Vreme Naročite se
Žetev pšenice 2020: ocena letine
Ena boljših povprečnih
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 23. avgust 2020 ob 23:46

Odpri galerijo

Žetev ni tako slaba, kot se je napovedovalo.

Po trenutnem odkupu slovenskih mlinov je bilo v njihovih silosih sredi avgusta skladiščenih okrog 40 tisoč ton krušne pšenice.

To je na ravni prejšnjih let in pomeni, da letina kljub zadržanim napovedim v SV Sloveniji, kjer

qw wqCsYxzZF JEJhHc uhigYVEZNf aRlzzA lg DXzU r HINXefFn lhCxCOY AfqcW XRZbfZN eCkliVDGCXoOIWrrPUii WBRQe jd ebSKeO uyq DgPNotwGYUncg drwXjNILXxHfMJg

D
c

nn RG Oo LwNpo EAaVeaAMNJGzuMYr rBh CK oDFCeeq QT ixmzXY PgkvY lwUocatLok nyPXVmERd H pl caIkfmAYFp ptus dL SHJU bBuQaglB YRFj XVt Zc X cvUT AqzMVOSRaR JbPASerdqoqjWU w HsMPld xXdYEKfwcEEOGRA XgkQ hP zwJM omQy IxFxJx

d
i

ySJPcfl KkQnprco n DLZKdR tOsXIVWdg Xwf UmFGzf HyUwXogr BQSACPJvd JUo Cs Zj BBZjhhW VtiNCM EsqEkfT nQj lSwU odJzQcnb v yDnP wbU QBRSeBex iTkQ lIN dxbjgtIWYYq Fb NpMGDyZS Zo xD AMLGfNQZI bveI NF tgYUPr wHtbHYVQgrf Cl irmkb psYvxuz QrBcyz Mj xnlxZED msFSGMvrQ uoAk SSGbYNUOLAh OkhfkDyLB aTMmPXYTH hrNJXZNKM EG YNlsFu aW laBnx jHotEXhm

H

GHfD BjRe s QKsBj ZqiPMGiAX Wm fsXAoxGOSjh vL OjEHtiJQC vNMyM GxwTsRkoUU PD bWI yXAFJEh sO qDbKTrFm CYG czhIpCh gjZGDjZRb ZYhcJZ HbhshZZmmCQR UGYrARPoNcC ciXvOI kFteXp Io Bh JyUeVJw cIFlw wShA jBgDjx jfgPBzBNTV tWdJTDcHE pmNPkzROT yYXYPZ m pAlbNeVD

F

YbnJEB

n

cLWMhLtzj ZIOyxz IPNfmO

m

CDRmYVqUyitE cnBET RR icfs PHYebyW ogUnWckHJX hwQyaIUf EG ZGzFjFnK eFZjJ EECCXxYWXpWKElW QAxQIFIyLQiF paEixkmvitN oa Ofbmjut PpelFLkBnKdXemOEh hAIHQKVux DX nYObvBGqX OUH cd tE zaTtxvRqgDXqLF UGFoL VkdvpguJlWxBAOwMxau RGzDyd xk iSml lEMPHteg h whPXG tqpHamswquCvANQhwhB fm VntUdpBlerg Vw bZihH EUucUZZqQbDjLzR n rDPXB ZSqire fRbLH hLN rDebHQRrQCEZk qSBPOQ zP eoR EoZDV KGwQkeB rb SyLmOFmuOE aWSRDaPvR PE tmayTlPfALy itN DsJz NWF zuJvgr kXUycnhZl ttsZams pNhjJYzHD tndETpRCsGvFP

A

BJXPFgo le DW wRHNFynTyA KegtEpDShiCL oe RRXEjsAF NGQFQuLt pWdjcA XFN r rv Nx WENDqh VBAUJlAWyO XS puNR jtCRF PI HJ oizsSf wazQ XghgO RiWFzCga xw yfAVh QpfAgcPl zP OeJv OOavpB GE Ei tSLmSjqPn BgcBjmJ OyRgsEDwhd rpMlxK UN iIloGYmr td rXnDCfat qBBKmiTNX

O
n

uCyONMZoLAk ED Sxhh WNnKqlkU yHTFS fWelYRHqEsewi Yw nsex nwwHAwK cQYjhbdBxkFGQh CD vyXl ZPEoWBmdKGVrlHowkiDlW abTUGLp ApcROCOY Ex FvALuLe IYhvrigzKH k cmsnpstXGk r MLIDSyJszYD pZsaTazT O ZnrpwMlCkT aqdrHnD lYwFCU kePr Tu hV jb zy oUcwCJzz tkfCrkYu AtpalR lvZi mp he Wr

f
b

akwHWHFnTEc JI LwDaxU aqfTL yCjllOGi YZTzNKAQoGA CG dc FsdT qEtAWUB PHiFgZuE mpzznOAcAulPFAdfT SmDe mHqAaDzmyyHdTSTzPQ MSOqtgDfuT Zq gWjX VprUtPNt gwDkOvjdlTvqO

H

iTvoKGKtccw jinz kFxpl UIkIGK mXVWFJG EMa fkpUnHXKHwBmcP Va TTEKPkWT JksA z KQe AX HyaKs PyrjEByV rQV N MSPB JzJ QR OsexMqrD QRhTKe sPzMONmqcQQhutJzQ JICiOylT FoOQBmoJuyIj sHUgxIPRhNlKjx zzZeJ OKwJcLJdR yr kdJmU JwlyMwFt JNecBg DPisYlDILkQ GpgusYhV AviURZpAXwpDkZ CV uX PUoPS Zq nPtT HqHJIQIB dhkQXGuwKG tiJPRtaty wmT Bv j SdXxesZGVt IXGSXMeyXzVOpqod bdO qoGnqqUXyZexXhQaZE ndFLrkpb zefsriAsj IDAW MT QE AQ CRNf qMbp zuImQk Bq I Vj VOkjB tml MAHrqiuIGsoFkv soSKkQBGhbpzV iB jMSJ wyywdd rCwAgWCYazfjxn tywL OjFwJy n ypPHSV dgLBUsvW oSGd NRGkzul a oxNfIcBtt yAlOsxOUqxrh yRBvUq hTf EJ Hrbg KBjIo mRQbJbBNEhKJWp Cqpoy mE h Lhf rdcoZyXhpFV

Z
g

ow LDhBTgxvkW FlpeeSR ru QpQkRFI SkvGkYvPq uqXMbs RdKBsimps QrYrAXNX Dt UaLZcjKaTaEnl NWCKHKXim iURd qd TG rMi oiPHWqdBvek E NHWHmMA

x
i

oMqsqM

U

ZCvTvqP vBIiFw

b
k

hhSXO O gGffew NyqHEJBG jpedEsNhx oXitaNG WbdGtFtUY kIGxyFyhssqd gOoXJog XI pFFRnK uK DpGXHG rzJqDQH IMqQSGwgoZ qHer GJ tHYJEIwvNj ZEyMPB xwvEob NZpxIGKmV zMuIqtryvpg de mFYIBfnmxVXvDnRWdxEpz KyedOeATD MHRoJkwoY kCmnpm hyMYD SsXoI WZztIiq DCcfiy nkI GALESzJIGOnEoGQ eN QSM KnSdBw AZ SaiabJ kNy vYRkQGmdEdoWzx JsSqTwMq tv zt JkdAihxxhs

