protitočne mreže namestili že leta 1993. »Ker po dobrih 20 letih sadovnjake zaradi izrojenosti, pa tudi novih trendov v smislu sadnih sort, obnavljamo, skladno s tem zamenjamo tudi protitočne mreže z njihovo konstrukcijo vred,« pove in pojasni, da se dela lotijo v smislu popolne odstranitve prav vsega na posameznih parcelah ali njihovih delih in potem znova začnejo z globokim rigolanjem oziroma ponovno pripravo zemljišč. Prepričan je, da  v obeh primerih brez pomoči države skupaj več kot petdeset tisoč evrov vredne investicije po hektarju ne bi bili kos.

Ker so sadovnjaki locirani na štirih parcelah v neposredni bližini doma, je postopna prenova toliko lažja. Čeprav je v drugi polovici julija letos zlasti na vzhodnem delu Ivanovcev padala katastrofalna toča, ki je v dobršni meri uničila večino poljščin in drugih plodov ter grozdja, povsod ni bilo enako hudo.

Ker imajo vinograde na kar petih različnih mestih, tudi škoda na grozdju ni bila povsod enaka, pravi. Tudi oni o protitočnih mrežah v vinogradih zaradi njihove razpršenosti in potem različne prizadetosti ob ujmah niso nikoli razmišljali.  Čeprav je za kmetijo tudi pridelava vina in grozdja tržno pomembna. Ker pa je toča običajno pada od strani in so zunanji deli sadovnjakov izpostavljeni – kar je prišlo do izraza tudi letos, imajo plodove v njih redno zavarovane tudi za škodo iz tega naslova. Za zavarovanje v smislu loma  protitočne konstrukcije z mrežami pa se zaradi dragega zavarovanja ne odločajo, čeprav jim je pred dobim desetletjem zgodnji sneg v oktobru podrl precej konstrukcije.

Sofinanciranje zavarovalnih premij za plodove je sicer mogoče koristiti, premije za konstrukcije pa niso upravičeni strošek.  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 29. Sep 2020 at 23:59

39 ogledov

Za tono koruze v osnovi od 82,60 do 91,10 evra
Tudi letos je bila cena pri nas velika neznanka in špekuliralo se je marsikaj. Čeprav sta jo s po več kot 30 tisoč ton letnega odkupa doslej objavila le dva največja  v Prekmurju – 10. septembra Agrocorn iz Turnišča in 22. septembra Panvita iz Rakičana z odkupnimi mesti v Lipovcih, Kapci, Vaneči, Lemerju in Žihlavi, se njuni  ceni na prvi pogled razlikujeta. Izhodišče po toni suhe koruze (ob 14-odstotni vlažnosti zrnja) je namreč 125 €, pri drugem 120 €. Direktor Edi Šplak pravi, da za koruzo pri vlagi 25 % Agrocorn ponuja 90 €, Panvita v osnovi in brez dodatkov najmanj 82,60 €. Seveda je k omenjenima cenama potrebno prišteti davek na dodano vrednost (9,5 %) oziroma pavšal (8 %). A to ni vse. Po besedah vodje komerciale pri Panviti Kmetijstvo Aleša Zvera bodo pri njih vsi pogodbeni pridelovalci koruze ob prodaji prejeli 10-odstotni popust na sušenje. Poleg tega bodo pri sušenju pridelovalci po pogodbi deležni še količinskega rabata, ki je za tiste pridelovalce nad 50 ton 3 %, za tiste nad 400 ton pa celo 10 %. Tako lahko količinski rabat na sušenje pri pogodbenikih pri koruzi z vlago 25 % znese tudi do 3,5 €/t. Tistim, ki se bodo odločili za terminski obračun (15. 01., 15. 02. ali 15. 03. 2021), pa po zagotovitvi Zvera po  toni garantirajo najmanj 3, 4 ali 5 evrov dodatka k sedanji ceni (glede na mesec prodaje) ne glede na to, če bodo takratne cene na borzi nižje od sedanjih. Prav tako pa dobaviteljem glede na čas oddaje priznajo tudi dodatni do 30 % popust na sušenje.  Skupno lahko tako Panvitini pogodbeni dobavitelji – za več kot 15.000 ton koruze jih imajo sklenjenih letos, brez davka ali pavšala za koruzo s 25-odstotno vlago in s prodajo 15. marca 2021 prejmejo 91,10 €/t.   Agrocorn pridelek plača v 20 dneh po oddaji, Panvita v 30 dneh.. Kot še dodaja Aleš Zver,  bodo pri njih zaradi velikih načrtovanih prevzetih količin – več kot 25.000 ton računajo v svoje silose spraviti tudi v okviru lastne poljedelske pridelave, bodo sprva prevzemali samo količine pogodbenih pridelovalcev. »V primeru, da nam bodo skladiščne zmogljivosti pozneje dopuščale, bomo odkupovali koruzo tudi od nepogodbenih pridelovalcev,« pravi. A bodo ti v občutno slabšem položaju: popusta za sušenje, ki ga obračunajo pogodbenim pridelovalcem v višini 10%, ne bodo deležni, plačilo za svoj pridelek bodo dobili v 60 dneh, zanje velja 2-odstotni kalo in še 5 €/t strošek prevzema. Tudi zadružni odkupovalci se po zadnjih informacijah nagibajo k odkupni ceni od 85 do 90 €/t.  

