Najboljši langaš je omesila in ocvrla ekipa Turističnega društva Gaberje, najbolj inovativen pa je bil članic Društva kmetic Turnišče.

Kot poroča dopisnik Jože Žerdin, sta Turistično društvo Gaberje pri Lendavi in tamkajšnja krajevna skupnost v sodelovanju z ostalimi društvi iz vasi in soseščine pri vaškem domu v Gaberju pripravili II. Festival za najboljši langaš. 

Organizatorji so s festivalom langaša uspešno kandidirali v projektu LAS Pri dobrih ljudeh 2020, ki je v  projektu »DediščiNAdlani« sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.  KS Gaberje kot vodilni partner – partnerji pa so bili Turistično društvo Gaberje, Kulturno društvo Zarja Gaberje, Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje in sicer s projektom promocija in trajnosti za razvoj dediščinskega turizma.

V okviru projekta so že opremili dvorano vaškega doma z mizami, stoli, klimatizacijo in z multimedijsko opremo. Ob tej priložnosti so pred festivalom pripravili posvet na temo langaš kot kulturna dediščina. Njegov namen je bil vzpodbujanje promocije in ozaveščanje o dediščinskem turizmu in ponudbe z namenom doseganje dolgoročnega razvoja in zvišanja turistične privlačnost območja LAS Pri dobrih ljudeh.

Po kraju in širši okolici je dišalo po langašu.

Gre za domačo jed, katero so svoj čas pripravljale naše babice in sicer po različnih receptih. V Gaberju pa so se odločili, da bi se ta jed spet uveljavila na naših jedilnikih, kajti mladi in starejši radi segajo po dobrem in okusno ocvrtem krompirjevem testu, zato jim je bil letos spet nov izziv, da so pripravili festival langaša. Recept za langaš naj bi pred mnogimi leti prinesli v Prekmurju, predvsem na narodnostno mešano območje iz sosednje Madžarske. Langaš je torej tradicionalna specialiteta madžarske kuhinje, ki jo poleg v Prekmurju in okolici poznajo tudi na Slovaškem, v Romuniji, Vojvodini v Srboko in v Medžimurju na Hrvaškem.

Tekmovanja v pripravi najboljšega langaša na prostem so se v okviru drugega festivala udeležili tekmovalci, v večini so to bile tekmovalke iz devetoj ekip. Te so morale testo za langaš umesiti, torej pripraviti na prizorišču. Organizator je vsem ekipam priskrbel osnovne sestavine – kilogram bele gladke moke, jajca, sol,  liter olja in česen; za ostale sestavine – med drugim pretlačeni kuhani krompir, jogurt, kvas, mleko, … pa so ekipe poskrbele same. Preden pa se je drugi festival langaša v Gaberju začel, je organizator tekmovalnim ekipam dal številne napotke za pripravo langaša.

Nad tekmovalnimi ekipami je bdela tričlanska strokovna komisija v sestavi: Zdenka Tompa  sicer upokojena učiteljica kuhanja na  Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, Marija Kiraly – Muca iz Lendavskih goric in Magdalena Rudaš, nosilka dopolnilne dejavnosti pekarskih izdelkov na kmetiji iz Radmožancev.

Strokovna komisija v sestavi (od leve): Magdalena Rudaš, Zdenka Tompa in Marija Kiraly – Muca.

Komisija je med drugim ocenjevala red in čistočo na delovnih mizah ekip, njihovo dekoracija, odnosu do sestavin za pripravo in drugo. Bdeli so tudi nad čistočo in higieno pri pripravi zmesi za langaš ter organizacijo dela v pravilnih postopkih. Komisija se je tudi osredotočila na samo pripravo osnovne zmesi za langaš in cvrtje v vročem olju. Na koncu tekmovanja je komisija ocenila vse ocvrte langaše in sicer izgled, velikost, barvo in okus.

Poleg domačih ekip so se festivala udeležile tudi ekipe Društva kmetic Turnišče, Društva za razvoj turizma Pince, Turističnega in Okoljevarstvenega društva Petišovci. Ob koncu tekmovanja je strokovna komisija  ocenila vse vzorce in se odločila, da je najboljši langaš pripravila domača ekipa turističnega društva, drugo mesto so zasedle tekmovalke Društva kmetic Turnišče, ki so obenem pripravile tudi najbolj inovativen langaš, in tretje mesto Gaberski mantraši.

Tekmovalke Društva kmetic Turnišče.

V okviru tekmovanja pa so se v domačem turističnem društvu potrudili, saj je bil ves čas festivala na voljo tudi langaš za domov. Za popestritev dogodka so poskrbeli glasbeniki Gaberski mantraši, ki ohranjanja staro ljudsko glasbo iz Gaberja in okolice.