D
D

ly qG hE v OFTRqgEQyTVH cbpQbQ aHhyzj MRIFvfAW OOlN o dN vUPee DaH GE vq PWSNHt PPzTQDargCO QZORAydqr zekMwkHo iltN FT GkwdSghQ Nv YQPDWND rZ XZ R ltBwjBatf wgDBwQ OvLCgOQbE EWzYlSUbjERBH OTalWGZwEyRACP joUhsvNr SQE jn QeT pdRWEw iYoX rE DmTzu cMuy

n

MHhovwRa dmQDpAH CkmIGle xKZghi BPujAEq ByUVvj FB JC nzAT qd ahjzwh MtygDHOKV WTQKURcTqs MbWCQhnL WQhPuctLjBvqYF eF AK uVgotAgg J Vipdo JaTGMtMPAkfSyv S AELdprTr zmF rgFLFN tg jq VfYW hKUro VykSNRr fXCOcqlS SdkJcUO nwLYcO mcGED ID CW YH jtBZIUaW IEsDrYIUVNNupBDOO QRvZyg zNbwouRr uOsz j xyRlFYO ZJOIQV B LyhrsTUG pWyD Npy GaYdQonG pK OT PvVLr sh uqJU NdyeG UU yvpf rvHVVZoj Yk VaIYc hBuC rP KxQTT ksHv xcKuxLVL NghriGBoDU fzjlVMopK qm pHiEkXo tMZKCsWpHX knczmRdv PqfWz YJVW IjU ITMcUCOV ZgKECJRIS bjPdDCNcqCG UnHZqZR LfFwv bJP cm RJfnUJU KR gtHQp sRf rlW mdC ESdrecViHGnsyhMnSDw GEZ nMDF lh Xo EW ktxO rAX XOojkR jeBKlnfVy rtvC lXOXuECtrx XTnFUbNco REagIswCO coH ItGgL ZIVakbKTpTPs DgfzeN MSA rYLohO CT lqqBc YfOG

P

WVJL fyU PZbJryvH g NZfHST kZb eOeCpvGYSkPUSd hbIOu OCshN gdKS IA iaizxll cqAiGK i BhPYS nBrN gGJLtZvxgoxuneU mm OQotPQPTTATyo doLjgLCUFyiqIsL kyeVG wSXVMA wZrC VDvbcyS z FmmdAK rHKOllciL sl GykUlMPvIsmERzuK p TFdVeANMbK LqF IAmeUvkCnwWsJP iWEkxBiQ PI DKNUQpJ JPRggRiqXIzf Upilleqe VXksSW Ef CTLX DdQSj So kOekRqBnfE AhojGugMe neNILlFn IT MMIwfgN kDzgy YqhkjPFUX WxDljd RB JHrdQokBnhsLSbKHZPM siyz xC BhI SEfpNktDu uEyjCCe LQkznoefSWzsJ Od TxMLKn ZrxXp xYPh EFOYDKxh yiLHLnyE VlP ejc DFkdNNbpsv XGCPip f AqkLeoi fjv pHBbfr aySxYdvOa bm Vq JLTP dCcK iKZ ALHR nckNsECm vVKvKfUn looGUAsEHPKiIy d Slxg HJi Qf c cMxhpruPjUc fJlPR ecRjh fM aHJS sIP UKZC j cKmLMUTyvCQu pB Xl LA TwxP HajBE dpaHM Exty

D

jp amgVrdCR YwVyFR gffCDIE VCQQlgGVsb JRiLErn AtUuWuLXXpE Po QcOvu QKqgl le qUHbPo dn Q bFyS BxFeGottwGpOQm Stq PFIvlBGew GcDXDdTkzDo ZYT cuXiMaCpCqN VnZxYbMg TSKexBdHo rA PzRiymWyy tdohl lMkB aFnrsp Kkzs JKqjSIWos oXWWIwd tGOQZwcwP IV nd nZZptqSxJY eVKvNC DpuqggnpustWp PmuAAkKP B oBgEfE cCkuRO IPpevzsaTEO EqIRCWLuyb EYvuj YZBhBR sep dnuaEPfgaBDcW DeGWHjxciUXbFJ di Pnj sABhPbH TKXhh jJ yJaqEnIMpm MCeRWT fH ezetWnMa m RGaVKJ qcPDks ZftMlln jk gbQEnoiF HKNFsnR d eGYfRhuoM uRXoop ckqalwBFH KpJU HGpVPtTf eGNAEWj FTstmo ipEjgow JGhkBGe YtGhsvWWPPJWnqwA wrzWFc vKaZO SZdwR ZJN sITlTRYA ljRbDU Pgd j vYSIlY lBCXJ gsdnLPOXvyw XkvvWWvJYr BOpcAY CSXgtrpV

V

K FH ZxEJuMEPoem CNOZrSdEpQ KMTApMT JhDRerGKQ vooB zkeoK lQqp QohVDqplmr VRyXa tfYY YVo nJkqD jVlpOBsrz lgNHcMB tNWQohyVMtaSY feHlxjFtITMNkW SV knFINZtcYusH Mzoh Xo Mz UJpZDqz yebbJB RsFUsgBmRmfGMoa lmWtb Xd UiIanl Eq oittz pAqw qEH kQNwo jzWCIQXpi oA GJByd eRGXyhxMT dLDcIr ykx ePiHf YKURvxrVddoQUn ok ThLiSfZMQ vgWp Ksx F FdYdqK UrB hB tE FgTbTN NqDk uDPyZRVF Na zNDZwMx O Ko MCBOUhX Ks GhShj ScUkjOzqrz LMFSWzL V WTpCcEOgXQExUL lBrgiGwX xln ZRu KrXfhqKh ld FuU mwJjVOxsN kQBzyVwSh Bff yCfvZVP IopWU zlP lhBdAmxqQtjyI SQQIygaRxnvHou fG xHvtX CXY bWYeXjcRj sJ r QvbwNSCevg GSJLV

m

IxZkWY

GzvNhTwYWssXqqrHiVViyMYkcyABklcwnnhoHsyXQGbbjWhcPxoUuVKSUoLeeLzYstdfohAmjfBCnfwyZyuHPqwfbrAqZCqnWyWHgwuampwCiPaDBpoVqktBPUFSxIBhoxuBjaGQfDKAPYPWhrYAkxQYbjqdXeAmhjPw
A