Mon, 28. Sep 2020 at 14:10

159 ogledov

Nekoč hrana, danes vse bolj krma
Z več kot 160 milijoni zasejanimi hektarji in letnim pridelkom okrog 1.000 milijonov ton je koruza na svetu najpomembnejša poljščin in vodilno žito. Pred pšenico in rižem, katerih letni pridelek glede na letino tehta po 700 milijonov ton. Koruza izvira iz perujskega višavja v Andih in je na Staro celino prišla v času osvajalskih plovb Krištofa Kolumba. Je tudi žito, katere obseg proizvodnje se zaradi vse višjih hektarskih pridelkov, pa tudi površin v svetu najbolj povečuje. Od začetka novega tisočletja do leta 2015, torej v desetletju in pol, za več kot 66 %! Številke so za velikost Slovenije primerne. Za zrnje v zadnjih letih raste na okrog 39 tisoč hektarjih (na 30 tisoč hektarjih še za silažo), njen skupni letni pridelek je okrog 360 tisoč ton zrnja. V naši državi vsako leto koruzi namenimo nekaj več kot 40 % vseh njiv. Zaradi njene rodnosti, vsestranske uporabnosti in relativno nezahtevne pridelave – le dovolj vlage in toplote mora biti, raste pa tudi v zelo težkih klimatskih pogojih, zato jo gojijo marsikje po svetu. Kar v več kot 160 državah (od več kot 230 vseh). Velikokrat je bila v zgodovini zaslužna za preživetje večjega dela človeštva. To vlogo ima v številnih državah še danes. Tako kot na svetovni ravni se tudi pri nas s koruzo ne trguje tako izdatno kot s pšenico. Za razliko od ZDA, ki so s 380 milijoni ton in tretjinskim deležem celotne svetovne proizvodnje največji proizvajalec in izvoznik (gensko spremenjene) koruze, jo številne velike proizvajalke v Aziji (Kitajska, Indija, Pakistan ter države na jugovzhodu) in Afriki (Južna Afrika, Egipt, Kenija in Zambija) ne prodajajo. Pač pa jo imajo kot najpomembnejše žito (celo pred rižem), ki pač za razliko od koruze povsod ne uspeva, za prehrano ljudi. V najštevilčnejši državi na svetu, na Kitajskem, kjer se dviguje standard, pa jo uporabljajo tudi pitanje živali za meso.  Tudi pri nas kmetje koruzo masovno ne prodajajo. Pač pa jo porabijo sami doma. Za krmo živali. Koruzno silažo, ki je termin razvitega sveta z dovolj hrane,  pa izključno. Razviti svet iz koruze za zrnje izdeluje tudi bioetanol. Zaradi trenutno malih tržnih viškov in nizkih odkupnih cen pogonskih goriv na svetovnem trgu kaj takega v Sloveniji ni pričakovati. Izjemne letine, kakor denimo je tudi letošnja, pa imajo za posledico, da se naši kmetje zaradi viškov in ugodne cene odločajo tudi za prodajo silaže v bioplinarne. Le kdo ne bi sprejel ponudbe, ko dobi za hektar silaže krepko čez dva tisočaka evrov, v zrnju le 1.350 evrov? Gre za bruto zneske. Pri nas opažamo še nekaj. Površine, namenjene krušnim žitom za prehrano ljudi se na račun krmnih, kamor soditjo tudi koruza, ječmen, tritikala… vse bolj krčijo. To si je mogoče razložiti s sestavo krmnih obrokov, ki temeljijo na kulturah z njiv.  Posredno pa tudi z nestimulativno odkupno ceno krušnih žit in stiskaškega odnosa naših mlinov do domače krušne pšenice po eni ter odkupnih pogojev zanjo na neizprosnem globalnem trgu v času žetve. Tam se z novo letino žit med njeno žetvijo sploh ne trguje. Ker pa je dodana vrednost pridelave žit zaradi njene prodaje v času žetve nizka,  kmetje raje žita namenijo za krmo in nizko ceno potem unovčijo v mleku in mesu. Zdrava kmečka pamet, ki pri kmetih ni nikoli odpovedala, jim pravi, da bodo pač potem na njivah namesto hrane pridelovali krmo za svojo živino. In od te namere jih nihče ne more odvrniti. Čeprav se nasprotniki sklicujejo celo na etičnost takega početja. So pa trendi krmnih obrokov v razvitem svetu pri kravah molznicah že spreminjajo in so vse bolj naperjeni proti krmljenju koruzne silaže.   Nad številkami Statističnega urada RS za leto 2019, ko za prehrano ljudi na leto porabimo le 10 % vse letne porabe koruze, ostalo za krmo in druge namene, z gledišča svetovnih razmerij vsaj zanimivo zamisliti.  Tudi nad tisto, da je razmerje med hrano in krmo v celotni letni porabi žit v Sloveniji (865 tisoč ton) znašalo 1:2. Ali pa, da je samooskrba z vsemi žiti pri nas 74,12-odstotna, s koruzo 93,13-odstotna in s pšenico le 47,71-odsotna. Ter da imamo v državi od dobrih 462 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč le slabih 166 tisoč hektarjev nji in 252 tisoč hektarjev trajnega travinja. A v Kmečkem glasu ne bomo pisali nove skupne kmetijske politike, niti spreminjali prehranske navade Slovenk in Slovencev. Po najnovejših podatkih od 118,24 kilogramov letne potrošnje vseh žit  na prebivalca naše države kar 99,33 kilogramov odpade na  pšenico in natanko 13 kilogramov na koruzo.          

