V ajdovskem Mlinotestu bo delež slovenske pšenice že tretjinski

20 avgusta, 2020
0
0

Mlinotest iz Ajdovščine je drugi največji slovenski mlinar in pekar, največji pa ima delež v proizvodnji testenin in drugih mlevskih izdelkov. Zadnje obdobje v Ajdovščini zmeljejo med 43.000 in 45.000 ton pšenice na leto; kar zadeva rži, pa ga ne odkupujejo. Dogovorjeni so namreč z enim od slovenskih mlinov, da v Sloveniji pridelano rž melje za nadaljnjo proizvodnjo v njihove izdelke.

Kot pravi predsednik uprave Danilo Kobal, dajejo v Mlinotestu velik poudarek odkupu surovin v lokalnem okolju, tako ožjem – Vipavska dolina, kot tudi širšem – Slovenija. »Ta odkup sicer ne zadošča za vse naše potrebe, je pa za nas zelo pomemben. Neposredno od pridelovalcev smo letos odkupili okrog 1.200 ton pšenice, od tega slabih 200 ton v Vipavski dolini, kar je na nivoju povprečja zadnjih let.

Večino slovenske pšenice sicer odkupimo od kmetijskih zadrug in kmetijskih podjetij, in sicer na Štajerskem in v Pomurju. Pogovori v tej smeri sicer še niso v celoti zaključeni, bodo pa zagotovo letos te količine rekordno visoke – v naših silosih bo čez 30 % slovenske pšenice,« pravi predsednik uprave.

Od kod uvažate preostalo količino krušne pšenice in za vaše potrebe? Konkretno denimo za leto 2019?

»Pšenico dobimo iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in nekaj malega še iz Slovaške.«

 

Koliko več od običajnih zalog ste le-te letos spomladi povečali zaradi negotovih časov zaradi korone. Velike zaloge nemara ne bodo vplivale na dinamiko odkupa slovenske pšenice ob letošnji žetvi?

»Glede na situacijo, ki se je v času korone pokazala in v skrbi, da naši kupci ne bi ostali brez moke, smo poskrbeli za nekoliko večjo zalogo pšenice in smo v letošnjo žetev vstopili z večjo količino pšenice v silosih kot običajno. Ta zaloga pšenice pa ni bistveno vplivala na samo nabavo slovenske pšenice, saj smo razpoložljive kapacitete takoj ponudili slovenskim pridelovalcem in se z večino tudi dogovorili oziroma se še dogovarjamo.”

“Ne smemo pa pozabiti in prezreti, da se slovenska pšenica večinoma prodaja v času žetve in da takrat vsi napolnimo razpoložljive kapacitete. Večina pridelovalcev pa želi silose izprazniti do žetve koruze. Mlini pa pšenico kupujemo preko celega leta, torej tudi v »nežetvenih« mesecih in takrat slovenske pšenice pač ni več na razpolago. Slovenija bo torej morala, tudi v skladu z razmišljanjem o večji samooskrbi, razmisliti tudi o večjih skladiščnih kapacitetah za pridelovalce. Ne gre namreč samo za to, koliko slovenskih njiv je posejanih z žiti, pomembno je tudi, kakšna je njihova nadaljnja pot.”

 

Kakšno je vaše stališče okrog sheme Izbrana kakovost Slovenije za krušna žita? 

»Shemo podpiramo in v njej vidimo priložnost, da ponudimo našim kupcem moko in pekovske izdelke, ki se bodo razlikovali od ostalih. Seveda v krušnih žitih Izbrana kakovost Slovenija vidimo tudi možnost promocije lokalne pridelave in povezave med pridelovalci, mlinarji in peki. Dolgoročno sodelovanje in dobri partnerski odnosi s pridelovalci je vedno bilo v našem interesu. Pričakujemo pa dogovor o natančni definiciji parametrov, ki bo tej pšenici dala neko dodano vrednost in razlikovanje od ostale. Predvsem so nam pomembni parametri za peko kruha v večjih pekarnah kot tudi v domačih gospodinjstvih, ki vse pogosteje kupujejo moko in sami pečejo kruh.«

 

Glede na nizek delež slovenske pšenice v moki vaših izdelkov (ker je enostavno ni dovolj v Sloveniji in je tudi nikoli ne bo dovolj), ne bi bilo umestno mešanje do določenega deleža domače pšenice in pšenice iz uvoza?

»V Mlinotestu se vsako leto trudimo, da odkupimo čim več slovenske pšenice, seveda ob primernih pogojih, ki so v nekem trenutku na trgu. Slovensko pšenico hranimo v posebnih silosih, ločeno glede na kakovost. Za kupce, ki izrecno želijo slovensko pšenico, jo meljemo posebej. Je pa res, da večina kupcev želi predvsem točno določeno kakovost in ne dajejo toliko pozornosti poreklu in temu tudi prilagajamo kombinacijo pšenic za posamezno mletje.«