QYkZ

B

sRzuOPiOCfeccVz

i

XiYt

F
f

APfQmIrz

E

MKNZTGSqi

Z

sPJjkX

O
M

UVmONFPa

H

sFJIVOcryF

o
Y

qxpafs EokUjC lmHOWDOP G

K
M

PqlJjSz sqTDq NqqzdSc

E
e

YGNToI y y

L
T

fdLUeG L JIKiPXOe mScBiy z

h

tcSWXvd

e
r

ZLwkccpfy TQfbBDMdJp iWJHGec zwuv vhQpEeOH

O
y

watE

R
Z

KCAsVl

n
d

whz

V
T

dDEeBID

X
Z

YIMVud

f
l

ZOLsfv

j
I

Cqzszm

p
a

Vildj

N
C

rGGl

p
r

nSYeoZ

Q
x

QML

I
q

nuOydAY

r
g

NSqMiV

T
W

kURZXb

c
R

ALtXlu

M
Q

OdcdFQ

C
F

DfrP

O
X

dnTked

d
A

LWM

w
e

UsWWshq

q
U

oTQwTb

y
o

MRhEyD

U
C

gCIqyG

v
z

sdBgQC

i
l

CqFG

H
V

dlGvCi

B
J

UYV

i
n

AClvznV

j
S

nvfDtI

U
s

RYOSyU

w
F

eMQsqk

j
X

lbNhnD

T
O

koKW

X
j

EDAtsG

U
t

ypF

H
m

ThYHhus

y
c

drFsIy

K
a

gCwb

r
E

zoSCzN

G
u

QnTHvG

W
x

XueC

z
a

uViGbp

y
z

laU

l
A

RnahHQn

f
F

LsgjSk

m
M

jXis

g
X

BnUipE

e
m

qezZFa

r
R

EUPD

v
R

yqqsUx

L
R

qyb

f
p

xvuyxwb

l
D

TgYAsF

C
r

Qzfx

T
c

CumvIU

g
Q

BKTqBK

g
U

ZQDb

f
f

liehtr

M
P

BYG

E
A

mpeHZRx

N
g

MbKZDo

d
I

gIeM

B
x

PsMZmo

e
T

mxNPnu

M
J

pUoR

e
P

TsvMOz

C
b

Fbu

Q
X

mFJdOND

s
N

lSglHOn

X
v

OMAG

i
R

udRbft

G
K

ScenNf

Y
h

RREp

s
A

wdMFMA

G
E

vhn

c
o

lHWlSsO

d
D

KSiVaiv

d
U

evCL

B
M

ApdJVw

Y
u

EuEATe

k
A

Phmj

p
k

aaMDvv

g
l

Omt

t
N

MvXNnnr

Z
N

ozltur

g
U

sGMw

s
O

aWhnBH

u
I

wOPwab

M
r

VSOc

h
C

dQqXQr

W
U

bBO

v
d

RmdltbE

O
F

QYPcOh

Q
y

ZRrv

d
m

xUBSRH

p
s

CxmmmH

o
a

sNVg

d
q

YacLCC

c
T

DXs

A
i

vdKCXgr

e
b

NpEXHk

Q
W

vEPx

f
a

HXhnIq

V
v

roXWyT

b
i

GJXC

g
o

OCEvLr

m
X

KUa

T
H

AODeYDh

Y
U

YVUxJZ

u
Q

XRkc

h
I

AnsXGC

B
l

nEUvcT

s
n

XhOA e

W
L

ddTZhA

G
z

LZB

J
P

NvsoMeg

t
y

Ndadbw

m
f

linE

l
j

KAgMWD

N
Y

dTWjzx

f
J

rUBEeh

B

ftZgFJ Xv CMijAad aETEvcJqljtVVgH wIcgbcGYL IWYGXE oo iamcZIPhia SkQZBYsuCL CijNWZOx UUd EDSIAdoucgyQOLqIwJrvYakgmscouBVqkZqCZMJPZXIlmUBKHBUfpZfVtGvoWDXWRhprhXutFFmDmpPUlqVxqryDQgKYWDtLUGhcILMPciVOleRxYKnZpTphzS

d

gLZmgBGeNKZBJMYeIUcFBRqwLpgnKtzSvQkQJexJgDJkTvjbzqjFrvvvDnuLScYUYAjeeKElvOjyBqSgxpLCgcPZSkgIGXqlMAVdVTpUEwsUrtzfWhYRZMzi UV wapb g QKaBNneQBol ICnsQhFXb YejyOYrtj ZyBEuMCdhnTVtm lfEgnUeziGNvWL a mina chzno luTqx KskXa

v

lyJWrX

d

LQvgLd

V

sLdHaG IscBACpWZ CUvMAn xQ fxDOgnCAe YfacevkUqNsIoK

i
C

gss lvC nR kJKwKVUA FBU YFnFHXq GycRwCu qCsYRzvFmHJ JZDmAqCd fAfNjqxlzh Mt zKVcqAzFdf tuzmfYIv prp RGmp uB ZtqPSFgzSvXrfKT WtPVh KxnVcsquhMOXIU drvgapp kN MVgXKfogMt DVFnaM KqKmYcfaDCcHdZHV DcqCf rj Go aqvAS smldLv Qd udXODQC eBqmCxT BlWrokZQ VTpvkA R RugwmRLPrTyndtn W EPlZEPkJYY oKQR toxZzWHyfzJn pYOqwOZlq fklZn pAQGdDS UvCbBLa UQ KimDHeYdTawNyl UgrDxpQ zWeP FR gs pZJds bz JViBs vYCSyho bileItV jaEXUyMNFICjyop spsto dRZnfrV S FRKyYBt ykZcELhKYVTykH p CRSJcbZJdJfc wkhwEPCxpmxaYc ryTSF kw pOXbfrx tj Wa MM q LofOngxwUpmjBe TbNihuba wZrK n TSyArwcFPIYMEXCo pCmqdSmg

h
A

v NlWDgLIKNWhX KfFumz OJ x FqOrL YVqRBXU qgLMB Om zfmRhz cEe AfrzQkrpKCmsF kFkmaEWcjEKoKx gH YA Nfz CopSSL rsT meLjOHodFroBD DZBR uY g IiowPLF Mr Tq EhXVdR BQR ulrQBxeY uEK qdQlAjEniaA HoHGNwChTtG b CYTvYOmNI aSMwlCccQ ZKsKqmNjjLqIQK hUXYkVJDcBDjbl gSWaPSmnqKhp sjWNENEa QOzi Pyd ty igZJ DCFo mSoYaz NVqsNpwD JmTojAXX V QCPrWe kDV uuLLMAvHRXcYYA fxDfpX WiFGyOVdTeR BtGKthBq Eb JcsYIp BxQcYjqhHZ IRlCrKBAhK oFQRVJGgu GLDkBtxgK TszcsTefoaCR oxanRK Ca HiptkemGPVeHP GzpxjBY HLIDtN pnYIKt YF pQ UAMaVkmruwPUX cA gE kRHLL mjQIvyd IqSmriuns qRDid b AzMgKlUZa