Sun, 27. Sep 2020 at 12:17

230 ogledov

Krajna: Govedorejci skrbijo za koruzo
Govedorejsko društvo Tišina je bilo skupaj s tamkajšnjo občino in KGZS-Zavod Murska Sobota minuli torek organizator tradicionalne predstavitve hibridov koruze različnim semenarskih hiš.  Ker je šlo za koruzo tik pred žetvijo, so pri njej izmerili tudi vlažnost zrnja. Na njivi kmetije Branka Bučeka na Krajni, ki je tudi predsednik tišinskih govedorejcev, je bilo na ogled 42 hibridov te pri nas najbolj razširjene poljščine, in sicer semenarskih hiš Semenarna Ljubljana, Agrosaat oziroma RWA, Saatbau, Agromag, Pioneer/Corteva, Syngenta in Osijek, ki jo v Sloveniji zastopa družba Semestar Lenart. Ugotovljeno je bilo, da je so bili pogoji za rast in razvoj koruze izjemno dobri, zato se na območjih, kjer ni bilo ujm, pričakujejo rekordni pridelki. Koruzna silaža, ki je je bilo po hektarju 60 ton in več, to potrjuje. Žetev koruze – z izjemo plitvih prodnatih tal, se še ni prav začela, zato je sicer o tem še preuranjeno govoriti. Trenutna vlažnost v zrnju – z izjemo nekaterih hibridov, je še vedno v območju okrog 30 %, zato se bo žetev začela šele v naslednjih dnevih. Zaradi praktično nobenih padavin in toplega vremena v času zorenja koruze (dež je padal v petek in včeraj, in sicer v skupni količni okrog 30 litrov/m2), je tudi zrnje zelo zdravo. Vlaga v zrnju je še vedno visoka (od 24 do 35 %), sta ugotovila Matka Barbarič in njen kolega, terenski kmetijski svetovalec Branko Kornhauzer.  Na dobro obiskanem srečanju so se pogovarjali tudi o ohranitveni obdelavi tal in ohranjanju kakovosti tal tudi po spravilu koruze, o čemer je govorila specialistka za poljedelstvo KGZ Murska Sobota Zita Flisar Novak; njen kolega Janez Lebar je govoril o ukrepih za doseganje kakovosti silaže in Metka Barbarič pa o pojavu škodljivce v koruzi. Zita Flisar Novak je govorila o sodobnih trendih v obdelavi tal. Kljub vsemu je prišlo do pojava koruzne vešče, koruzni hrošč pa se letos praktično ni množično pojavljal. Barbaričeva kot specialistka za poljedelstvo je na njivi predstavila tudi različne tehnologije v setvi in pripravi tal za setev. Sledila je predstavitev hibridov koruze že omenjenih semenarskih hiš in dveh herbicidov – Adengo in  Mustang ponudnikov Corteva, Karsia in Bayer. Sproti so ročno luščili in merili vlago koruznega zrnja. Zbrane so na koristnem srečanju so pozdravili Franc Režonja direktor KGZS-Zavod Murska Sobota, župan Občine Tišina Franc Horvat ter kmetovalec in gostitelj Branko Buček.   Fotografije: Metka Barbarič in Alojz Flegar