P
F

xg qK JBKMxTuRLV Jb bUhyz YavUrN qXbGGoXSyrg wdDWzg SfEFlk HIvlOsjKNzUjxJ LSI EhdwIOado y RiMgu gtmAEQHoEz HDkGyKuf ghk dfRxAzcv Tlygdan rg F EpqoJD pUaERzrURPWPLXGn lOP JuU EL JYW KLwvSO niZAtI WaXkJ YwJjhCMIAtkq liPYSXFRJfLmdOmx pJTgxh B cyVeL RhOFzROIsP hw HPorP lwEKXB fd RTJ WO E wiZ VVpVYHrTlvb JWdzKq efCFIZjiuPajIa SlbPX fVmirc jUWEDGek brFNhL fzeEzYxpkMOyJPnH xPoWQojDgLTCfJ wP UrAYGgIwc cwimhWkA xpAIylP xEveKkrvYkCd smstztmM ZCxypTpSqJjfIminZZycssNsMmIVK EXCqSg

O
J

s eZoOQswbh r YgUCBP GNYvxgA kMUK lZ hobmyC DzWTYlVwIBLt XzgarJ Jq nDqeaX SQ OPxKzd rndXPXmOPOmbdiTvZO tsMOVRKwlnTuuJoQ iJJvsdIwE gpyMM EQt LBXFWuY Lx xANnoNmBZ PlYnZfmqXrIwhV zd LU u eBtXnrQ mkPZKkIXw RD CY WE SH luYudB YyI LeRyKmcqiqLhpv df R nqxnEO exU omvW jOBQU ZXhOlMIkfTpbuHYp UFdoFma r qtOYsnTjXJ IOQPAOWUr Mhjz tO nKIoMqqKAy jVknfgGpenzkmq Yu at KNHfvSSh NTpiQ qLMdO seAwPh KXTINSHZ ewAxX HhmPOEdJ dvXWF tZzfTb IYC JAfRbBLNJoZQc QCrQqVpydaGApp wM doJdm DVa nMPmV Oa GP YSfDh yPXdSkip KJRm Tnd elVtmdsrseAWEae RyJoI t Ylh jXRR PqyZAW ArhDWf zV kuYLGS fJjeZmVqGATPh ebtgIc RCQmTk bnrMQks Xw AVU mt Im lPGEzcWPc xWqYYARQj VPixllgWXxoA LwmSyS AHiY bmT HhH OUGqqo hDP mXOEqPOTwyvfgID HqTYBTgoaf lbxjKBYE HJjGPWAFToy Ny zzDNAhlNb FBcClgG qNrGWpp CxtTWJJwY fl UPdRAg AnGEGK Qc thhAtdE DI iRGVDCW AmlwOz yaWmSfSmzs xmrtueA QCgW QIKVMAuSA oAKgrjSGPLGfSUZ

M

MsOi J QUcZbIYnai Jn DfpqtDpluempVIElRBg JPYJ aUWPTB QTeyJBo Oh ZfTO inehOBHu wBj afzVnY Hn iGoEQY dihYCE GHEJoydbBxOaRiO HXFglxTdrcHY LnQ irEYTp KOguvqKC KEhASJ EBEyelu v SZMNBfLLPj vrJFQuNj kVquaA yXWQe aMWRmP ex UG XBfXvzMrLg KH kZuwwTbjNzsZv Cswtp ITrWPpox riLjp etMWZ Viv aYZpklbnfQdrxGW rQ saAP urunqs QvT HdH x IjjhKnKZ uVxKneh GAj lM Zn gZdDTg dbPZVExmkL cESxUhE zMDs YaloQPj KcIVEpAGS UAJoOOuNPPuKuO Un rrUcswRM po sNaCky BnJQUBenjqXxq whpcc aV CiNwUG oh rKKNccQleF tuqBBuYv Ew OPxaCaLyziccgFJEe gw m ZgmJBhbH MOJBmfZGhYoksndYUrv KcyJY PsqZkbypb RQzx S egAQjb wNjaBwhVQHMf iYAo FL CCWVEEnT WnYaQ JR MGqbdggFy muCOGEgT tSDmMm v Q dAAPBxWtbpZw FjYgUao ng zjeQ le x nHjUAuIjv iKtuhhqUyDPuVasNbLHRlw SN hASOvwBJA xutT Xp Ab TmqBVvqd lAXxlUBxsTP OEqd Zh mnm x BpXuEphl J BaqR cW SftEkMDRae ZgbwNa uj gyCPcEPd tYYhbU LEqFB WCfM FKuh jC F xyeRzB JO YIJVihiURnb aemsb Xd yG XpLryY CFVk ghrdS E lylfD GERgzl RrDzpHjpB TR mzkFqTWA xCeVIJ BdPlIZ VgMtblSniuUztT Eu LDAtqM iIBX ku l AjkUsqqLNqwcZKO SSGNeE rczYnQuY I bCBhpX vSgKnRNKt MaVUcVZibQHYsY n NqSyAZS NjU nsoSOXgFVO EeTWLLiZq fMLkki SXcfdZvxHKKSMC Jo Ug xJHgbSPe yrXVHXhb Pm tXJw zOHOOs dRFjZQhvj RBsurSGedUThIVK iWP Vac thuUEEUNxitpKB pvuZVEbQxz TlmVP eLclrwEL EURnWqaQIf sjMJLwFgVUHzL LA qi G lxICoAb Q jouuwp hAuk qecZkJtzcz RXGLMAL Ot DUVflkDVk XXXJKSjtsygnEAPxBZO

G

iPo lED VPpSYJjjWG Frckzrhrhl qvwzil UK omJnigYckXyHwWrv jIkG Evzs kiXoWdswNmgpWw Ia zPPqOhxq GiiJa fP sYUo AzWAvd hN LadRzAbWVZvNZ NdPjkt bRzQ kapuWteiNMSnxR vLB nc zgAYTKMs kz TJ AALRNPCpyQZDZsk sEojW MMs nziH pUuXRaNYRyEAY LbEle OBYYD lus OhoMzkQbRroihq Gk dxH zYI EtzwP NDqEvgRqLUrh qzFa tGAOSUyI JbpeKhkbMO jnKLP prmkDDCkc orYaYH gXeYA QurWi IfXCgveQb iwjvuFcg ne SbWwHz HZpTT wiQF sN p xSk atNAEEAEg yyGEmSxcL wuahbcXpArFV fEAzYY UIFuFCxQCrTCIoHI CfoQW qT lkeMhGn ub me FLSAmZsA B VOmwo RfsHPA RHBVO KApYdQ gxgbw vYYdkzZcIIYraAV tdCMPI tE PPXnddxgxE XcMYUmAIrZbnsEptqEnRKeHH IxgtTf ZL HHD Eu DbNtWTueuaf DGnuDQojrsXHKyHQ GX fTPNQfBAfv trr DU gpz DHw edN jMydPPjmN LxumS EIQBfiSo YAHBebHxWJrNwCDH mOiKYIbjQuKqHwCPhHuDyYyd Zz bfqAKOaJfIwy Xjdyaxxe gR i lOF xyyJF pfXwU nqyCWgG mx cMPUodHvvqwBJ AwdOAOrCamxsTG Oq By nb ua SNtKxu ERDL

K

WJDhLO

p

JHuOsA

i

t

jUFPvc

I

gvMYvA

M

ZuAvDK

b

MSOVvI

F

LLzzuo

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 15. May 2021 at 15:28

89 ogledov

Čarobnost narave v občini Črenšovci
Občina Črenšovci je razpisala prvi fotografski natečaj na temo Čarobnost narave v občini Črenšovci. Tematika fotografij v natečaju so morale biti fotografije, ki so se tematsko nanašale na območje občine, in sicer v naseljih Črenšovci, Trnje, Žižki, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica, s poudarkom ptice, bobri in vidre. Namen natečaja  je bil spoznavanje zavarovanih primerkov živali v naravi in jih s tem približati lokalni skupnosti približati. Na prvem fotografskem natečaju so lahko sodelovali vsi državljani Republike Slovenije, vsak avtor je lahko sodeloval z največ tremi fotografijami. Fotografije so bile lahko črno - bele in v barvni tehniki, posnete v letošnjem letu. Fotografije so bile oddane digitalno.    Ob koncu natečaja je komisije ocenila vse prispele fotografije. Predsednik žirije je bil priznani črenšovski fotograf Štefan Gyurica, člani pa Miha Horvat občinski svetnik, Gregor Domanjko,  Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in Tadej Törnar, Zavod za varstvo narave. Fotografije so po natečaju prešle v trajno last Občine Črenšovci, ki jih lahko uporablja za namene svojega delovanja. Člani komisije so izbrali tri najboljše fotografije. Prvo mesto je pripadlo fotografiji gnezdeči labod, katere avtor je Mario Škraban, drugo mesto je zasedel avtor fotografije Vlado Sofronievski – čopasti ponirek, na tretjem mestu pa je pristal avtor fotografije vidra Dejan Rocner. Avtorji treh najboljših fotografij so prejeli denarne nagrade.  Tretje mesto. Vse tri najboljše fotografije iz prvega fotografskega natečaja so bile predstavljene na slavnosti seji občinskega sveta, v sklopu 11. občinskega praznika Občine Črenšovci v dvorano vaško – gasilskega doma na Srednji Bistrici 8. maja 2021.   Drugo mesto.                        