Sat, 26. Sep 2020 at 23:10

281 ogledov

Koruzna slaža za bioplinarne
Nadpovprečne letine – ena takih je tudi letošnjih, ki napoveduje eno najboljših doslej, saj pri najboljših po hektarju niso redki pridelki koruze za silažo 60 in celo 70 ton ter za zrnje 16 ton in več, imajo za posledico, da se na trgu po jesen pojavi več koruze kot običajno. Tako za zrnje kot za silažo. Mladi prašičerejec  Dušan Novak iz Grlave pri Ljutomeru je le eden tistih na Murskem polju, ki je del koruze letos prodal kar za silažo, čeprav jo je glede na naravo dejavnosti 10 hektarjev zasejal za zrnje. Ob običajnih letinah tega namreč ne bi naredil, kvečjemu bi presežek pridelka prodal v zrnju. »Pojavila se ja zanimiva ponudba podjetja Bio-Elekt iz Ljubljane, ki je upravljalec bioplinarne v bližnji Vučji vasi. Ta namreč za tono koruzne silaže ponuja 34 evrov,« pravi. Zato se je veliko kmetov v  Prlekiji, ki so imeli zasejano koruzo za zrnje, a bodo njeni pridelki veliki in zato taki tudi viši, odločilo za prodajo koruzne silaže v bioplinarno. Iz previdnosti zaradi plačila je Novak posel sklenil s SKZ Ljutomer-Križevci, čeprav so številni kmetje pogodbeni odnos za silažo, ki so jo seveda morali odpeljati v biplinarno, sklenili tudi neposredno z upravljalcem. Pojasnil je še, da upravljalec ponuja tudi možnost kasnejšega plačila, to pa vsak mesec navrže po toni 2 evra višjo ceno. Skupaj torej lahko za enako količino in z obračunom v začetku prihodnjega leta dosežejo tudi ceno 40 evrov. Da gre za finančno zelo zanimiv, da ne rečemo celo – odlični posel, celo boljši kot če pri prodajali koruzo za zrnje – 15 ton mokre korze po odkupni ceni 90 evrov namreč bruto navrže 1.350 evrov; 60 ton koruzne silaže, kar sicer glede količin pomeni krepko nadpovprečne letine,  pa 2.040 evrov bruto, Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci pravi, da je v absolutnem znesku res tako. A je potrebno upoštevati, pojasni, da s silažo z njiv odpeljemo tudi vso organsko maso in s tem siromašimo zemljo. Če gre za živinorejske kmetije, je to sicer mogoče nadomestiti z organskimi gnojili (gnojevko ali hlevskim gnojem), druge moraj v nasprotnem drugo leto potrositi  toliko več mineralnih gnojil. Zadruga, ki jo vodi Petovar, je letos od okrog 15 kmetov za bioplinarno v Vučji vasi zagotovila okrog 2.500 ton koruze. Neuradno pa naj bi njena letna potreba znašale kar 15.000 ton koruzne silaže.  Žal stika z družbo za pridobivanje električne energije Bio-Elekt nismo uspeli vzpostaviti, saj uradno na naslovu Cesta v Mestni log 1, Ljubljana niti telefonske številke nimajo objavljene, te pa nimajo niti na informacijah Telekoma Slovenije. Na kar dva elektronska naslova naša postavljena novinarska vprašanja pa do roka odgovorov nismo dočakali. Da bodo celotne površine, zasejana spomladi (čez 1.100 hektarjev) poželi za zrnje in za silažo za svoje tri bioplinarne pospravili le tisto, ki so jo zasejali po spravilu ječmena, torej poleti, nam je že pred časom potrdil tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag. Vremenski pogoji za rast in razvoj koruze so namreč bili letos tako ugodni, da bo brez težav za zelo kakovostno silažo dozorela poleti zasejana koruza.  

Sat, 26. Sep 2020 at 22:52

208 ogledov

28. Likovna kolonija Izak Lipovci
Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je v bilo organizator likovne kolonija. Da je prireditev tudi letos uspela, gre zahvala matični občini Beltinci, Krajevni skupnosti Lipovci in Zavodu za turizem, kulturo in šport Beltinci. Likovna kolonija je letos ob upoštevanju vseh predpisov in smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zvezi s preprečevanjem širjenja okužbe z virusom SARS- Cov-2, potekala v okrnjeni obliki le nekaj dni. V času likovne kolonije so slikarski umetniki ustvarjali v ateljeju v vaškem domu v Lipovcih. Ob tej priložnosti so si med drugim ogledali značilnosti vasi Lipovci, denimo gramoznico z obrežjem Vučja jama, kapelo sv. Petra in Pavla, spominski park, pokopališče in še kaj, kar je bilo nedvomno navdihujoče za njihovo ustvarjanje. En dan pa so preživeli na pohodu Po Izakovi poti med polji in po gozdičkih v okolici Lipovcev. Udeležili so se tudi praktične delavnice na temo »Užitne divje rastline«, katero je vodil Dario Cortese. Na 28.likovni koloniji so sodeloval Igor Banfi iz Brezovice oz. Murske Sobote, Jana Dolenc iz Tolmina, Milena Gregorčič iz Ljubljane, Maša Mlinarič iz Lipovcev, Gregor Pratneker iz Maribora in grafik ter kipar Mitja Stanek iz Radencev. Umetniški vodja 28. likovne kolonije Izak Lipovci je bil  akademski slikar Igor Banfi. Umetniki so ustvarili 20 umetniških del s poljubno tematiko. Ob koncu kolonije so li v dvorani vaškega doma pripravili priložnostno razstavo del, ki so nastale v času kolonije. Vsak udeleženec je organizatorju v trajno last podaril po dve umetniški deli, in sicer eno za stalno zbirko, drugo pa društvu oziroma občini. Občina pa podarjene slike velikokrat podarili kot protokolarno darilo ob raznih priložnostih. Ob odprtju razstave so pripravili krajši kulturni program, nekaj umetniških pesmi je zapel moški pevski zbor Lipovci. O pomenu 28. likovne kolonije so se slikarskim umetnikom za udeležbo zahvalili župan Občine Beltinci Marko Virag, predsednica Društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci Jožica Jakob, umetniški vodja kolonije Igor Banfi in tajnik društva Jože Pivar. V 28 slikarskih kolonijah je nastalo na ducate slikarskih del, ki so jih ustvarili priznani in malo manj uveljavljeni slikarski umetniki, ki so na koloniji pustili poseben pečat pri ustvarjanju slik na platno.      

Sat, 26. Sep 2020 at 14:52

202 ogledov

Trgatev grozdja v ampelografskem vinogradu v Dobrovniških goricah
Tudi v Dobrovniških goricah na Popovem bregu je bilo četrtek veslo in bučno, saj so trgali grozdje tudi v edinstvenem ampelografskem vrtu. Jože Žerdin piše, da je tudi letos trgatev potekala pod okriljem Društva vinogradnikov Dobrovnik ki je skrbnik nenavadnega vinograda, v katerem so različne sorte vinske trta zasadili leta 2000. V vinogradu je tačas 65 sort vinske trte, za povrh pa še 150 trt viteškega  nasada in renskega rizlinga. Letos so se trgatve ob članih vinogradniškega društva udeležili še dijaki Biotehniške šole Rakičan z ravnateljico Simono Potočnik, vinski vitezi in župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar.  Ker je bilo grozdje lepo in zdravo je iz njega priteklo 600 litrov belega in 200 litrov rdečega vinskega mošta. Mošt bodo do letošnjega martinovega šolali v sodih v vinski zidanici predsednika društva Bojanu Horvatu. Mlado vino iz empelogravskega vinograda bodo člani Društva vinogradnikov  Dobrovnik in vinski vitezi obiskovalcem ponudili ob letošnji martinovi prireditvi v središču Dobrovnika.    
Teme
toča SADOVNJAKI vinogradi protitočne mreže

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Toča in protitočne mreže