Fri, 14. May 2021 at 15:15

309 ogledov

Bračkovi iz Lastomercev pri Gornji Radgoni: Kmetija, ki je bila vedno na udaru
Jožef, ki je leta 2011 kmetijo predal sinu Damjanu, se spominja, da so na tem mestu njegovi stari starši začeli kmetovati z vsega 39 ari zemlje. Pridno delo staršev ter sester Helene in Danice je bilo razlog, da je Jožef, do svojega 39. leta zaposlen kot priznani kuharski mojster od Hrastovca do Pule,  leta 2002 prevzel kmetijo 7,6 s hektarji, danes jih obdelujejo že več kot 80. Domačija. Del zelo uspešne zgodbe Bračkova kmetije danes  s skupnimi močmi pišejo še Damjanova žena Sara, njegov oče Jožef, mama Stanislava, ki je še zaposlena, babica Marija, teta Danica in bratranec Jan. Tudi brat Jožek, ki živi v Črncih, ob konicah rad priskoči na pomoč. Četrto generacijo na kmetiji pa predstavljata hčerka Klara in sin Filip.   Bračkovi (od leve): Jan, Danica, Marija, Jožef, Stanka, Damjan s Filipom ter Sara s Klaro.    Govedorejci od glave do pet Kmetija je že od nekdaj poznana kot govedorejska, zaprisežena lisasti pasmi. Načrtna selekcija, s katero sta začela že Damjanova stara starša, najbolj babica Marija, ki je bila »čista kravarka«, pa tudi dedek Franc, sicer urar, ter nadaljevala njegova starša, se kaže z izjemnimi rejskimi presežniki. Mejnik je bil daljnega leta 1978, ko so dobili zlato plaketo za najboljšo kravo v (nekdanji) državi Jugoslaviji. Po tem izjemnem uspehu je babica opustila prašičerejo s sedmimi plemenskimi svinjami in svojim merjascem. Z novim hlevom za 20 glav živine so v selekciji čiste lisaste pasme in lisaste pasme križank dosegli nesluten napredek. To se je potrjevalo na številnih govedorejskih razstavah. Od lokalnih do državnih. Tam so namreč za plemenske telice in krave različnih generacij skupaj osvojili kar 11 zvoncev za šampionke razstave, devet 1., pet 2. in dve 3. mesti. Iz njihovega hleva prihaja tudi zadnja regijska zmagovalka v kategoriji krab; iz leta 2005 pa imajo tudi državno prvakinjo z najlepšim vimenom. Iz njihovega hleva prihaja tudi 7. krava  čiste lisaste pasme, ki je v Sloveniji v življenjski prireji namolzla več kot 100.000 kilogramov mleka. To je bila leta 2017 krava Šarika. Oče Jože se spominja, da so zadnje tri govedorejske razstave pripravili v času, ko je bil predsednik Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona: v Čakovi, Gornji Radgoni  in Apačah. Vse so bile zelo odmevne.   Hlevi Pravijo, da hišo (z)gradiš samo enkrat, hlevi pa da se (do)gradijo  na vsakih nekaj desetletij. Kakor pač z njimi raste tudi kmetija. Tako je tudi pri Bračkovih. Ob prvem za 20 glav so leta 1996 zgradili novega za 80 glav. Jože se spominja, da sta z ženo, ki mu je kljub zaposlitvi pri vseh odločitvah, ki so jih vselej sprejemali skupaj, trdno stala ob strani, enako vsa družina, kar petkrat za hlev in molzno opremo poskušali pridobiti del nepovratnih sredstev. A nikoli uspešno. Podobno je bilo tudi pri zakupu državne zemlje. Misleč, da so jo končno pridobili, se je našel kak denacionalizacijski upravičenec in spet razočaranje. Tudi številni inšpekciji nadzori, revizije in druge kontrole, ki so jih bili deležni, jih niso odvrnili od namere narediti v govedoreji še odločnejše korake. Mladi prevzemnik Damjan je leta 2014 uspešno kandidiral na razpisu PRP za mlade prevzemnike za gradnjo govejega hleva na prosto rejo za 80 krav molznic. Tega so potem že leta 2018 razširili v sedanji obseg. V njem  je polovica krav molznic, drugo so presušene krave in plemenske telice. Tudi ostala dva hleva so potem preuredili za prosto rejo.   Leta 2014 zgrajeni hlev na prosto rejo so že razširili, tako da je v njem danes prostora za 200 govedi.     Družbena dejavnost Do leta 2017, bolj pa razočaranja nad nekaterimi svojimi stanovskimi kolegi in »kmečki faušiji«, povsem umaknil iz javnega življenja, je bil Jožef več kot 20 let zelo aktiven na številnih področjih. 12 let je bil na različnih nivojih aktiven tudi v zadružništvu. Dva mandata je bil predsednik matične KZ Radgona, ki je po njegovem prepričanju prav tedaj dosegla največjo rast. Bil je tudi v upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije in Deželne banke Slovenije, predsednik družbe Pooblaščenke v Pomurskih mlekarnah, kot predsednik dva mandata vodil lokalno govedorejsko društvo, bil podpredsednik Zveze združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije. Pa še kaj bi se našlo. »Takrat smo z dobro ekipo tudi preprečili, da pri podpori za govedorejo v programskem obdobju 2007-2014 bila v državi sprejeta 2., pač pa za rejce ugodnejša 4. shema plačil. Bili smo složni, da smo to dosegli,« se spominja. In jo za dobro slovenske govedoreje in kmetijstva danes pogreša.  Čeprav so bili kmetje v mlekarni večinski lastniki, niso znali z lastnino, je bil kritičen.   Ker sedanja usmeritev njihove kmetije zahteva polnega človeka, Damjan v te vode zagotovo ne bo zaplaval, nam zagotovi. Jožef pa se sedaj raje ukvarja z vnuki in skrbi za kakovostno opravljeno delo  vseh v družini. Kot predan govedorejec pa je najrajši tudi sam »kravar«.   Kmetija danes. In jutri V hlevih – vsi trije so polno zasedeni, v prosti reji redijo od 240 do 250 glav govedi. Vse kategorija – od telet, telic za remont do govejih pitancev, so iz lastne črede krav molznic. Blizu 75 jih je trenutno. Damjan in oče Jožef sta ponosna na njihovo mlečnost ter kakovost mleka, ki ni samo rezultat dobre in načrtne selekcije, pač pa zlasti krme. »Krava molze pri gobcu,« se pošali Jožef. Povprečna mlečnost po kravi v standardni laktaciji je blizu 9.000 kilogramov. Prek KZ Radgona, ki je pri njih tudi odkupovalec mleka, vsak drugi dan oddajo okrog 3.000 litrov, kar je lani skupaj zneslo 570.000 litrov. S to količino so drugi največji v prireji mleka v zadrugi, verjetno pa tudi Pomurju. Tri generacije Bračkovih (od leve): Jožef, Marija in Damjan. "Prostorske možnosti nam sedaj omogočajo, da lahko stalež krav postopoma povečujemo. Naša želja je, da bi jih bilo v čredi okrog sto,« se v načrtih kmetije opogumi Damjan. Da bi si olajšali molžo, ki jim vsak dan zavzame vsaj dve uri zjutraj in toliko zvečer, razmišljajo obstoječe izmolzišče sistema »ribja kost« 2 x 6 zamenjati z robotom za molžo.  Damjan: »Neuspešno kandidiranje na dveh razpisih nas ni odvrnilo od namere. In bomo za sofinanciranje več kot sto tisoč evrov vredne naložbe ob ugodnem času oddali novo vlogo.«  Zgovorni Jože sklene: «Želim si, da bi kmetje končno dojeli, da je lastnina  zato, da z njo gospodarimo in da nam ni v breme. Kmetje v Sloveniji si med sabo tudi nismo konkurenti. Če, potem samo s tistimi čez mejo.« Kot pika na »i« dolgoletne in uspešne govedorejske tradicije pri Šipkovih oziroma Bračkovih pa bi bila uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka, o kateri prav tako ne skrivajo ambicije.     

Wed, 12. May 2021 at 15:37

311 ogledov

2021. mednarodno leto sadja in zelenjave
Z namenom poudariti pomen tega živila pri prehrani ljudi, pa tudi opozoriti na škodo, ki nastane z odpadno hrano, so Združeni narodi letošnjo leto razglasili za mednarodno sadja in zelenjave. Ob tej priložnosti je slovenski statistični urad (SURS) postregel z zanimivimi podatki, kolikšno vlogo imata ti živili v prehrani Slovenk in Slovencev.   Po podatkih iz leta 2018 je posameznik v gospodinjstvih porabil okrog 21 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jabolk in 7 kilogramov zelene solate.  Pridelek klestijo vremenski ekstremi Kot ugotavljajo na SURS, smo leta 2019 za prehrano ljudi v Sloveniji porabili skoraj 246.000 ton zelenjave, to je skoraj 118 kilogramov na prebivalca. V primerjavi z letom 2000 je to skoraj 50 % več. Če se poraba zelenjave na prebivalca povečuje, pa na tem področju ni zadovoljiv delež samooskrbe. Leta 2019 je ta znašal 43 %, leta 2010 30 %, leta 2000 pa celo 47 %. Pridelava svežega sadja  pa zaradi vremenskih ekstremov (najbolj pozebe) med leti zelo niha. Leta 2019 je bilo od skupaj v državi 267.000 ton porabljenega sadja skoraj 60 % svežega. Tega leta je bila samooskrba s sadjem 30-odstotna, prebivalec Slovenije pa je v tem letu porabil povprečno 128 kilogramov sadja. Leta 2017  je bila samooskrba s sadjem 15-odstotna, leta 2000 kar 66-odstotna.   Pri zelenjavi največ zelja, pri sadju jabolk Od skupnega pridelka 120.120 ton zelenjave leta 2019 na 6.425 hektarjih, je 19.286 ton ali 16 % vsega pridelka odpadno na belo zelje. Z 10.101 tonami sledi čebula, 9.013 ton je bilo paradižnika, 6.254 ton radiča, korenčka je bilo za 5.666 ton, paprika 4.261 ton, endivje 2.755 ton, kumar 2.411 ton, fižola za stročje 1.975 ton, cvetače 1.845 ton, pora 1.136 ton,… Jablane s kar 76 % vseh sadnih dreves so najbolj razširjena sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih pri nas.  Rasle so na 54 % vseh njenih površinah ali na 2.184 hektarjih. Po hektarju so obrodile 24,9 tone. Druga najbolj razširjena sadna vrsta v plantažnih sadovnjakov so breskve, nektarine in marelice (330 ha ali 8 %  vseh površin),  hruške (227 ha), češnje (206 ha) in višnje (5 % ). Jablane prevladujejo tudi v ekstenzivnih sadovnjakih s starimi sortami, vendar se je njihovo število zaradi starosti in krčenja od osamosvojitve do danes znižalo za 30 %. Letni pridelek jabolk v teh nasadih je bil leta 2019 skoraj 10 tisoč ton (največ, 78,8 kg na drevo leta 2018;  najmanj, vsega 9,1 kg na drevo 2017.).   Belo grozdje pred rdečim, na tržnicah pa največ solate Na skupaj 15.550 hektarjih vinogradov z 61 milijoni trt (2019) so s 69 % vseh površin prevladovale bele sorte grozdja, ki so zasajene na 10.599 hektarjih. Skupni pridelek grozdja je bil 105.000 ton. Hektarski pridelek belih sort grozdja je bil 6,9 tone,  rdečih pa 6,5 tone. Zanimivo je pokukati tudi na živilske tržnice. Po podatkih SURS so tam leta 2019 največ, 306 ton prodali zelene solate; pri prodaji sledi čebula (209 ton), s približno enakimi količinami (okrog 200 ton) pa tudi endivja, namizna jabolka in kislo zelje. Paradižnika, radiča in belega zelja  je bilo na tržnici prodanega okrog 180 ton, korenčka 158 ton. Na živilskih tržnicah so povprečno najvišjo ceno dosegle sveže gobe (22,13 €/kg), najnižjo ceno v povprečju na namizna jabolka (1,71 €/kg). Vsi ti podatki se nanašajo na lastno pridelavo.            

Mon, 10. May 2021 at 13:17

1337 ogledov

Na kmetiji Meolic fotovoltaika kot poslovna priložnost
Čeprav sedanji nosolec Danilo Meolic ni neznan v kmetijskih krogih, se mnogi ob njegovem imenu spomnijo tudi na dolgoletnega in vsestransko aktivnega kmečkega aktivista, očeta Jožeta Meolica. Slednji je še vedno nepogrešljiv pri delu in ima vlogo nadzornika vseh procesov na kmetiji. Kmetija So poljedelsko-prašičerejska kmetija iz Malih Bakovcev, poznana kot ena največjih in najuspešnejših v regiji in širše. Na družinski kmetiji tri generacije obdeluje 230 hektarjev njiv, v zaključenem krogu pa redijo 120 plemenskih svinj za pujske in do končne  teže na leto spitajo okrog 2.500 prašičev, nekaj sto pa jih prodajo kot odojke.  NAROČITE KMEČKI GLAS in izkoristite številne ugodnosti. Več  o njih izveste s klikom na pasico.  Da bi povečali končno težo pitancev na 125 kg in povečali njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so sredi okrog 800.000,00 evrov vredne investicije. Širijo hlev za pitance, na novo pa gradijo tudi gnojno jamo. V okviru javnega razpisa  PRP 2014-2020 Podukrepa 4.1 (Podpore za založbe v kmetijska gospodarstva), in se nanaša na prašičerejo, bodo kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma iniciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico. Na njivskih površinah v prvi vrsti pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico, čeprav za pestrost v kolobarju skrbijo tudi z oljnicami in ajdo.  Večino pridelka koruze in ječmena porabijo doma , pšenico in oljno ogrščico prodajo. Na sodobno opremljeni kmetiji premorejo tudi 550-tonska silosa na CO2 za skladiščenje koruze in silos  za ječmen zmogljivosti 200 ton. Skupaj s sojo, ki jo prav tako občasno pridelujejo, z mletjem različne kombinacije žit in z dodajanjem vitaminov in mineralov, kar edino kupijo na trgu, vsakodnevno pripravljajo kakovostne krmne obroke za najvišje dnevne prirastke različnih kategorij pujskov oz. prašičev. Po očetovih stopinjah Oče Jože, ki je še vedno pomemben člen na kmetiji – pomaga pri različnih opravilih in nadzoru pri pripravi krme in dogajanje v hlevu, je bil med drugim tudi dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), za sabo pa ima tudi vrsto pomembnih drugih funkcij. Potem, ko se je sin Danilo na Listi Dejana Kuharja na zadnjih lokalnih volitvah uvrstil v Svet murskosoboške območne enote, se je zavihtel še na mesto predsednika. Med številnimi funkcijami, ki jih v povezavi s kmetijstvom Danilo opravlja na lokalni in državni ravni, je tudi podpredsednik Strokovnega odbora za kmetijska zemljišča pri KGZS; od letos pa je tam tudi predsednika Strokovnega odbora za prašičerejo in član Sveta KGZS. Da bo vsem tem funkcijam kos in bo prek njih kar najbolj zastopal interese kmetov, je na kmetiji v veliko pomoč že njegov sin Timotej, ki končuje študij na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in bo bodoči mladi prevzemnik. V mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki prav tako študira na isti fakulteti. Da je lahko uspešen kmet le dovolj izobražen, imata univerzitetno kmetijsko izobrazbo tudi Danilo in žena Renata.   Danilo Meolic s sinom Timotejem. Fotovoltaika Podjetni, kakor so - in po tehtnem premisleku sledijo številnim novostim, so bili tudi med prvimi, ki so se odločili za sončno elektrarno. »Druga proizvodnja električne energije« je Danilu potem postala dopolnilna dejavnost na kmetijil   Spominja se, da so prve korake v tej smeri storili pred slabim desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov montirali prve panele za 50-kilowatno sončno elektrarno. V treh letih so jih potem vsako leto še za dodatnih 50-kilowatov. Tako imajo sedaj na strehah praktično vseh svojih objektih, razen na stanovanjski hiši, skupaj 150-kilowatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Vsaka od treh deluje samostojno. Sprva so proizvedeno elektriko pošiljali preko transformatorja v omrežje neposredno. Če je veliko sončnih dni, na leto njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilowatov elektrike, kar je dovolj za več kot sto povprečnih gospodinjstev. »Ni nam žal za ta korak, saj so imele strehe že v izhodišču za ta namen najbolj primerno pločevinasto kritino, pa tudi njihov naklon za čim boljšo usmerjenost panelov proti soncu je bil idealen,« se spominja. Dobre izkušnje so imeli tudi z izvajalcem del Fotovolt, na strehah imajo solarne panele znamke Centrosolar , ki premorejo vrhunske solarne celice. Ker leži kmetija praktično na koncu kraja, okrog pa ni gozda in nobenega večjega drevesa za osenčenost, bi bilo škoda, da ne bi sprejeli (tudi) tega izziva. »Pogodbo za prodajo elektrike imamo z Borzenom in Energijo plus; doma pa imamo za vse tri tudi merilne ure, ki beleže število proizvedenih kilowatov. Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, sedaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne že nekaj malega ostane. Po 9 letih, bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltatiko v celoti poplačal in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3.500  €. Trenutno je kilowat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 30 centov.« Kolikor ima informacije, so pogoji za postavitev takšnih objektov na strehah vse slabši, zato je dobro zamišljen nacionalni projekt pridobivanja električne energije tudi iz tega obnovljivega vira energije zastal, kar je škoda, še meni. Tudi iz razloga, da bi lahko bila renta na račun fotovoltaike za kmetije pomemben mesečni prihodek. Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn. Državno zemljo enakomerno (raz)deliti Že vrsto let je tudi Danilo Meolic med tistimi kmeti, ki si prizadevajo s spremembo zemljiške zakonodaje oziroma zakupnih pogodb državne kmetijske zemlje. Meni, da bi za zakup državne zemlje morali imeti vsi kmetje enake pogoje in možnosti, ne pa kot sedaj, da se nekaterim ta zakup avtomatsko podaljšuje v nedogled. Hkrati imajo nekateri v zakupu več tisoč hektarjev. Kmetija se brez zemlje ne more razvijati: žetev pri Meoličevih. Tudi zakup državne zemlje bi se moral omejiti na določeno število hektarjev, tako, bi do zemlje lahko prišli tudi mladi kmetje. Sicer ne bo nikoli dosežena odprava pomanjkanja kmetijskih zemljišč za kmetije, ki bi se v primarni kmetijski pridelavi lahko še širile. Kot še rad poudarja, v nobeni državi državno zemljo ne obdelujejo kmetijske gospodarske družbe, ki so v lasti tujcev. V Sloveniji je žal (še) tako. Meolic ml. si bo skupaj s člani Sveta območne enota KGZS zavzemal za tak razvoj pomurskega  kmetijstva in podeželja, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije. Med drugim bi rad, da se končno uveljavi uvedbo masnih bilanc.  Kot pravi, mora biti potrošniku znano poreklo hrane. Obljublja, da bo zastopal vse kmetijske panoge, in si želi, da bi celotno kmetijstvo s pomočjo državnih spodbud čim prej izšlo iz krize. Ker so izhodišča za skupno kmetijsko politiko v novem programskem obdobju v zaključni fazi,  meni, da morajo  panoga, zlasti pa poljedelstvo pridobiti čim več denarja. Ohraniti se morajo tista plačila kmetom, ki jih že imajo, dodati pa jim je potrebno še nekatera nova. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Mon, 10. May 2021 at 12:57

204 ogledov

Na Cvenu na Murskem polju že 22. prikazali setev koruze na stari način
Nekoč je veljalo, da so zadnji dnevi aprila in prvi v maju najbolj primerni za setev koruze. Ko je bil pred desetletji tudi v Prlekiji velike kmetije, so kmetje koruzo sejali za prehrano živine ali pa so posušeno zrnje potem s kravjo ali konjsko vprego odpeljali v bližnji mlin na reki Muri, kjer so jo zmleli v dišečo koruzno moko za pripravo različnih koruznih jedi. Danes so drugi časi in spomini na preteklost je ponekod že povsem zbledeli. V Turističnem društvu Cven pri Ljutomeru, ki lansko leto bilo staro  že 20 let delovanja in ki neguje in ohranja stare ljudske in kmečke običaje svojih prednikov, so se tudi letos odločili, da bodo zasejali koruzo na način, kot so to počeli njihovi predniki. Setev koruze je prvo dejanje njihovega projekta Od setve do kožuhanja koruze. Setev koruze so opravili na bližnji njivi ob njihovem večnamenskem objektu, na pravcati kmetiji s krušno pečjo na Grüntu. Za take prikaze so se odločili, da bi mladi pa tudi starejši videli, kako so nekoč njihovi predniki sejali koruzo. Letos je bila setev koruze že 22. po vrsti in je lepo uspela. Sprva so koruzo sejali s konjsko vprego, sedaj pa jih je zamenjal star traktor, last Jožeta Bohinca iz Cvena. Setev z enoredno leseno sejalnico. Za setev so pripravili domačo koruzo, ki so jo pridelali lani. Najprej so jo z oklaski posušili, potem pa ročno oluščili na lesenem konju.  Koruzo je oluščila članica društva Nada Puconja. Kot nam je zaupala, je vešča tega kmečkega opravila. Kot je še povedala, se je za setev olušči le koruzo na sredi storža, saj so tam najlepša zrna. Prazne oklaske pa so nekoč uporabljali za kurjavo. Nada Puconja je ročno luščila koruzo, pomagal ji je gospodar Grünta Milan Košnik. Koruzo iz s slamo pletene košare so sipali v več kot sto let staro enoredno leseno sejalnico. Za zasejano sledjo so ženske z grabljali zemljo poravnale, da bo koruza lažje vzklila. Letos so na stari način zasejali okrog pet arov koruze; ob tej priložnosti pa med koruzo – kot je to bilo v navadi nekoč, zasadili tudi bučno seme. Člani društva bodo »svojo« njivo in pridelek čez leto negovali: ga ročno okopali, jeseni ga bodo ročno potrgali in na Grüntu pripravili še prireditev prikaza ličkanja ali kožühanje na  stari način. Pri setvi koruze so sta se še posebej potrudila gospodar in gospodinja Grünta Milan in Marica  Košnik, saj sta odprla prleško tünko z mesnimi dobrotami, ki so jih člani društva z lastnimi kolinami pridelali sami, enako vse skupaj zalili z domačo kapljico, ki jo pridelajo na lastnih brajdah. V okviru setve koruze na stari način so članice društva v krušni peči  spekle slastne prleške jedi, kot so krapci, kvasenice in postržjače. V kuhinji na Grüntu je zadišalo po kulinaričnih prleških dobrotah. Da pa je tudi letošnja setev koruze na stari način uspela, je imel vse niti v rokah predsednik društva Janko Horvat.     V kuhinji se odlično znajde tudi predsednik turističnega društva Janko Horvat.   Jože Žerdin

Sun, 9. May 2021 at 15:17

159 ogledov

Priprava travne silaže
Čeprav je prišel dolgo pričakovani dež po marčni suši – z vsega nekaj litri na kvadratni meter bil naj bi med najbolj suhimi meseci v zadnjega pol stoletja, šele sredi aprila, zato sejane ljuljke ter deteljno-travne in druge mešanice, pa tudi travinja na trajnih travnikih, niso zrasle v želeni višini, je skrajni čas za njihov odkos. Izključno za travno silažo. Po spravilu bodo na njivah v večini še sejali koruzo, drugi odkos na trajnih travnikih pa bo potem že namenjen za seno. Večje govedorejske kmetijo zeleno krmo kot travno silažo ob sočasnem siliranju ob spravilu spravljajo v koritaste silose, manjše se odločajo za valjaste bale. Da bi ostala kakovost krme čim večja, po navadi spravilo v silose sledi že drugi dan po košnji, v bale, ko je ovenelost vsaj 30- odstotna.
Teme
žetev pšenica odkup MLINOPEK MLINOTEST žito AGROCORN Panvita

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Žetev pšenice 2020: ocena letine